ANTON POLENEC PAJKI IZ MARTINJ VRHA — VANCOVEC 1085 m Iz zgornjega dela Selške doline imamo že nekaj podatkov o pajkih in nji hovih združbah, predvsem iz najvišjih delov tega območja s Porezna (Pole- nec, 1978), Ratitovca (Polenec, 1968, 1982,), Soriške planine (P o 1 e n e c , 1981), kjer so bila raziskovanja usmerjena zlasti v subalpske bukove gozdove (Fagetum suhalpinum). Iz nižje ležečih gozdnih površin pa tovrstnih izsledkov nimamo, zato smo si za letošnja raziskovanja izbrali bukov gozd (Dentario-Fa- getum), to združbo bukve in mlaja, ki pokriva južna pobočja Vancovca (1085 m), manj znanega hriba z območja bolj znanega partizanskega Martinj Vrha (si. 1). Po nekaj kilometrih ob bistri Zadnji Smolevi do kmeta Vancerja, potem pa v breg preko senožeti in kaj kmalu nas objame gozd. Tako smo se lani ob koncu pomladi odpravili na Vancovec in v višini okoli 900 m zakopali deset kozarcev s formolom. Gozdna tla so kar na debelo pokrita s steljo, z bukovim S], i. Gornji del Selške doline z Martinj Vrhom in Vancovcem (Iz Fr. Planina: Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino) 77 listjem, kar nudi zelo ugodne pogoje tudi pajkom, ki žive na tleh. To razisko valno področje smo raziskovali vse leto. Iz zimskega in deloma iz pomladanskega obdobja imamo podatke tudi s senozeti; štirje kozarci s formolom so bili zakopani šele po drugi košnji 11. novembra in so delovali do prve košnje (2. junija 1984). Prav na robu gozda, kjer se ta stika s senožetjo, smo za 14 dni (2. 6.—17. 6. 84) tudi nastavili štiri pasti. Zaradi različnih življenjskih pogojev (pomembna sta zlasti svetloba in vlaga), ki vladajo v gozdu, na senozeti in na robu, smo dobili tudi širši vpogled v vrste pajkov, ki so se prilagodili tem različnim pogojem. Najprej se ustavimo v gozdu {Dentario-Fagetum), kjer je bilo postavljenih deset pasti na približno 200 m2 in so delovale od 10. 6. 1983 do 17. 6. 1984. Ujetih je bilo 200 pajkov, med njimi je bilo naslednjih 21 vrst: Tegenaria lu.vurians Kulczynski, 1897 Coelotes inermis L. Koch, 1855 Amaurobius obustus L. Koch, 1868 Harpactea lepida C. L. Koch, 1839 Cybaeus minor Kulczvnski, 1879 Centrophantes crosbyi Fage et Kratochvil, 1933 Lepthyphantes tenebricola Wider. 1834 Troglohyphantes poleneei Wiehle, 1964 Histopona torpida C. L. Koch, 1834 Coelotes poleneei Wiehle, 1965 Tegenaria silvestris L. Koch, 1872 Centromerus silvlcola Kulczynski, 1887 Centromerus serratus Cambridge, 1875 Drapestica socialis Sundevall, 1832 Microlinyphia pusilla Sundevall, 1830 Microneta viaria 44ml + 13ž2 30m + 7ž 20m + 9ž 15m+12ž 14m + 2ž 3m + 2ž 2m+3ž lm + 4ž 3m+2ž 2m Im+lž ta lm lž lž lž 1983 VII,1 VIII, IX X VIT. IX XI VII. IX. XI VII. VIII XI VII. IX VII, VIII VII, VIII VIII VII. VIII VIII VII 1984 V. VI V. VI V, VI V, VI v VI V, VI v VI v V v vVo 285 18.5 14,5 13.5 8.0 2,5 2.5 2.5 1,5 ;.o 1.0 0.5 0,5 0,5 0.5 9,5 Black\vall, 1841 78 l!)il 1 1984 v" o VI v 0,5 0.5 0.5 0.5 0,5 Clubiona coerulescens lm L. Koch, 1866 Clubiona terrestris lm IX Westring. 1851 Hahnia helveola = bressica lm Simon, 1875 Pisaura mirabilis lž subadult XI Clerck, 1757 Philodromus collinus lm VIII C. L. Koch. 1836 1. m = samci (Mannchen). — 2. ž = samice (Weibche)i). — 3. V krepko tiskanih mesecih nastopa največ samcev (In stark gedruckten Monaten treten grbsstejiteils Mdnnchen auj). Na senožeti so delovale štiri pasti na okoli 80 m2 od 11. 