Letnik IIÍ.
v lažnjivi obleki.
Štev. 14.
r	-' A	■ m—	;	• •	l , r 1,	.
Izhaja po dvakrat na mesec, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Veliš flftln lpfn 3 gnid pol |c|a j gpij, 50 m četrt tela~8iTifrža“vsacega TSreiTozira na stan, oseboln narodnost. — Posamezne številke~se dobivajo, če jih kaj ostane" po 10 kr. v Giontini-jevi bukvamici na včlikem trgu. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na včlikem trgu
hiš. št. 3 v prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.	.
JKsf* Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval
Kako se je ljubljanski mestni odbor - ^„auscajhnal“. ^ , t
Ne vem, zakaj ljudjé čez naše mestne očete zabavljajo. Nikdar jih še nisem slišal hvaliti, le grajanje se čaje povsod in že celó vrabci po strehah in pestovke po stolpih so jeli peti o našem mestnem odboru, da je tako slab, da še tacega nismo nikdar imeli.
„Brencelj“, kteri strašno rad hvali vse pregrehe in graja vse zasluge nemškutarjev, do zdaj ni imel še ne enkrat priložnosti, da bi grajal naše očete. Da so nemškutarji? To ni nič novega, saj je še več nemčurjev v Ljubljani, daBiravno niso mestni svetovalci.
Tudi danes jih more pohvaliti. Sklenili so namreč v zadnji seji na „rotovžu", Ljubljani nakloniti dolg, kteri bi znesel en milijon goldinarjev. En milijon! Veste, koliko je to? Če bi bil vsak mestnih očetov, kterih je s županom vred 30, vreden 33.333 gold. 33y3 kr., bi bili vsi skup milijon vredni. Kdo pa bo dandanes za Dežmana, za Schaffar-jevega Dolfa, za Kasmacherja s pudeljnom vred, za Maličev trebuh ali za Supppanove muštace dal 33.333 gold. 33'/3 kr.? Kdo bo dal toliko, jaz že ne! Da bi se dandanes še prodajali ljudjé za sužnje, morda da bi bil kteri teh očetov še kaj vreden, tako pa bi jih k večem kupil kak doktor, da bi njihova trupla razrezal.
In vkljub zavesti, da niso toliko vredni, hočejo 1 milijon vzeti na posodo. To je ženijalno, to je hvale vredno, to je „korajža". Pa pravite, da so nemškutarji boječi zajci! Jaz stavim, da si „korajžni" fantje cele vasi ne upajo na posodo vzeti 1 milijon goldinarjev. Naši očetje pa že kar naprej obetajo, da jih ne bodo nikoli plačali, še celó obresti ne mislijo plačevati. S čim bi jih tudi plačevali, Če že zdaj nimajo nič! Ce bi potem upniki Ljubljano eksekviralt in bi jej prodali vse mestne očete, koliko bi dobili za-nje? jaz ne dam za vseh 30 ne počenega groša, dasiravno so ga vsi vredni, nekteri se po več.
Kaj so pa storili za mesto, da so toliko zapravili?
Cujtel
Po ižanski cesti so dali posekati vsa drevesa, v drevoreda v zvezdi bo podrli ograje, sv. Jakobu so plačali
l zaslužek, da jim je spravil sneg iz mesta, „fajerberom^ I so napravili šverkavnice, da se morejo ognja ogibati, najeli so več policajev, tako da se ne pogrešata tista, ktera stoj‘ita noč in dan pred Dežmanom, prodali so nekaj močvirja, da se mestu ni treba dalje ž njim vkvarjati, in zdaj nazadnje povišali so še davek od hišne najemščine od dveh do petih krajcarjev«
In z vsem tem bi ne bili zaslužili 1 milijon? Mislite, da delajo po goldinarji na dan? Če jim mesto noče plačati, morajo si pa sami, še dobro, če jim kdo kaj posodi. Jaz bi jim ne solda.	, .
