Tedenske iiovice Darovnl dnevl. Povodom cesarjevega godu se bo od 4. do 8. oktobra pobiralo darove za razne vojnooskrbne namene. 15. vojna pobožnost s procesijo v stolni župniji v Mariboru. Velifiastne so bile dosedajne procesije f)Ovodora vojne pobožnosti v mariborski stolnici. A vse prejšnje je prekosila nedaljska dne 1. okltobtra, Tolike in tako splošne udeležbe pri prošnji procesiji fie ni bilo v Mariboru, kakor letošnjo prvo nedeljo roženvenskega meseca, 'Majhno in veliko, mlado in staro, je v goreči molitvi prosilo pomoči in viarstva Kraljico miru. Poleg drugih udeležencev je tudi ver5 sfo rekonvalescentov korakalo v dolgi procesiji k Materi Milosti. Vojno procesijo so vodili ob obilni asistenci prevzvišeni Nadpastir, ki so z močnim glnsom po raestnih ulicab molili litanije vseh svetnikov in najsv. Imena Jezusovega s primernimi molitvami. Potem so pa z naivduševalnimi besedami mnogoštevilno zbranim vernikom oznanovali božjo beserto, v- spodbujajoč jih k vstrajnosti do smrti na podlag svetopisemskih besed: ,,B»di zvest do smrti in ft bom dal krono življenja," (Skr, raz. 2, l(?j, k trdnerau zanpanju v Boga, k dejanski ljubezni, ki se naj kaže zlasti v dnevin darovanja (4.-8. sept. t. 1.) in pa k resnižni pokori. Velikanska vo]na pobožnost je naredila na vse navzofie najboljši utis. Zborovanje poljskih škoiov iz Rusko-Poljske. Dne 12. in 13. sept. so zborovali v Varšavi podvodstvom varšaVsktega metropolita Aleksandra Kaikovskega poljski škofje iz RusKO-Poljske. Predraet posve tovanj so bila vers,ka ia šolsfca vprašanja ter \rprašanja, nastala vsled novili po vojni povzročenih razmer. Poljsko-ruski škofje so ob tej priFki odposlal; na sv Očeta udanostno pismo. AArstri]ski držarni zbor. Predsesinik poslanske zbornice dr. Syh^ester j& sklical načelnike državjiozborskih klubov za dan 23. oktobra na Dunaj, da se posvetuje ž njimi o sklicaniu državnega zbora. Ni verjeti, da bi predsednik dr. Svlvester ne storil tega v sporazumu z rainiatrslvim predsednilcom gro!om Stiirgkhom. Dosedai se je vsak miinistrski predsednik udeleževai vseh sej klubovih. na&elnikov. kajti posvetovanja brez njega nimajo pravega pomena. Prifiakovati je vsled tega, cla se bo grof Stiirgkb n neležil tudi napovedane velevažne seje. Pastirsko pismo prevzvišenega gospoda knezo nadškofa goriškega. Prevzvišeni gospod knezonadškof goriški Frančišek Borgia Sedej je izcM prekrasno pastirsko pismo, ki bo prava uteha našim goriškim beguncem, pa tudi bodrilo vsemu našenm naro du. Prevzvišeni nadpastir kliče s preiskrenimi besedami svojemu ljudstvu, naj ne klone, ampak naj \ trdnem zaupanju dviga oči. k večni Pravici. Naročnikoni! Z današnjo številko se prične zv. naše naročnikie zadnje četrtletje. 'Mnogim je s 1. oktobrom tuidi potekla naro6nina>. Vabimo in prosimo vse tiste. ki še niso plačali naročnine do koncaleta. da to takoj sforijo, da v pošiljainju lista ne bo treba kaj spreminjati. Oberaem pa vaMmo v naš krog tudi še vse tiste Stovience in Slovienke, ki še niso naroCenii na ,,:Slovenskega Gospodarja." Narofinina zr JSlovensbega: Gospodarja"1 znaša za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K in za Cetrt leta 1 K. Naš podlistek. Z danaSnjo številko smn pričeli priobčevati daljši podlistek ^Vojni spomini", ki ga je spisal dtobroznani pisatelj, vojni kurat 6^ g. Januš Golec, ki si sedaj od ruske granate hudo poškodovano roko vrafii v Rogaški Slatini. Priporoča,mo, da si uaroeniki vse številke, kjer bo priobčen ta pojdlistek, dobro shranijo. ker je snov velezanimiva. Duhovniška vest. C. g. Janez Bogovič, korni viiar v 'Mariboru, je vpoklican kot c. in kr. vojni kurat v vojaško službo ter odrine danes na svoje mesto. f Nadučitelj Konrad Mejovšek. V soboto, dne 30. sept., je umrl v Reki pri Hočah v 60, letu svoje starosfi nadučitelj Konrad Mejovšeh. Pogreb je bil danes popoldne v Hočah. N. p. v m,! C. g. Rajmund Bratanič. c. kr. vojni kurat, ki se že dve leti nahaja v ruskem vjetništvu, je iz Az^ije in sicer iz pustinje Gobi (v Mangoliji, južno od. Bajkalskega jezera, severno od Kitajske) pisal dno 11. junija č. g. Alojziju Zamuda. župnitu v Crešnjevcu, pismo, v kiaferem med drugim pralvji: ,,,-Sem še Zrdrav in čil. Gre mi že kaj, zadovoljivo. čeravno imam včasih trenutke, v katerih si bolj želim smrti. nego življenja. Postal sem Že popolnoma nnela;nholičen. Dal Bog vendar že skorajšnji konec, upam, rfn bode potem v domovini vse bolje. Imam tuka] dušno pastirstvo najd 13.000 avstro-ogrskimi in rajhovskimi v'pinirai vjetniki, samimi Nemci. V jeseni leta 1916 pa pridem, ako še ne bode konec vojne. med; Slovane. Prisrčne pozdrave iz daljne pustinje Gobi." Novi vpoklici Crnovojiiiikov. Domobransto ministrstvo razglaša: Za črnovojnike, rojene v letih 1871 do 1866, ki so bili vpoklidani v vojafce za dne 2. oktobra 1916, a je bil ta vpoklic preložen, in za črnovojnike, rojene v letih 1892 do 1890 in 1884 tio 1880, ki bi morali pod orožje dne 10. oktobra, je sedaj določeno sledeče: Avstro-ogrski črnovojniški zavezanci, rojeni v letih 1871 do 1866, so sedaj vpoklicani pod orožje na dne 3. novembra 1916. CrnovojniSki zavezanci, rojeni v letih 1892 do 1890, 1884 do 1880, niso vpoklicani na dne 10. oktobra, kakor je bilo prvotno določeno, ampak so vpoklicaini na 16. novembra 1916. Pripomni se, da so ti novi vpoldici veljavni samo za tiste Crnovojnike, ki so bili pri prebiranju v naši državi, za črnovtojnike pa, ki so bili pri prebiranju v kaki drugi držaVi, n. pr. v Nemčiji,- nimajo ti vpoklici nobene veljave, ampak je veljaven samo tisti dan vpoklica, ki je označen v firnovojniški izkaznici vpoklicanega. Zvišane poštne prlstojblne tudi za vojnkie na bojiSfiu. Poštno ravnateljstvo za Stajersko razglaša, da vcljajo od 1. oktobra dalie zviša.he pofitne pristo.ibine tudi za Jzasebne poštne za^je, vzorce blaga, denarne pošiljaitve, pisma, dopisnice itd.|, katerepdnoštljajo svojci voiaknm na bojišče. iMladlnska organizacija. V CreSnJevcu pn SI. Bistrici je bila v nedeljo. dne 1. oktobra, lepii in pri- srčna prireditev mladinske organizaaije. Blagoslovila se je zastava vrlo na^ redujoče dekliške Marijiiie družbe., Gerkveiii govor je imel profesor dr. Josip Hohnjec. Ticolskl deželni glavai* baron dr. KatreSn je di.e 2. oktobra v starosti 74 let umrl. Mož je bil voditelj tirolskih konzervativcev. Svoj čas je bil tudi predsednik tiržavnega zbora, a ]e za časa aemirov, ki so nastali vsled Badenija, odstopil. Mlrovna pcošnja nemških socijalistov. Iz Monakova poročajo, da je tam podpisalo že nad 100.000 socijalnib demokratov prošnjo za mir. Prošnjo so poslali nemškemu zveznemu svetu in nemškemu kancelarju v Berolin. Cepljenje koz. Notranje ministrstvo je odredilo, da se v vsaki deželi ustvarijo posebna okrožja za cepljenje, Vsako okrožje mora imeti svojega zdravnika. Ako treba, bo liodil zdravnik od hiše do hiše cepit. Plovba po Dravi pri Fali. Za plovbo ^plavov pri Fali se doloCa: Spla\i smejo pltrti samo skozi jezovo odprtino I na levem bregu Drave in dolžina posameznega splava ne sme znašati več kakor 30 metrov. Štajerski strelci odlikovani. Narednik 'Mirko Oo-orelec nam- pifie: Tncii mi štajerski strelci smo ponosni, dn poma;gamo za obrambo domovine ter prav krepko odMjamo napade Lahov, ki liočeio tukaj predrefi proti Trstu Dokaz temu so najvišja odlikovamja. ka.tera smo si zaslužili dne 24% julija t. 1. Odlikovani so bili: četovodja R. Funk iz Radgona z veliko srebrno, Iskra A. iz Leitlersberiga z malo srebrno, narednik Mirko Ogorelec iz Sv. Barbare zi železnim križcem s krono, četovodja Svab iz !Maribora z železnim križcem, strelci Praprotnik Fr. iz Vuhreda, Rautar Anton iz Vuhreda in KaVičič Ivan z bronasto kolajno. Stajerci! Bodite prep!rii6ani, da bodto Vaši sinovi storili svojo dolžnost za tlomovino. S svojimi telesi so vojaki ščitili svojega dušnega };astirja, S Krasa poročaio, ^ia j9 bil v bojih dne 11. sept. ranjen vojni kurat i polka iz Karlovca Vnkelič. Kroglo, ki mu je predrla dftsno stran pljuč, so zdravniki spretno odstranili, tako da je še upati, da Vukelič ostane pri življeniu.. Sedaj se nahaja v neki bolni|šnici na Krasu. V izvrševanju svoje službe je dospel Vukelič v ljut sovražni ogenj in se ima zahvaliti samo iunakom svojega polka, ki so ga ščitili s svojimi telesi, da je ostal živ. Slugo mu je raznesla granata. Pi-lsrčne pozdrave Iz strelskega