11. 1983 do 2. 6. 1984. Ujetih je bilo 41 primerkov, med njimi 15 vrst: 1934 ~Centromerus sulvaticus 5m + 3ž XI—V Blackwall, 1841 +Pachygnatha degeeri 4m + 2ž XI—V. VI Sundevall, 1830 +Centromerus incilius 4m + lž XI—V L. Koch, 1881 +Alopecosa trabalis 3m+lž VI Clerck, 1757 Tapinocyba insecta 3m XI—V L. Koch, 1869 + Trochosa terricola 2m " XI—V, VI Thorell, 1856 +Trachynella obtusa 2ž XI—V Blackwall, 1836 +Zelotes tatreiltei lm + lž XI—V, VI Simon, 1878 +Coelotes inermis 2m XI—V L. Koch, 1855 +Xysticus bifasciatus 2m VI C. L. Koch, 1837 Harpactea lepida lž XI—V C. L. Koch, 1839 +Robertus lividus lž XI—V Blackwall, 1836 +Lepthyphantes mansuetus lž XI—V Thorell, 1875 Agroeca pullata lm XI—V Thorell, 1875 +Phrurolithus minimus lm VI C. L. Koch, 1839 79 Na robu gozda pa so se med 2. 6. in 17. 6. 1934 tudi v štiri pasti ujeli naslednji pajki: Dasumia canestrini L. Koch, 1876 Dysdera hungarica Kulczynski, 1897 Dysdera ninni Canestrini, 1868 Amaurobius obustus L. Koch, 1868 Microneta viaria Blackwall, 1841 lm lm lm lm lm Zora nemoralis Blackwall, 1841 Coelotes inermis L. Koch, 1855 Tegenaria luxiirians Kulczynski, 1897 Pardosa lugubris Walckenaer. 1802 lm 2m lm lm Omenim naj še vrste, ki so bile ujete z lovilnico oziroma z roko na senožeti 17. 6. 1984: Araniella cucurbitina Clerck, 1757 Pardosa lugubris Walckenaer, 1802 Misumena vatia Clerck, 1757 lž lm inad. 2ž Xysticus cristatus Clerck, 1757 Xysticus erraticus Blackwall, 1834 lž lž Tako je bilo na vseh treh raziskovalnih površinah ujetih 256 primerkov, med njimi 41 vrst. Ce se ustavimo najprej v bukovem gozdu (Dentario-Fagetum) pri združbi in pajkih, ki jo sestavljajo, moremo ugotoviti, da smo se domala z vsemi že srečali tudi že v Loškem pogorju. Pomudili pa se bomo vendar le pri treh: zobčastem baldahinarju (Centromerus serratus), polenčevem jamskem pajku (Troglohyphantes poleneci) in rakovičarju tekaču (Philodromus collinus). Letos smo bili šele 8. maja, ko je sneg.odlezel, spet na Vancovcu in pobrali pajke, ki so se v tem dolgem zimskem obdobju nalovili v pasti. Ko smo potem pregledovali osmeronožce (označeni so s križcem), se je med samimi 5 do 10 mm velikimi primerki znašel tudi droben, komaj 1,8 mm velik samček bledo rumeno rjavkaste barve. Ob podrobnem pregledu se je izkazalo, da imamo pred seboj zobčastega baldahinarja Centromerus serratus (serratus lat. = nazobčan); ime je dobil po značilnem nazobčanem sestavnem delu (paracimbij) paritve- nega organa (si. 2). Gozdovi na Vancovcu so tako drugo nahajališče tega pajčka v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji. Prvič je bil ugotovljen na Slavniku (P o 1 e n e c , 1978), kjer sta se v letu 1977 ujela v pasti dva samčka. Življenjski podatki o tem drobnem baldahinarju so zelo skromni: živi v listnatih pa tudi borovih gozdovih v stelji med preperevajočim listjem in mahom, svatuje v zimskih mesecih (X., XI, I, III) — ugotovitve, ki veljajo tudi za našega samčka na Vancovcu. Po dosedanjih podatkih so zobčastega baldahinarja našli že v številnih evropskih državah (Anglija, Francija, Nemčija, Poljska, Švica. Avstrija, Češkoslovaška), toda kljub taki