če bo šlo tako dalje, bomo kmalo brali v dunajskih in domačih časopisih sledeči inserat:
Mesto na prodaj
_To mesto stoji tik železnice pri vodi, v kteri se nahajajo prav dobri raki, mnogo c. k. uradnij, delavnic, novih poslopij itd.
Prodaja se iz proste volje, ker bi ga sicer prodali upniki ondotnega mestnega odbora. Kdor ga misli kupiti, izve pogoje pri
Ljubljanskem magistratu.
frsiT' Kdor ga kupi, dobi mestno svetovalstvo po vrhu.
' E zbora nemčurjev v Gradca.
(Po znanem prizora iz „Lumpaci-Vagabanda“.)
Krojač (JRechbauer). To-le vabilo k našem „parteitagu" nabij po vseh mestih štajarske, kranjske in koroške dežele, toda, dobro me razumi, skrbi za to, da se bo pribilo prav nizko pri tleh.
Sluga. Zakaj pa tako nizko?
Krojač. Zato, da ga bodo mogli tudi pesi brati.
Rešpehtarjova kuharca.
Človk je tobo jezen, da ne vč, al b' samga sebe zgrizil, al mestni gomistrat, al b’ zabavljal al molčal. Veste, kaj so storile tiste mestne me-gtrge, k’ jih blatnovaški Korel komendira? Nič več dnarja nimajo v basi, polej pa gledajo, kako b’ ga dobil, da b’ tiste svoje polcaje plačval in pastli fipricat pred svojim hišam.
Pa ne da b* šli in zaslužil dnar, k’ jim ga manjka, koker drug pošten laje; naka, delat le na gredo, ampak veste kaj so strile
te meštrge ? «----— •
Veste, kaj je činž-krajcar? To je tist krajcar, k’ se plačuje per činžu še po vrh, kdor je plačal činža 100 gold., je mogel dat do zdaj še 2 gola. za gon . mistrat,_ za. polcijo in fajeršpricmane. To bo naredli tačas, k’ so bli še dohtar Costa purgermajster. Zdaj pa, k’ so peršli Rorelj na to službo, jim ni zadost po 2 kraje, od goldinarja, ampak potrebujejo 5 krajcarjev, menda imajo že več familjo, da ne morjo shajat.	' i,; ■ '
Veste, to človeka hudo zadene. . Me smo tri, k'smo
ele en kvartir v štant toko dolg cajta, da dobmo spet .kšen voreng dinst. Od tega kvarterja plačujemo 120 gld., na vsako majhen več koker 3 gold. na mesec; zdaj pa mogle plačat še za gomistrat, polcijo in druge piontarje na rotovž še po vrh 6 gold. To ni nič.
Da b’ me plačvale Dežmanu špiceljne, k’ ga vahtajo? O ne, tega pa že ne, če se boji Idi, naj se pa poboljša in se zgreva čez svoje grehe, da se ne bo smrti bal, al pa nej se zašije v kakšen Žakelj al pa zapre V tisto kašo, ker je bil pred dnar, tam ga ne bo nobeden iskal, ker bodo mislil, da v ti kaši ni nič. i - Presneti ldjel Za druzga jim ni mar, koker, koko bi komu še tiste krajcarje iz žepa izlekli, k' jih sam toko nuca. Cakte, kmal bodo vse hiše toko prazne, koker so vaše kaše, polej bote pa drugo žvižgal.
Jest v kratkem mal nikol ne plačam tega novga davka, raj grem preč drugam, s%j mi ni tolk ležeče, če žvim med meškutarji al ne. Res ti Idje toko tribajo, da človk b’ kar od jeze postal Slovenc.	. • k
Ohl Dokler so bli Slovenc na rotovž gospodarji, je še za žvet, zdej pa k’ so meškutarjije vse—(oko, koker na Turškem, človk ne vč, ali je tist krajcar, k’ ga ima še v žepu, njegov ali gomistraten. Pejte se farbaf. Menda je bil rotovž per papeževi svečanosti zato toko temen, k revčki gmajndesrati niso imel grošev, da b’ kpil lojene sveče.	'■ '1|1-'-4	!i||	-.UmsI
Saj b’ vam še kaj druzga povedala, pa sem preveč jezna; bomo pa drug bart več plavšal, kedar se mi jeza ohladi.