jarka pošilja v domovino svojcem Franc Jerič vsem Cirkovčanom in Sikoljčanom, posebno pa svojim roditeljem, stanujočim v Šikoliali pri Pragarskem. — Pri istem polku se nahaja tudi koroporal Anton BeraniC, posestniški sin. doma iz Cirkovc pri Pragarsbem, in pošilja svojim starišem, bratu in sestricam, kakor tudi vsem svojim roiakom Cirkovčanom najprisrčnejše pozdrave iz strelskega jarka. Italijanska granata j[o ie zasnla. ,,S, N." poroča: Velika nesreča se je pripetila babici Karolini Susteršičevi iz Gorjanskega pri Komnu v okraju sežanskem. Dne 15. septembra je sovražna granata zadela njeno hišo in zasula nesrečno ženo. Komenski prebivalci so tedaj ubežali, med njimi petero babičnih otrok v starosti 3 do 15 let. Zasuta je strašno jefala pojd razvalinami. Dospel je sanitetrii oddelek in potegnili so jo izpod razrušenega zidovja. Levaroka ji je bila zlomljena, leva stran spodnjega života ranjena in opečena. Ta strahovita nesreča jo je zadeJa tem huje, ker je žena pričakovaja v kratkem pomnožitve v družini. Odvedli so ubožico v vojaško rezerno bolnišnico in ji odrezali levo roko dopodparduhe, Pohabljena in zapuščena se je prebudila iz narkoze. Dne 25. septembra je povila zdrava in zelo krepika dvojčka, dečka in deklico. Njen mož je v bojnih vrstah. Novice od ogrsklh Slovencev. Prekimtirsld list ..Novine^1 poroča: Dne 24. sept. po poldnevi jejde v Tiirnišči zgorelo giimlo i stale pa mnogo krme pri Trboča Ivana vdovici. Kvar je veliki, šteri se pa povrne, zato ka je hramba bila zavarvana. — Mro je v nornišnici v Zalaegerszegi Bauer Jakob, bivši Crensovski krCmar. — ' . , Kolekl za račune bodo znašali po razglasu naredbe finančnega ministra, ki izide v kratktem, sledefie: Kolek za račune do 20 K bo 2 v; do 100 kron bo 10 v; do 1000 K bo 20 v, in od ve5 kakor 1000 K pa 50 v od vsake pole. Kolke se mora poSez prepisati in sicer se lahko porabi podpis stranke in Idatum, ali pa se pritisne 6ez kolek štarnpilja osebe ali tvrdke, ki je izdala račun. Kdo kaj ve? Pogreša se že dajje časa Mihnel Iskra. Sltižil je pri trenu, Staffel E 14, vojna pošta Stev. 601. Ce kdo ka,j ve o njem, naj blagovoli naznaniti njegovi ženi Ani Iskra, vin,ičarica v Ihovi, pošta Sv. Benedikt v Slov. gor. r: Gospodarske novioe. Kako jje z vinsko letlno? Iz Slovenskih gnric se nam pige, da je vinska letina/ splošno srediija. Vina se pridela sioer povsod manj, kot se ga je prižakovalo, a kakovost je prav dobra. Posebno rizling je ietos dobro dozorel, Slabše je uapel pošip in čr.yrste grozdja. -Mošt ima povprefino 16% sladkorja, a ponekod celo 18, .. ... fe. Sploš- no se opaža, da vinogradniki letos vjno držijo 3n ga ne prodajajo tako naglo kot druga leta. Naivišje cene za vinski mošt? Po Manboru in okolici so gotovi ljudje razširili vest, da se bodo za vinski mošt določile najvišje cene. Vprašali smo g. državnega kletarskega nadzornika, kaj je na teh vesteh resnioe. Zatrdil nam je, da se mu še dosedaj ni poročalo, da bi vlada nameravala za vinski mošt nastaviti najvišje oene. . Razlika glede kajkovosti vina v posameznih krajih je tako velika, da je popolnoma nemogoče nastaviti najvišje cene, ki bi bile enako pravifine za vse razmere. Verjetno je, da so to govorico o najvišji ceni za vinski mošt razširili ljudje, ki imajo največji interes na nizMh cenah, Kje dobi mairlborska okolica kruh. Prebivalstvo občin iz mariborske okolice dobi kruh samo v 3 mariborskih pekarijah. Te so: Serbaium na Grajskem trgu, Josipina Kotnilk v Tegettlioffov1). ulici.81, in Janez Vigele na Melja|nsEi cesti 14. Prodaja Ja*itlia po gostilnah prepovedana. Namestniška naredba doloca, da je prepoviedafna prodaja kruha po vseh gostilnah na Stajerskem. Nakupovanje živine v mesecu oktobru. Nakupovalci živinoprometnega zavoda so dobili nalog, da morajo pri nakupovanju živine v mesecu oktobru paziti na to, da se živinorejcem ne odvzame vprežne živine, da se more tako sejanje ozimne nomoteno vršiti. Ako bi kak nakupovalec zahteval od kmeta edine .vprežne vole, naj se pose&tnik obrne s pritožbo na okrajno glavarstvo in naj se sklieuje na to, da brez vprežne živine ne more obsejati svojega polja in tudi ne spraviti pridelkov pod