razširjenosti je redek, saj tako ugo tavlja znani strokovnjak W i eh 1 e (1956) za Nemčijo, kar pa velja tudi za ostalo Evropo in tudi za našo ožjo in širšo domovino. Z jamskim pajčkom, troglohifantom Troglohyphantes poleneci (na sliki 3 je paritveni organ z značilno ploščico), smo se do sedaj že večkrat srečali, sedaj 80 SI. 2. Paritveni organ zobčastega baldahinarja Centromerus serratus z značilnim nazobčanim sestavnim delom (iz Wiehle-ja) 100:1 se bomo ustavili le pri njegovi razširjenosti. Razen v Mali Hrastnici, kjer je bil prvič najden in opisan, smo ga našli še na Osovniku, Tošču, v Sopotnici na Starem vrhu; odtod sega sedaj njegova domovina še na martinjvrško območje. Tako je Vancovec, vsaj zaenkrat, najbolj severozahodna meja tega pajka. Seveda nas je že pred leti zanimalo, kam proti vzhodu sega življenjsko območje (areal) polenčevega troglohifanta. Res smo ga 15. maja 1976 našli tudi v gozdovih nad Goričanami (2 m + 6 ž), 21. maja 1975 pa še na Šmarni gori na Grmadi (3m + lž). Prav teh zadnjih šmarnogorskih troglohifantov smo bili veseli. Skriti pod listjem so ostali kot priča in živa vez med Posavskim hribovjem in Polhograjskimi Dolomiti iz davnih časov, ko Sava še ni hitela preko tacenskih brzic. Pomudimo se še pri rakovičarju tekaču Philodromus collinus. S pravimi rakovičarji, kamor sodi najpogostejši rod Xysticus, smo se že nekajkrat srečali, SI. 3. Troglohyphantes poleneci, paritveni organ: 1 od strani, 2 od zgoraj (dorzalno), 3 značilna ploščica (iz Miller et Polenec) (! Loški razgledi 81 SI. 4. Predstavnik rakovičarjev tekačev, rod Philodromus (iz Dahl-a) vselej, ko smo usmerili naša raziskovanja izven gozdov še na travnike, seno- žeti ali poseke. Tako jih lahko zasledimo v vseh treh zadnjih letnikih Loških razgledov: na Slemenu na Soriški planini, na vrhu Ratitovca in na križno- gorski poseki (P o 1 e n e c 1981, 1982. 1983). Ti pajki se zelo malo gibljejo mirno žde kje na listju ali cvetju in preže na žrtve. Ko žuželka prileti, jo zgrabijo z dolgimi, trnastimi sprednjimi nogami. Zaradi posebne razmestitve nog se lahko premikajo tudi vstran in nazaj kot morske rakovice, odtod tudi ime rakovičarji. Rakovičarji tekači pa sunkovito hitijo s približno enako dol gimi nogami po drevju, grmovju in kar v teku pograbijo plen. Najpomemb nejši rod Philodromus (si. 4) označuje prav to posebnost (philum lat. = deblo, dromein gr. = tekati). Za našega tekača pa je še posebej značilno, da se naj raje zadržuje na smrekah: na Vancovcu so bile pasti res postavljene pod buko vim drevjem, toda ne daleč je rasla mogočna smreka in prav mogoče je ona »kriva«, da je pajek zašel v eno bližnjih pasti. Poglejmo sedaj še k pajkom, ki so se na senožeti ujeli med 11. novembrom 1983 in 8. majem 1984, ko je odlezel zadnji sneg. Seveda v tem dolgem zimskem obdobju pasti niso bile kar naprej pokrite s snegom; tako je bilo še v novembru nekaj lepih jesenskih dni pa tudi med zimo in v začetku pomladi, so na tem strmem, sončnem pobočju nastajale prekopnje. Pri pregledu teh senožetskih pajkov lahko ugotovimo, da smo se domala že z vsemi srečali na Osovniku (P o 1 e n e c, 1975), na senožeti s podobno nadmorsko višino 857 m, kot je na Vancovcu. Še vodilni vrsti sta isti Pachy- gnatha degeeri in Centromerus