•e l sir
Pes in sodnik; 'il£™
i2 jiuhoiq ,uto ali ..(I botq msb at Soft aJifOd
euioscaf
kako se je gospod Čuček spekel ; ;
(Zanimiva povest za vsacega.) ’ 'j	, do
%.	pid n rt go .:t p m e sv s rti
Gospod Čuček je bil v mladih letih vnet za slovensko reč, za blagor svoje domovine, tako da je bilo npati, da bo kdaj kaj prida iž njega. Ko bi bil gospod Čuček ostal svoje žive dni avskultant, bi bil tudi ostal Slovenec.	: rms**ni ičobela t!:?iqos;so dičsmob ai
Pa gospod Čuček postane adjunkt in s službo in suknjo premeni tudi svoje misli. Nemškutarski duh, kteri se tako pogosto nahaja po c. k. uradnijah, da se ga mar-sikak Slovenec naleze, se prime tudi njega, in dandanes je gospod Čuček iskren častitelj Dežmanovih „prokletih grabelj“ in principov. Tako raste v letih in nemškutar-stvu in vsled tega tudi v milosti pri svojih višib.
Kakor vsak niži c. k. uradnik se tudi naš Čuček pri vsaki priložnosti svojim višim na vso moč rad prikupi, kajti on ne misli OBtati adjunkt, tim več više plezati na c. k. lestvi, vsaj do tiste višave, v kteri dobi človek toliko penzije, da mu ni treba dalje požirati prah smetnih uradnij, timveč da lahko brez dela stoji pred kazinom.
Gospod Riester je priprost krojač, kteri je na polžu prijahal iz tujega v Ljubljano in si s tem, da je strigel sukno in svoje naročnike, pridobil toliko premoženja, da ■daj zamore brez skrbi postopati po Ljubljani in obdela-vati Dežmanovo polje, čeravno le toliko, kakor pastir, kteri se nad voli dere in jih z bičem poganja, ker pri gospodu Riesterju obleka ne dela moža ali učenjaka.
Gospod Riester je imeniten zarad svojega pesa — jako majhne, pa sitne krote, ktera se, kakor njen gospod, vedno rada zaletava po druzih ljudeh. Ta „alter ego“ gospoda Riestra je dobil zarad sitnosti palico pod noge, ktera je gospoda Riestra tako zabolela, da je šel tistega, kteri je stal na drugem koncu palice, naravnost tožit.
Tako sta se seznanila gospod Riester in gospod Čuček, oba polna Dežtnanovega duha. Gospod Čuček precej spozna veliko hudodelstvo, ker je bil pes gospodu Riesterju
tako drag,' da bi bil raji sam vdarjen pod noge. Ni vso eno, če vdariš pesa Slovenca ali nemškutarja.
Gospod Čuček išče in' išče po debelih postavnih „Špehih“ in najde nek paragraf, po kterem je ranjenje pesa premišljeno poškodovanje tujega blaga, in obsodi za-toženca na šest dni v zapor ali 30 gold, kazni in povr-nenje stroškov za ozdravljenje male pasje krote. Gospod Riester se smeje v pest, češ, da je Slovenca vžugal, in pripoveduje to dogodbo vsakemu, kdor ga hoče poslušati, dasiravno je malo takih ljudi, da bi gospoda Kiesteija hoteli poslušati. '	^
Tako čudno obsojeni zatoženec pa se pritoži pri viši Bodniji čez to razsodbo in gospod Čuček dobi iz Gradca velikansk nos, kakoršnega na sebi še v sanjah ni videL Sodnikom v Gradci se ta razsodba tako čudna zdi, da jo brž o vržejo, češ, da ni vredno, da se sodnija peča b takimi malenkostmi.