streho. Vinske eene v Reki na Hrvašfcem.. Vino se plaCuje v reški okolici, kakor pordčajo ljubljanski lilsti, kmetom hektoliter po 200 K ali pa še več.. V reških gostilnicah se prodaia 1 liter novega vina' po 2 K 40 vin. , : Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo nobenega povpraševanja po tujem hmelju in se ga tudi ni nič pokupilo, oziroma poprodalo. Na zborovanju zveze avstro-ogrskih hmeljarskih društev v Žatcu z dne 24. sept. t. 1. se je storil sklep, naj se priporo6a vsem avstro-ogrsldm hmeljarskim drugtvom, da naj hmeljarji tudi y prihodnjem letu znižajo površino hmeljskih nasadov in sicer za polovico, kier ni upati da bi se cene za hmelj tudi v bodočem letu zvigale. Na.dalje so sklenili pozvati vse hmeljarje, daj naj ne oddajajo letošnjih- hmeljskih pridelkov za slepo ceno, oziroma za ceno, ki bi nikakor ne krila strogkov pridelovanja. Sladkor se zopet nodraži. Cena za kilogram sladtorja v kockah je od dne 1. oktobra naprej 1 K 17 v, v kartonih ali zavojib pa 1 K 15 v. Vinogradniki, ki potrebujejo slactkor za zboljEanje vinskega mošta in napravo petijota, naj se obrnejo na držaVnega kletariskega nadziornika g. R. Petrovjana v Mariboru, okflajno glavarstvo. Zai Stajersko je dolofienih v to svrho 19* va)gonov sladkorja. Enake pravice za Ogr& in za Av^trljce. Na Oprskem se sme za vsako oselfo na mesec obdržati 18 kg zrnja, to je na leto 216 tg. Pri nas je dozKiaj veljalo 132 kg za osebo in leto, a sedaj že ba]e računajo samo 80 kg. a.^_.. ^, *«ttaanqpBR ce. *,« *,,¦¦¦ ..*; !?¦•¦ ¦¦¦¦¦ mero žita? Tečaj za perutninarstvo se bo vršil na deželni ktnetijski šoli v St. Juriju ob juž. žel. dne 29^ oktobra. Predaval bo konzulent c, kr. poljedelskesa ministrstva, g. Wieninger, nemšn:i. Nemšfiine nevešCim ae bode predavanje raztobna^ilo v slovenščini. Prijave se sprejemajo do dne 15. oKtobra pri ravnateljstvu štajerske deželne poljejdelske šole v St. Juriju ob juž, žel. Za prevažanje krompirja v vsaki množini, torej tudi do 100 kg, se zahteva oS3 Siedaj /n-aprej (iovoljenje za prevažanje od pristojnega okrajnega glavajrstva. Cene za koruzo na Ogrskem. Ogrska vlada je Izdala naredbo. s katero se določajo cene za koruzo in vporaba koruze ter promet s koruzo. Cene so do- ločene sledeče: Za koruzo v strokdh 26—32 K, za izluščeno koruzo 32 K 50 v do 38 K, za boljšo koruzo izlužčeno pa 37 K 80 v do 41 K. Cena za koruzo bo, začenši z oktobrom do meseca maja 1917, vsak mesec višja. Kaj je z mlini? Mnogi kuaetiki mlini, k,h p kutnisija že pregiedala zaloge žita, še sedaj niso priCeli mlftti. Kje je vzrok? Na uradnem mestu se nam je povedalo, da mlini ne smejo prej začeti svojega obratovanja, dokler mlinar žita. ki ga je komisija določila za oddajo, ne odda vojno-žitnoproEoetaemu zavoda. Ako je ztseženo taai žito ubogih, se lahko zanje prcsi pri namestniji. Ponekcd so Ijudomili glavarji sami odredili, da se ubogim vrne vse žito. Radi kart za mlin pa ni treba nikomur hoditi osebno na glavarstvo, ampak naj občine karte m posestnike uradno požljejo na okrajno glavarstvo. S tem se prihrani mnogo nepotrebnih potov. Vojaški dopusti za praznike. Vojaške oblasti so odredile, da se mcra vojakom, v kclikcr dopuščajo službene razmere, dati na prosto (dopusti) sledeče praznike: Za rimske katolike, protestante, unitarce in starokatolike popoldan 24. decembra, potem 25. in 26. december 1916 ter 6. januar 1917 po novem koledarju. Za grško katoliške vojake, za pravoslavne popoldan 6. januarja, 7. 8. in 19. januar 1917 po novem koledarju ter popoldau 6. in in 7. oktober 1916. Za jude 8., 9., 10. in 11. oktober 1916 in 6. januar 1917. Ta odločila veljajo tudi za vojnovjetniška taborišča in clelovne prostore \zvpv ¦?