sylvaticus, med ostalo vaneovsko združbo pa je še 11 vrst enakih (označene s +) kot na osovniški senožeti. —• Ena takih vrst, ki se je ujela le na Vancovcu, je komaj dober milimeter (1,25 mm) velik pajkec (Micrvphantidae) Tapinocyba inseeta. Pred leti smo ga našli v začetku doline Hrastnice na travnatih pobočjih Kurnika (P o 1 e n e c , 1976). Tako je Martinj Vrh z Vancovcem njegovo drugo nahajališče v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Poleg značilnega paritvenega organa je za tega pajkca značilen ukriv ljen izrastek na goleni (tibia) paritvenega organa (si. 5). Razen v gozdovih, so ga našli tudi zunaj njih, na travnikih (Wiehle, 1960), kot smo ga našli tudi pri nas. Ustavimo se še pri enem najmanjših zapredkarjev (Clubionidae) Phruroli- thus minimus. Komaj 2,7 mm je velik. Ima črno obrobljeno rumeno rjavo glavoprsje, rumeno rdeče nožice in črno rjav blesteč zadek z značilnimi svetlimi 82 SI. 5. Tapinocyba insecta, levi paritveni (kopulacijski) organ z značilnim ukri vljenim izrastkom na goleni (tibia) SI. 6. Obris pritlikavega zapredkarja Phrurolithus minimus lisami na začetku (si. 6). Vancovec je njegovo tretje nahajališče, ugotovili smo ga še na osovniški senožeti in v borovem gozdu pod Joštom (Polenec, 1972). Po teh nahajališčih lahko sklepamo, da so mu všeč sončne lege, sončna po bočja, kjer si čez dan lahko najde skrivališče med šopi trave, pod kamenjem. Razen iz Slovenije, to je iz Loškega pogorja, je doslej znan le še iz Hrvaške. Bežen vpogled v življenje, v svatovanja teh senožetskih pajkov pa nam pojasni, da so se v času najtežjih življenjskih pogojev ujeli v prvi vrsti tisti pajki, ki so si prav zimske mesece, tudi na višini 900 m, izbrali za svoja svatovanja. To so v glavnem majhni, milimetrski (2—4 mm) izredno vzdržljivi in odporni osmeronožci, ki se kljub mrazu in pomanjkanju hrane, razmnožu jejo. Med take zimske svate (Tretzel, 1954, Polenec, 1962) uvrščamo baldahinarje (Linyphiidae): Centromerus sylvaticus Centromerus incilius ' Lepthyphantes mansuetus pajkca (Micryphantidae): Trachynella obtusa in čeljustarja (Tetragnathidae): Pachygnatha degeeri Res si ta slednji čeljustnik ali kakor smo ga že pred leti (Polenec, 1975) poimenovali debeločeljustnik, ni izbral prav zime za višek svojega razploda, kot so si ga ostali, on svatuje predvsem pomladi, toda njegovi neka teri vrstniki se začenjajo množiti že kar v januarju in potem kar naprej vse tja do jeseni! — Seveda ne smemo misliti, da so si ti zimski pajki sami izbrali najtežje čase za ohranitev svojega rodu. V težki borbi za obstoj so se morali umakniti močnejšim in številnejšim osmeronožcem, ki se množe ob »pogrnjeni mizi« in na toplem, pomladi, poleti in del jeseni. Ti zimski pajki pa so bili tako rekoč odrinjeni v zimo, v najtežje življenje. V tisoč in milijonletnem boju so se usposobili tudi za tako življenje, kjer brez velike konkurence za prostor in hrano mirneje žive in se množe. Ostalih devet vrst senožetske združbe pa se je lahko ujelo že jeseni, zlasti pa spomladi med 8. majem in 2. junijem 1984, ko so bile pasti zadnjič pre gledane. o 83 Le dobrih štirinajst dni, od 2. do 17. junija 1984. so bile nastavljene pasti na robu gozda, obraslega z leščevjem {Corylus ave.llana). To je pravzaprav zelo