Gospod Riester in ž njim vred vsi psi pa so zdaj jako pobiti, ker jih zdaj smč vsak suvati in odganjati, če so Bitni, brez kazni.
Iz te smešne dogodbe pa sledi nekaj, kar ni ravno smešno. Na Kitajskem ali kje drugod v Aziji, kjer ni toliko postav, bi tacega uradnika, kakor je gospod Čuček, kterega modrosti se vsaj polovica mesta smeje, menda brž odstavili ali pa ga vsaj poslali v daljne kraje; pri nas pa, kjer postava zahteva, da se sodniki spoštujejo, ostane na svojem mestu. Ali morda zato, ker je nemškutar? Sodnika, kteri tako smešno obsodi, ne more nihče spoštovati, k večem se prikupi pasjemu rodu, za kterega se tako blamira.	'	1	.
Gospod Čuček! Marsikdo bi rad vedel, kje ste se Vi učili razlagati postave, in to zarad tega, da bi kje ne šel se jih učit. Pa saj vam to nič ne škoduje, kar plajšč nemškutarije vržete čez sebe in ta pokrije vse, kar je pri Vas smešnega.
Da bi bili Vi Slovenec, morda bi po tej dogodbi nikogar več ne sodili. Kedar bom imel jaz kakega pesa in mi ga kdo udari, bom prišel hudodelnika k Vam tožit in sicer zarad hudodelstva težkega telesnega poškodovanja; Vi ga boste že navihali in mu uro navili.
SS 91
Gotovo zdravilo/
,58VČe je kdo tako hud Slovenec, da ni ž njim izhajati in zlasti po gostilnicah s svojim krikom vsemu nemčurstvu nevaren, ozdraviš ga te hude bolezni, ako mu podeliš kako če tudi majhno c. k. službo. Če bi še to ne pomagalo po želji, ga še oženi in če dobi otroke, ti bo krotek kakor piška, ne besedice ne bo več. slišati o njem. Izginil bo iz vseh slovenskih društev kakor kafra in živel mirno v božjem in c. k. strahu. o'id ob di? 'tsjf od Da to zdravilo vselej pomaga, kaže vsakdanja skušnja. Tako ozdravljeni se nahajajo po vseh c. kr. uradnijah, v Ljubljani na pr. gospod Čuček pri okrajni sodniji.
[.sioi 70 i.rd
flld
Slovo državnemu zboru.
' Ti rstrarjen nisi za Slovane, ni!^> Ker za Slovence sl bil glnb;
> i ri Napihal te je nemški duh,
^ Si vgoden bil le za Germane.—
K «JV-J OO
.Ißmdiaof)
uonoii
^ Si sinom Slave sekal rane,
ibodn?
Delil le svojim dober kruh,3 ^5 2 S® “Slovencem si bil le skopuh,—" -.....
Ponujal fraze jlmmeslaner

i9V OiC
Jiikdar telo ti bilo zdravo,
‘1 *• Bolehal zlo sl za ustavo, ' Za hrbtom ti je bila smrt;
A zdaj si stegnil ude puhle, id; So vpadle lica ti zabuhle, Život leži na Ueh potrt.
„Brencelj“.
Častitost.
_ Pretekle dni se je prišla deputacija pesov zahvalit gospodu Cučeku, pristavi v Ljubljani, za dobrohotnost in trud, kterega je imel pri tem, da je obsodil človeka zarad razžaljenja pasje časti na 6 dni v zapor. Ob enem mu je pobožala nekoliko podaljšani nos, kterega je iz Gradca dobil, ter zagotovila, da mu vsi pesi kažejo sočutje in da ga bodo o primernem času volili za svojega poslanca, kedar se bode v državnem življenji na-nje oziralo. Vsi udje te deputacije so izrekli svoje obžalovanje zarad tega, da gospod Čuček ni že prej na svet prišel. Prinesla mu je tudi lepo in dolgo klobaso v dar, ktero je bil Kasmacherjev pudelj nalašč za nj pri Jerneji vkradel.