^orišA. Ki-mlienje z želodom je na pravem mestu samo pri prašieih, kajti samo te živali ga prav dobro izkoristijo in jim prav nič ne gkoduje, med tem ko upliva pri govedi in konjih več ali manj neugodno. Speh prašičev, krmljenib. z želodom, je mnogo boljši od špeha z želodoin nekrmlij,enih pirašičev, on je jedrast, bolj gost in ima tudi izboren okus, Vsakiemu pitalnemu prašiču se da na dan lahko po %—1 kg želoda. Ker pa vsebuje želod razmeroma le malo beljakovin, zato je treba, da se poklaida prašičem poleg želoda in diruge vodene krme tudi nekoliko tp.kšne, ki vsebuje mnogo beljaKo'vin, kakor otrobe, sezamove ali orehove tropine itd, Zelod naj se poklada prašičem naravnost cel, še boljše pa je, da se ga prej posuši in na to zdrobi ali na debelo zmelje. Želodovemu zdrobu naj se primeša tik pred pokladanjem nekoliko žitnega zdroba ali pa drugih močnih kfrmil in sicer teb. od ene četrtinke do dve tretin,ki. Kromplrjev sir. V gospodiinjstviu, l^jer je mnogo otrok, torej vedno dosti la^nili in pra^nih želodcev, je krompirjev sir posebne vnednosti,' ker je prvifi jaJfO dober in drugič. ker se jako poceni da napraviti. 5 kg belega močnatega krompirja se skuha, potem olupi in pretla^i. K temu se primeša 1 kg kislega mle,ka in nekaj kumine. Kislo mleko mora biti iprav gosto in ne vodeno. Ta zmes naj se potem dobro zmeša ter poleti dva, pozimi pa štiri dni pusti stati v kleti. Po preteku tega časa naj se dobro ugnete ter razdeli v kose. ki naj se nalože v košarico fer dobro pokrijejo, da ne pridejo muhe do njih. Posuiše naj se potem na zraHni v senci in nato shranijo v kleti v kaliem nalagfi za to pripravljeinein loncu. V 14 dneh je sir dober za uživanje. Da se obvaruje žito snetnjavosti, namaka se ga, namesto v galični, lahko v formalinovi raztopini. Formalinova raztopina za namakanje žita za sejanje se napravi tako-le: V kakšno kad ali kaikšno drugo posodo se prilije na vsak hektoliter vode četrtlinko litra 40%nega formalina m nato vse skupaj1 dobro premega (formalin se dobi v lekamah). To raztopino se mora napravjiti tik pred nameraivianiin namajkjanjem. Hektoliter takšne zmesi zadostuje za 3 kvintale žitnega zrnja. Ko se je raztopino napravilo, se vsuje seme v kakšno kad in zlije na žito toliko formalinove raztopine, da pokrije površino žita za ped na visokem. Nato se seme s kolcem dobro premeša ter snet in dmgo nesnago s površja raztopine posname. V tej raztopini naj se namaka seme 10—15 minut, k večjem pol ure. Nato naj se raztopina odlije in namočeno seme na tanko razširi, da se osugi. Med sušenjem naj se seme viečkrat s kako lopato ali pa '/. vevnico premeša. Ko se je seme tako osugilo, S3a se več drugo ob drugo ne sprijemlje, naj se ga takoj poseje. Če se namerava spraviti to seme v vre6e, se naj vzame vreče, ki še niso bile uporabljene ,za žito, sioer je lahko mogoCe, da se serae, spravljeno v vrefte, v katerih je bilo prej, žito, zopet okuži s trosi sneti. Ce drugih, novih vreč ni pri rokah, naj S|e pa stare vreče, preden se jih za najnofiono žito porabi, namoči v formalinovi raztopini in jih nato posuši. A na vsak nafiin pa se naj strogo pazi, "da se pripravi formalinova raztopSna natenCrio po tem navodilu, a pazi pa tudi na fo, da se ne bo seme namak(a(Io v nji nad prej označeni ftas. Ta nafiin namakianja. žitnoriM semena ne nnifii samo sneti, marveg ima tudi to dobro, da na fa način namočeno zrnje ni škodljivo no ljudem in ne živalim. V tej raztoplni namočeno seme se lahko u;)orabi za živež, 5e ga po ctovršenem sejanju 1-raj ostane. Kako shraninj|mo sadje. Preden se sairije deno v sadno shrambo, naj so ista najprej prav dobro pre- zrači, nato okna zapre in zažvepla. Za vsak kubiCni meter prostora na,j se vzame po 1 gram žvepla, dene v kakšno kozico žrjavico in vrže nanjo to žveplo. Da se sadje dalje časa ohrani, mora biti shramba hladna in rajši nekoliko bolj vlažna nego presuha. Zelo važno je, da nima sadna shramba nikakega tujega duha, kajti hranjeno sadje vleče razue duhove rado nase in če se jiii navzame, dobi njegovo meso zopern okus in duh. Ako je sadna shramba prevlažna, se razvijajo razne glivice, ki povzro6aijo potem gnit.je sadja, Ce se taka shramba i/trav pridno prezračuje, odvrne se od sadja tudi to nevarnost. Je pa shramba presuha, sadje preraočno uvene. V takem slufiafu naj se tlak shrambe večkrat poškropi z vodo, ali pa naj se postavi v njo posoda z vodo. A tudi. svetloba in poleg še gorkota povzrofiita prehitro zoritev sadja, zaso naj se poskrbi, rda bo shramba ne le hladna, ampak tudi kolikor mogo6e tenrna. Ilalio se hranijo limone? Ker sedaj pogosto po deželi manjka. limon, je dobro hraiiiti luolinje, katerp