KOMUNISTI V SZDL
Prenova zveze komunistov se začne z boljšo socialistično zvezo
Centralni komlte zveze komu-nistov Jugc6lavl|e \e na svoji tretji sejl v prvl polovici okiobra pozvsf flane fn organe ZK, da sodelufejo v razpravl o dejsvno-stl komunlstov v soeisllitlčnl zvszl. Z razpravo o nalogah ko-munlstov za delo v SZDL $o obllkovall svoj prlspevek k le| temi na nedavnl seji predsed-stva občinskega komUeja zveze komunlstov, kl |e v ta namen zasedalo skupaj z nekateriml komunistl - člani predsedstva obiinske konterence socisli-atlčne zveze. Raiprava pa bo o te) tematiki lekla tudl na terenu po osnovnih organizacljah ZK predvldoma do sredlne janu-arja.
Temeljni razlog, da se je vpra-
šanje o delovanju komurtisiov v naiširši frontni organizaciji poja-vilo v razmisiek in pretres v vr-stah ZK. ie že(ja po nadaljnji de-mokralizaci|i jugoslovanske so cialisiične družbe ter zveze ko-munistov in njenega stika z mno-zicami skozi socialislično zvezo Zveza komumstov 2eli tudi do-polniti in dograditi metode ter oblike svojega dela ler okrepiti usposobljenost svojega član-stva, kar pa bi nenazadnje krepi-lo fronlno organizacijo samo Nasploh je, kot je pokazala raz-prava na predsedstvu. težko po-tegniti ločnico med delovanjem soctaltstične zveze m zveze ko-munistov, včasih tudi na Skodo obeh ocgantzacti. Seveda je tet-ko kar povprek oceniti. če zveza komunistov zaradi relativne množičnosti ne izgublja svoje avantgardne vloge In te ni soci-alistična zveza. 2ato ker so v njej kifub vsemu Se vedno na/boi/ ak-tivni prav komunisti. skrenita s svojega frontnega položaja <n nehote zaprla nekaj vral i|udem, ki so morda verni ali zgolj apolt-tlfini, kljubtemu pasossrcemza naSo samoupravno socialistitno stvarnost. Neizpodbitno pa osta-ja dejstvo. da lahko preverjajo komunisti svoje lastno delovanje le skozi odmevnost v družbi. to je med Ijudmi, kar lahko zaznajo le
z delom v socialistifini zvezi Gre preprosto za dialektidni odnos med organizacijama. \i katerega tahko obe firpata svoj ustvarjafrn' zanos \n žanjela plodne rezulta-te. 2ato se del prenove zveze ko-munistov začne s prizadevanji za boljSo sociahstnjno zvezo
Pnsotni na seji so med drugirn podprii stahSča. ki so biia dana v obravnavo (objavljena so bila v Komunistu 24 oktobra) in se opredelili do nekaierih bisivenih vpraianj Eno med njimi je akcij-ska usposobljenost in volja ko-munistov za delo v soclalistični zvezi. ki bi ju morali okrepiti. saj nam na terenu Se vedno ni uspe-lo, da bf v utnp m iivljenje kraja ter v delo SZDL pritegnili komu-niste, ki na nekem področju živi-jo. V ta namen bo morala tudi socialistična zveza prevelriti svo-je delovanje in spodbuditi predv-sem sekcijski rtačin dela v krajev-nih skupnostih in na občinskem nivoju. In nenazadnje se bodo kopja lomila pri preverjanju last-ne odgovornosti tned komunisti samimi in pri lehtanju, fcaj so kot komunisU v okoljih. kier žtvijo in deiajo, Blorili za krspitev demo-kratičnih odnosov med [judmi, kullurnega dialoga, za uveljavfja-' nje delegatskega sisiema in ne-nazadnje socialističnega samou-pravljanja samega.
VIDA  PETROVČtČ