ozek pas med gozdom in senožetjo, med sorazmerno vlažnim, senčnatim ter sončnim, bolj ali manj suhim življenjskim prostorom. Na robu gozda je tako nastal predvsem nov, sicer majhen biotop (življenjski prostor), s kaj razno vrstnimi življenjskimi pogoji (W. Tischler), kamor najdejo vstop tako gozdni kot senožetski pa še drugi zaradi svojskih pogojev na robu. Ob takih pogojih je razumljivo, da so tudi življenjske združbe, tudi pajčje, kvalitetnejše, mnogovrstnejše kot tiste ob enoličnejših pogojih v gozdu ali senožeti. Ker imamo z roba gozda le 14-dnevno gradivo iz štirih pasti, ga lahko primerjamo samo s pajki, ki so se v istem času ujeli v deset pasti v bukovem gozdu: Na robu V gozdu Dasumia canestrini lm Coelotes inermis 7m-r4ž Dysdera hungarica m Amaurobius obustus 3m Dysdera ninni lm Harpactea lepida lž Amaurobius obustus lm Lepthuphantes tenebricola lm Coelotes inermis 2m Tegenaria luxurians l Microneta viaria lm Zora nemoralis Tegenaria luxurians lm Pardosa lugubris Iz obeh seznamov je jasno, koliko kvalitetnejša združba živi na robu kot v gozdu; na veliko manjšem prostoru se je v le štirih pasteh ujelo devet vrst, na veliko večjem prostoru pa se je istočasno ujelo v deset pasti le pet vrst. Raznolikost pajčje združbe na robu pa povečuje še dejstvo, da teh devet vrst pripada kar osmim različnim rodovom! Vemo pa, da je konkurenca med orga nizmi tudi med pajki tem večja, čim bliže, čim bolj sorodne so si vrste, tem težje žive v istem življenjskem prostoru in obratno: čim manj so si v sorodu, tem manjša je medsebojna konkurenca. Na robu gozda pa niso različne samo vrste, temveč tudi rodovi, tako da v tem ozkem življenjskem prostoru lahko žive brez hude konkurence. Z nadaljnjim raziskovanjem bomo skušali prav kar omenjene trditve še potrditi z novimi primeri. LITERATURA Dahl, F. (1926): Spinnentiere oder Arachnoidea. I. Springspinnen (Salticidae). Tieruielt Deutschlands 3, 1—51. Jena-Miller, F. (1971): Rad pavauci-Araneida. Klic zveriny CSSR, 4:51—306. Praha. — Miller, F., Polenec A. (1975a): Neue Troglohv- phantes Arten aus Slowenien (Araneae, Linvphiidae). Acta Ent. Bohemosl. 73: 55—61. Brno. — Polenec, A. (1968): Pajki z Ratitovca. Loški razgledi 15, 177—183. Skofja Loka. — Polenec, A. (1972): Pajki izpod Jošta. Loški razgledi 19, 375—381. Skofja Loka. — Polenec, A. (1975): Pajki z Osovnika (857 m). Loški razgledi 22, 154—162. Skofja Loka. — Polenec, A. (1976): Pajki s Planine. Loški razgledi 23, 186—192. Skofja Loka. — Polenec, A. (1978): Zusammensetzung und Besonderheiten der epigaischen Spinnenfauna des Seslerio-Ostrvetum am Bergc Slavnik (1028 m) (Nord-Istrien, Jugoslawien). Symp. zool. Soc. Lond. (1978) No. 42. 367—377. London. — Polenec, A. (1978): Pajki z območja Porezna. Loški razgledi 25, 173—178. Skofja Loka. — Polenec, A. (1981): Pajki s slemena nad Soriško planino. Loški razgledi 28. 