prav pogosto nadomestujejo limone. Dnbro osnažene limonine lupinje naj se nekbliko osuše ter potem vlože v dobro zamašeno steklenico in sicer med soljo aij pa med sladkorjem, Razne novice Polkovne zastave. Ž ozirom na dejslvo, da je vsled novodobnega vojevanja nemogoče, da bi igrale vojaške zastave na bojišCu nekdanjo svojo slavno vlogo in da mnogokrat celo ovirajo brezobzirno razpolaganje s četami, je armadno vr^hovno poveljstvo odredilo, da se spravijo polkovne zastave v domače posadke ter izrocijo varstvu nadomestnih krdel. Požar uničil ogrsko mesto Poprad. Dne 1. oktobra je izbruhnil v malem ogrskem mestu Poprad požar, ki je v kratkem čaisu upepelil 120 poslopij in •300 družin je bilo brez strehe. Požar je baie povzro čila mačka, ki se je grela na, ognjišču1 in se ji je pri tem vnela dlaka, na kar je zbežala na parno ter s tem zanetila požar. Naselbina blaznlh na Sedmogragkem. Ogrska vlada je svoj čas ustanovtila na Sedmograjš^em naselbino blaznih ljujdi. Poslala je tje take umobolne ljudi, ki niso tako nevarni, da bii morali prebivati v blaznici. Nastanjeni so bili ti bla^ni v okolici Dieso-Szentmartona in sicer pri ondotnih rodbinab, koder so opravljali lahka poljska dela, Vseh skupaj je 800 duš. Z ozirom na to, da ogrožajo Rumuni tudi ta kraj, je vlada odredila, da se vsi ti blazni presele v jetnišnico v Nagyvendu. Sleparska industrlja. Na Danskem niso dobri prijatelji Nemčije, še zara.di vojne leta 1864. Sedaj je Danska par5 nevtralna, ker služi vsled vojne veliko denarja. Bila je t'o vedno bogata dežela, a sedai je bogastvo postalo uprav velikansko. Največ pa, je Danska v sedanji vojni zaslužila z izvozom živil v Nemčijo in Avstrijo. zaslužila pa je toliko vieč, ker je vse polno njenih trgovcev in tovarnarjev sleparilo. Na Danskera je kar čez nofi nastalo vse polno tovarn za izdelovanje konzerv, mila itd. Izdelovale so golaš-konzen7©, jetrne pastete, klobase itd. A menda vse v znamenju ,,Osvet'e za leto 1864," Jetrna pasteta je bila narejena iz repe in zelja, golaš in klobase iz mesa crknjenih konj in mačkov ali podigan, a milo je bito iz krede in pepela, brez masti. Se le ko so v Berolinu ustanovili centralno nakupovalnico, se je dalo to sleparijo nekoliko omejiti. Zdaj sleparijo ns Danskem: zlasti s kockami za juho in prodali so jih že mnogo milijonov, ko je ge le priglo na dan, da te kocke ne samo, da niso nič vredne, nego da so tudi zdrarvju Skodljiv©. Ugrlzla ga strupena miš. O. Vuko Klaifi, posestnik v vasi Popoviči, je hotel ubiti v svoji hiši miš. S cunjo jo pograbi za rep, pri tem ga pa miš ugrizne v roko. Cez par dni mu je roka znaitno otekla, zato je šel v bolnišnico, kjer se je dognalo, da ima zastrupljeno k^i. Seveda pomofi ]e bila že prepozna, ter je revež za zastruplienjem krvi kmalu nato umrl. Petelini na bojišfiu, Krakovski list ,,Nowa Reforma" piše: Naši vojaki so večkrat opazovali, da so se za 5asa nočnih pohodo;v, patrtfljnih obhodov, izpadov itd., po krajih, ki jih je prebHMsfvo popolnoma zapustilo, naelnkrat začeli oglaSati peteBini, k;aterim so zopiet odgovarjali drugi^ Sfiasoma so potem dognali nagi vojaki, da to niso petelini, temveč nofine straže in patrulje rusko-sibirskih polkov, ki so tako naznanjale svojim 6etam, da se bližajo kje sovražne patrulje. V krfimi. Mestni gospodič stopi v neko kmefiko krdmo, kjer je bilo vse polno muh. Nevoljen reče krčmarju: Dajte lačnira muham vendar tudi kaj jesti! — Hitro jim prinesem, reče krčmar, le ukažite prej muham, da se vsedejo! Dopisi. Maribor. Glede razmer na naSem Glavnem trpu moraimo spregovoriti resno besedo na naslov mestnega tržnega nadzorstva. Vsa.k. rtan se pritožujejo ljudje- z dežele, ki prinašajo pridelke na trg, da se proti njim odurno postopa, Za vsaiko mailenkost se grozi s kaznijo in zaporom. Mnogi mestjani colo sami priznalvajo, da 6e se bo ge nadnlie nad kmefi, ki pripeljejo živila na trg, tako kričalo, kr.kor n. pr. zadnjo soboto nad neko kmetico, ki je pripeljala voz zelja, ni nobeno čudo, ako bo mariborski trg nazadr nje brez vseh živil, Sligimo, da se je v tem oziru vložila pred delj časa pritožbla na| meroidajno mesto, ki je baje že ugodno rešena, Maribor. Da