Pasja radost.
Hihihi! Če daš človeku zaušnico, plačaš po postavi 5 gold. kazni, če pa brcneš od nas koga pod noge, te bo pa gosp. Čuček obsodil na 6 dni v zapor.
Kdo je več, človek ali pes?	; jjjMiJI
Riesterjeva pasja krota.
Tolažba.
Seidl Brandstetterju
prejemši nezaupnice štajerskih Slovencev:
; Miseris solamen est socios habuisse malorum.
Brandstetter Seidlnn:
Nezaupnica Slovencev je nemčurju „decorum“.
Primerna uganjka.
I:> Ktera strast je zdaj naj nevarniša? - ¡1 ‘¡infsoT
'.	~!ft i>!! •afuojoraojd ofoAs osa 'r -i*
qo i;ud rap noosotu a ouSsjn jasj * pvjaxd ajjvi op^
9f 98
faialji a
dr,
Čnjte!
r,r;
: Kar je novomeški pismonoša poslal pruskemu cesarju rake, so ti tako v ceni poskočili, da je nekdo, kteri jih je jedel meBec dni vsak teden dvakrat, vkljub svojemu velikemu premoženji popolnoma obožaL Gospod pismonoša^ pazite, da se tudi Vam kaj tacega* ne zgodi. „
irnalda lodbo laikem iAm*r.auu]i oq 'i90xa ni oBoeoq - Resnica, &
Juaßimjs ß’gsl id iiorrSüx I ilasv
mol g '.Bin 02 sfajlav M tnal d iisoiifn r-rtd i»
Jaz se ne. čudim prav nič, da zbor je državni propadel; . f-;.. V hiši leseni je bil, les pa zeliS rad trohni. ™ 9t - .‘Dokler bo~v~Avstriji-l es podlagadržavnih načelo v
Trdna država ne bo, slab jo. spodgrize že crv. 3 iiaijT
msnio imiidobod

.sjsl lotf ns Jänvßrlav
Slovenski Homer* i
39-ia ßiißj ßjißaY
3teber-svbt-
' Ljubljanski mestni očetje potrebujejo 1,000.000, to je eno enoj ko (1) in šest ničelj (0) za njo. Naj si toraj najamejo enega moža in naj se jih šeBt vstopi za njega, pa imajo milijon (1,000.000).
Še drug način. Ker imajo dosti časa, naj gredo po Ljubljanici, Ježici in Malem grabnu rake lovit. Rak, če je količkaj veči, veljd zdaj 20 do 30 krajcarjev, ker so se jih Nemci lotili. Trideset očetov je, če vjame vsak na dan le po 32 rakov dokaj lepih, jih nalovč vsi skup v 53 dneh, to je v enem mesecu, treh tednih in dveh dneh toliko, da skupijo 1 milijon goldinarjev in še za dobro kosilce. (Se ve, da so to le krajcarji, pa 1,000.000 jih je.) — Pri tem delu bi se dal posebno Schafferjev Doln dobro porabiti, on bi bil jako priden pri lovu.
Wozu in die Ferne schweifen, sieh' das Gute liegt so nah'.
Slabo znamenje. T •/
Ko je Dollinger dobil zaupnico ljubljanskih liberalcev in jeseniških nemčnrjev, se je zgrabil za lase iu straha bled je rekel: „Kaj tako deleč Bern že zabredel i Bog me varuj takih mojih prijateljev, sovražnikom se bom že sam branil“.	-
Dobro!
„Kedar pridem v čitalnico, najdem toliko norcev, kolikor ljudi“, pravi zagrizen nemškutar v neki drušini.
„Kedar pa greste Vi proč, je vselej eden manj“, ga zavrne Slovenec, kteri je to slišal. -—
Pogovor. iV ;:!/
JoSe. V zadnji seji ljubljanskih mestnih očetov je rekel eden teh modrijanov, menda Schaffarjev Dolfi, da bi se postavila dva kola na vogel kazine in sicer zato, da bi postopači pred kavarno ne bili v nevarnosti, da bi jih kdo ne povozil.	...