276—284. Skofja Loka. — Polenec, A. (1982): Nekaj novosti med pajki. Loški razgledi 84 29, 61—68. Skofja Loka. — Polenec. A. (1983): Pajki s Križnogorskega hribovja. Križna gora 678 m. Loški razgledi 30, 76—85. Skofja Loka. — Polenec, A. (1962): Arahnidska favna in asociacije pozimi. Biol. vest., 10, 71—83. Ljubljana. — Rei- moser, E.. Dahl. M. (1937): Clubionidae-Rohrenspinnen. Tierivelt Deutschlands 33. Jena. — Tischler, W. (1949): Grundziige der lerrestrischen Tierokologie. Braunsch- weig. — Tretzel, E. (1954): Reife-und Fortpflanzungszeit bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol. Ttere, Bd. 42, 634—691. — Wiehle, H. (1956): Linvphiidae-Baldachinspinnen. Tieriuelt Deutschlands 44. Jena. — Wiehle, H. (1960): Micrvphantidae — Zvvergspin- nen. Tierwelt Deutschlands 47. Jena. Zusammenfassung DIE SPINNEN VON MARTINJ VRH — VANCOVEC, 1085 m (Beitrag zur Kenntnis der Spinnenfauna des Berglandes von Skofja Loka) In den Jahren 1983 und 1984 haben wir unsere Erforschung der terrestrisch le- benden Spinnen auf das Ober-Selcatal ausgerichtet. Wir haben die Buchenvvalder (Dentario-Fagetum) gewiihlt, welche die Sudhangc des Vancovec (1085 m) im Be- reich von Martinj Vrh bedecken. Unsere Forschungen setzten am 10. 6. 1983 ein, als wir im Buchemvald auf dem Vancovec in einer Hohe von ca. 900 m auf ungefahr 200 m- 10 Barberfallen mit For- mol aufstellten. Die Fallen wurden monatlich kontrollieii, aufier in den Wintermo- naten vom 11. 11. 83 bis zum 8. 5. 1984, als der letzte Schnee schmolz. Die Untersu- chungen \vurden am 17. 6. 1984 abgeschlossen. Aus dem Winter- und zum Teil aus dem Fruhjahrszeitabschnitt verfiigen wir iiber Angaben auch aus der benachbarten Hemviese, \vo wir auf ca. 80 m2 4 Barber fallen mit Formol aufstellten; wir stellten sie erst nach der zweiten Mahd am 11. 11. 1983 auf und sammelten sie vor der ersten Mahd am 2. 6. 1984 ein. Unmittelbar am Waldrand, wo er mit der Heuwiese zusammenstoBt, waren nur gut 14 Tage, vom 2. 6. bis zum 17. 6. 1984, ebenfalls 4 Barberfallen in Aktion, damit vvir lediglich einen ganz fliichtigen Einblick in diesen eigenartigen Biotop gewannen. Auf den Seiten von 78—79 ist junachst die im Wald (Dentario-Fagetum) fest- gestellte Assoziation angefiihrt, wo 200 Spinnen, darunter 21 Arten, gefangen wur- den. Auf Seite 79 ist die Assoziation aus der Hauwiese angegeben, wo sich z\vi- schen dem 11. 11. 83 und dem 2. 6. 84 41 Spinnen, darunter 15 Arten, fingen. !A.m Waldrand (Seite 80) fingen sich aber zvvischen dem 2. 6. und dem 17. 6. .84 10 Spinnen, darunter 9 Arten. Danach folgen noch 5 Spinncnarten, die auf der Heu- vviese mit dem Kescher gefangen wurden. In allen drei Forschungsarealen auf dem Vancovec \vurden 256 Spinnen ge fangen, darunter 41 Arten. Beim Blick auf die im Dentario-Fagetum gefangenen Assoziation laBt sich feststellen, daC wir im Bergland von Skofja Loka schon auf nahezu samtliche diese Arten gestoBen sind. Wir wollen nur bei drei Arten vervveilen: Centromerus serratus, Troglohyphantes poleneci und Philodromus collinus. Die Art Centromerus serratus wurde erstmals auf dem Berg Slavnik festgcstcllt (Polenec, 1979), demnach ist der Vancovec ihre zweite Lokalitnt in Slowenien und Jugoslawien. Diese Spinne vvurde im Walde. zwischen der Streu und verrottendem Laub in den Wintermonaten gefangen, was mit den bisher bekannten Angaben ubereinstimmt (W i e h 1 e , 1956). Die mikrokavernikolo Spinne Troglohi/phantes poleneci lebt auch auf dem Vancovec, was einstweilen ihre am vveitesten nord\vestlich gelegene Lokalitat ist. Ostvvarts reicht sie hingegen von Mala Hrastnica (Locus typ.) iiber den Osovnik 85 hin bis zur Šmarna gora (667 m, ca. 10 km nordlich von Ljubljana). wo nach noch nicht veroffentlichten Angaben am 21. 