se odpravijo razni nedostatki pri prodaji krompirja v Mariboru, je mariborski mestni magistrat določil za mestno prebivalstvo posebne karte za krornpir, ki se bodo začele izdajati še ta teden. Macibor. Dne 2, oktobra se je posestnici Mariji Zorko, ki se je pripeljala od Sv. Antona v Slov. gor., da bi se poslovila od moža, ki odrine te dni na bo.jno črto, st>lašil konj v Tlegetthoffovi cesti in zbežal proti Irančiškanski cerkvi. Na vozu je še tudi sedela viničarka Ivana Toplak. Obe ženski sta padli z voza tako nesre&no, da so jili morali sijraviti v tu^ajšnjo deželno bolnišjiico. Marija Zorko se bori s smrtjo. Tudi Ivana Toplak je na glavi zelo težko pogkodlovana. Hoče-Reka. V ponedeljek, dne 2. oktobra, je bil tukaj pokopan velezaslužni g. nadučitelj iz Reke Konrad Mejovšek, star 60 let. Pokojni je bil vzgleden in nad vse vesten učitelj in vzgojitelj mladjine, skrben oče svoji družini ter najvtiušen in ves vnet za svoj mili slovienski jezik. Ves se je žrtvoval v prid in blagor ljube domovine, katero je ljubil iz dna svojega srca. K pogrebu so pribiteli njegovi prijatelji od blizu in dalefi, da so mu tako izkazali zadnjo čast. Naj mu Vsemogočni poplača njegovo delo in trud z nebeško krono! N. v m. p.! St. Hi v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo vabi domačine in sosede k prireditvi v nedeljo, dne 8. t. m., ki se vrši v Slovenskem Domu ob prilikj godu Njego\rega Veličanstva v prid zbirki za vojne potrebe. Spored: «V mraku", megan zbor. ,,Junaške Blejke", igra v 4 dejanjih. Deklamacija: »Najročilo." ,,Jeza nad petelinom in kes", igra v 2 dejanjih, Deklamacija: ,,Slovenci cesarju." ,,Zaostali ptič", megan zbor. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina obdčaina. Preplajčula se hvaležno sprejemajo. Sv. Troiica v Slov. gor. Pretekli mesec smo spremili k večnemu počitku dobro gospo (Mjar. Rauter, ženo posestnika in čevljarja. Nemila smrt nam jo je prezgodaj vzela. Lahka bodi ji domača zemIjica! Sv. Jurij ob Pesnici. Viničarja Orgl ua Pesnici sta dala vse svo|e 4 sinove cesarju. 0 dveh se dolgo nič ni izvedelo; Sele nedavno je bilo sporofteno, da je Alojz že meseca majnika lani na ranab. umrl nekje na Ogrskem, Jakob pa padel dne 13. jun1915 pri Pieczarni na ruskem bojigču. — Jan. gkrinar iz Jurskega vrha je v vojni službi obolel ter že koncem julija t. 1. umrl na Dunaju. — Zadnje dni so pa zopet naši zvonovi pošiljali zadnje pozdrave junaku ob Soči, 251eitnemu Janezu Judair iz Vršnika, ja Je padel dne 25. sept.; bil je že na ruski fronti v Galiciji, kjer so mu ozeble noge; služboval je potem dalje časa kot vežbalec v zaledju, dokler ni prišel že zopet na fronto, proti izdajalskemu Lahu, kjer ga je zadel šrapnel v glam Rajni Janez.je bil blag fant, nad vse priden delavec kot zidar, zelo marljiv in zgleden sin. Bil je pri mladeniški Marijini družbi vtrl olan ter vnet naročnik ,,Slov. Gospodarja"; s fiitanjem se je izobraževal sam, zato je tudi pri voj^kih naglo napredoval in bil že četovodja. Tudi njegov o6e je med tem že moral k vojakom, tembolj torej žaluje mati, sestri in bratec. Janez, podeli ti Bog z drugimi vrlimi junaki vred svoj mir! Sv. Jurij ob Pesnici. Preišnji uiesec je bila tu pokopaaa prevžitkarica Aaa Habit, rojena v cesarjeveaa letu 1830. — Dsževje je po večini naših viaogrado^ na'edilo vehko škod:* le v nekaterih legah se ne pozna ioSiko. A kapljica bo dobra, če ostias vsai 7^n-^nrej !epo vretn^. Veržej. Dne 23. sept. je umrl tukaj po 51^tni mučni bolezni v 72. letu svoje starosti širSi okt ' i dobro znani občinski tajnik g. Anton Košar, < ' van za 401etno zvesto službova;r>je. Pokojriik i ,1 naobražen in obenem nadarjen mo*. ki je ne le v domačem trgu, marvefi dolga leta tuirli za okolišlce občine opravljal tajniške posle, voilil razie volitve, izdeloval pomoči pofrebnim raziie proSiije, prizive, in pritožbe i. dr.. ter kot dober svetovalec užival spoištovanje doma in pri oblastvih. Spomin na uglednega moža bo živel tudi po njegovi smrti še dolgo v hvalo dolžiiih mu srcih. Zapnstil je vdovo in 2 hčen. V družini je bil skrben ofie in moder vzgojitelj. Naj v miru počiva! Vuzenica. Naša vojna pobožnost pri D. :M. na Kamnu se