Tone. To^ je smešno! Jaz bi bil dal Dolfu dober svčt. Naj se postavita on in gospod Lasan na vogel kazine, čas imata, ker nimata drnzega dela.
JoSe. Ne vem, če bi bilo kaj. Potem bi se pritožili vozniki, da se jim na voglu kazine konji plašijo. -•
. Oklic!
Poslušajte verni in neverni in odprite kosmata in ne kosmata ušesa, da ne gré nobena beseda preko njih, ktera pride danes o tako važnem Času ns mojih lažnjivih ust
Danes je prišel tisti .dan, o kterem se je že toliko govorilo, kterega je ves svet težko pričakoval: „Brencelj“ je spolnil 2 leti in polovico tretjega, tedaj je že star 2 leti in pol, in danes stopi v drugo polovico tretjega leta.
Kakor odbora mesta ljubljanskega tudi moja mošnja ni prepolna, skoro se jej že dno vidi. Da
l)i tega zamašil, je ljubljanski mestni odbor sklenil vzeti 1 milijon goldinarjev na posodo in sicer po srečkah brez obresti, ktere bi veljale 20 gld. S tem je ta modri zbor pokazal pot tudi meni'j kako se mošnje polnijo ; tedaj tudi jaz razpišem posojilo, ktero se bo povračalo v tiskanih, srečkah z mojo lastno podobo in s podobami druzih veljakov. Vsaka teka srečka, ktera je veljavna za pol lete,
veljd 1 gold. 50 kr., če je veljavna le za četrt leta, pa 80 kr. Za obresti dobi vsak deležnik smeh ali vsaj zabavo, tedaj na vsak način več, kakor če bi si kupil srečko ljubljanskega mestnega odbora, ktera ga stane 20 gold.
. Menim, da vsak previdi, kako koristna je ta naprava. Ne bo mi treba priporočati svojih sreček, vem, da se boste kar trgali za-nje, še premalo jih bo, ker jih dobro poznate in veste, da niso sle-parne.	I •' <•
Le kdor je za to srečko še kaj dolžan, naj se podviza s plačo, „rešpehtarjova kuharca“ se je že opasala, da pojde na „rajžo“.
„Brencelj“ se bo zdaj sam razpošiljal, toraj bo tudi administracija bolj pazna in pridna, kakor dosihmal.
, „Brencelj y lažnjivi obleki“.
Prihodnji ^Brencelj“ bo prifrčal proti konca tega meseca.
^-Podobe-iz-Slovenskega.
Pri vojaških vajah.
Desetnik (korporal). Krucifiks element, kaj ne znate kranjski? Vam bom eksercirreglement še enkrat apliciral. Le flisk aufpasejte. Alzo! Rihtajh, grad, ans, cvaj, brust heravs, trebuh hinajn, grad šavt, roke na hiftah, noge grad, reks šavt, linka šavt, kopf po konc, vsi v eni linji.
Prvi novinec. Jože, ali znaš ti toliko slovenski, da bi mi povedal, kaj je zdaj pravil?	. 1 >
Drugi novinec. Jaz nisem razumel besedice.
- Tretji novinec. Jaz še manj.	....
\a železniški postaji.
Kmeta. Ali ni ta postaja Borovnica, prijatelj? Železničar. Borovnica? Hier ist Franzdorf, könnt’» nicht lesen, da oben, tarn auf, tarn!
Kmeta. Tam gori stoji zapisano Franz Dorf, nama ni mar za nikakoršnega Franceta, tudi ne veva, kako se piše, prašava le, če je tukaj Borovnica, kamor sva so mislila pripeljati. Ali je to tukaj?
Železničar. Wunderlich! Die Leute kennen nicht einmal die Hamen der Orte in ihrer eigenen Heimat. Ist das ein dummes Volk, diese slovenischen Bauern! — Tukaj Franzdorf, tukaj nix Borovnica.
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alésovc. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.