5. 1975 3M + 1W dieser Art gefangen wur- den. Im Buchenwald auf dem Vancovec ging auch Philodromus collinus, eine Vertre- terin der Laufkrabbenspinnen (Philodrominae), in die Falle. Fiir diese Art ist cha- rakte-ristisch, daB sie sich am liebsten auf Fichten aufhalt: zwar \varen die Br.rber- fallen unter Buchen aufgestellt, doch umvcit davon wuchs eine machtige Fichte. und hochstwahrscheinlich ist sie daran »schuld«. daB die Spinne in eine der Fallen geriet. Werfen \vir jetzt einen Blick auf die Spinnen. die sich zwischen dem 11. 11. 1983 und dem 8. 5. 1984 auf der Heuwiese fingen. nachdem der letzte Schnee gesch- molzen \var. In diesem langen, vorwiegend winterlichen Zeitabschnitt waren die Fallen nicht fortwahrend mit Schnee bedeckt; so gab es im November ein paar schone Herbsttage, jedoch auch im Laufe des Winters und am Friihjahrsbeginn entstanden auf diesem steilen, sonnigen Abhang schneefreie Stellen. Beim Uberblick dieser Heuwiesenspinnen kann festgestellt werden, daB wir fast auf alle schon auf der ahnlichen Heuwiese auf dem Osovnik getroffen haben (Po- lenec. 1975); sogar noch die dominanten Arten Pachygnatha degeeri und Centro- merus sylvaticus sind dieselben. unter der iibrigen Assoziation auf dem Vancovec sind aber noch weitere 11 Arten dieselben (+). Besonders seien nur zwei nicht ge- rade haufige Arten ervvahnt: Tapinoci/ba insecta und Phrurolithus minimus. Der Vancovec ist gegenvvartig in slovvenischem und jugoslawischen MaBstab die zweite Lokalitat fiir die erstgenannte Art T. insecta; vor Jahren (P o 1 e n e c , 1976) vvurde sie auf einer Heuwiese in der Nahe von Škofja Loka festgestellt. Fiir diese Art ist vor allem charakteristisch die krallenformige Apophyse auf dem Taster (Abb. 5). Auch eine der kleinsten Sackspinnen (Clubionidae), Phrurolithus minimus, kommt nicht haufig vor; der Vancovec ist bisher neben dem Osovnik und dem Fohremvald unter dem Jošt die dritte LockaliUit; im Bergland von Škofja Loka (Polenec. 1972). Nach diesen Biotopen liiBt sich schlieBen. daB dieser Spinne sonnige Lagen zusagen. Ein fliichtiger Einblick in die Kopulationsverhaltnisse der Hemviesenspinnen erhellt. daB sich unter den schwierigsten Lebensbedingungen in erster Linie jene Spinnen gefangen haben, die sich eben die Wintermonate zur Fortpflanzung ge- wahlt haben (Seite 83). Dies sind hauptsachlich kleine (2—4 mm). auBerordentlich durchhaltende und widerstandsfahige Arten (5), die sich trotz Kalte und Nahrungs- mangel fortpflanzen. Am Waldrand betatigten sich 4 Fallen nur vom 2. 6. — 17. 6. 1984. doch lange. genug. daB sich die Hauptcharakteristik dieses Biotops »die Mannigfaltigkeit der okologischen Bedingungen auf kleinstem Raum« (W. Tischler) erwies. Auf Seite 84 ist links das Verzeichnis der 9 am Waldrand gefangenen Arten, rechts da- gegen jener 5 Arten, die sich in derselben Zeitspanne in 10 Fallen und in einem zumindest zweimal groBeren Raum fingen! Die Assoziationsqualitiit wird indessen noch durch die Tatsache erhoht, daB diese 9 Arten 8 verschiedenen Gattungen an- gehčiren! Die angefiihrten Feststellungen werden wir mit weiteren Forschungen noch zu bestatigen versuchen. 86