je v nedeljo lepo izvršila, ljudsKa ogromno. Prišli so tiuli od Sv. Primoža s procesijo. Za v.dove in sirote smo nabraji 30 K. Bog usliši naše prognje! — V soboto smo pokopali pridnega ml,adenifia Janeza Crešnik iz Dravč. Bil je star 29 let in previden s sv, zakrainenti St. Janž pri Spodnjem pravofgradu. Vsi naročniki ,,S1. G." prosimo za pojasnilo, klako in kam se naj obrnemo, da bi spet smeli na domaCili mlinih mleti? — Ojdgovor: Obrnite se potom obCine ali kar naravnost sarai s pismom na c. kr. okra^nega glar varja v Siovienjferadcu. blag. g. bairona Neugelrauerja. V pisrau povejte, aJi meljete salno za se ali tudi za druge. Ako meljete saino za se, povejte v pismu. da se zavežete samo za se mleti. Ako meljete tuai drugim za pla^ilo, navedite v pismu one [.osestni- ke, katerim mislite mleti, kajti samo tako je gtev&rstvu kontrola mogofia. Oruiož. V vseh vinogradih se bere. Ljutomer. Branje se nadaljuje. Vlnogradi dajo manj, kakor se je mislilo. Kapljioa izborna. Povprečna oena 2 K. Mala Nedelja. Tukaj je umrla dne 15. sept. po daljši in zelo mučni bolezni Marlja Karba v U5. letu svoje starosti. Bila je Maiga žena in dobra mati svojim otrokom.. Le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdarai! Naj počiva v miru. Dobri rodbini pa odkrilo sožalje. Sv. Plorlian pod Bočem. Dne 24. sept, je mirno zatisnil trudne oči 721etni dobri ofie Blaž Stres v Zg. Svinem. Na veliko nedeljo je on redno nosil Zveličarja pred nebom. Nebeški Zveličar mu je zdlaj vse poplaCal in mu tudi razodel, kje je pogrešani sin-vojak Jernej. Celje. Padel je na italijanskem bojišču enoletni prostovoljec Ljudovik Wenedikter, sin tukajgnjega sodnega svetnika Ljudovika "VVenedikJter. Celje. Kakor porofia ..TagespoSta" z dne 21. sepLj jo bll odlikovan s srebrnim Ičrlzoem b krono Franc Paim;n!in, nactognjar gorsk. art. bat. 3-3, ki se nahaja za(6asno v Ljubečm pri Gelju. Imenovani ni^ sicer naš somišljenik, toda bil je nam Slovencem v«ino nakionjen, za,kar mu tudi pri tej priliki najiskijneje čestitamo. Dotfro nam je znano, da se je že bjffril celih 17 mesecev neprestamo v Galiciji in tudi pijpti Kp.lijaJiom. Spolnil ie vedno do zadnje pičice sv'o'o dolžnost napram svoji domovini ter bil vedno vojab z dušo in telesora; spolnjeval pa je tudl svoje dolžnosti do svoje družine, staršev, bratov in sestre. Kako ga je bolelo srce, ko se je jelo govoriti o italijanski vojni napovedi, kajti njegova žena in otroei so se nahajaili takrat na skrajni meji Italijainske. Pohiteti jim na pomoč, mu ni bilo mogoče^ Dobro mi je znano, kako je on pozno v noč, po dopolnjenem, trudapolnem delu vendar še napisal vsak dan skjoro tri kartice, za svojo ženo, svojo mater in svoje brate in sestre. Kakor sem že omenil, ni naS somišljenik, vendao* moramo reči' tudi mi slo^nski fantie: Vsa fiast pred takimi možnu in Avstrija je ponosna na nje! — Artilerist njegove baterije. Laškl okraj. Žitni komisijonar za lagkii okraj, g. Konrad Elsbacher, trgovec v La&kem, je dal nedavno tega po župnih in občinskih uradih razglasiti, da se ražuna za eno osebo 80 kg žita na leto, A ,,Slovenski Gospodar" pa pige v zadnji števiM stran 2. da se sme računiti za eno osebo 132 kg žita na ieto. Kdo ima prav? Saj roenda za naš okraj ne veljajo d(ruge postav«, kakor za. ostale?!- — Odgovor: Niiti namestništvo, niti hotranje ministrstvo ge ni dosedaj razglasilo drugega, kak»r da se sme računiti 132 kig žita za osebo na leto Trbovlie. Dne 27. sepjt., ob 7. Uri zvečer, je izbruhnil v rudniških kozolcih za bolnišnico na Vodah, v- katerih se je nahajalo več vagpnov Cresla, ;; tudi mnogo drugih tvarin. Rudniška požarna branv ba, ki je bila precej hitro na licu mesta, je požar lc omejila. Sele trboveljsko prosto.voljno gasUno društvo, katero je s čudovito naglico prihitelo na pomoč, je pričelo z gašenjem in res se je združenim gasiloem in vojaštvu kmalu posrečilo, požar popolnoma udušiti. V bližini se nanajajočnj poslopja, posebno še Mrvarjeva delavnica, so bila v veliki nevla^rnosti, a vendar so zgoreli le vsi trije rudniški kozolci. Skoda ]e visoka, ker presega baje svoto 15^000 K, zavarovalnina je pa neznatna. Zažgali so otroci, kakor navadno.