Leto Vll.9 štev 53 Ljubljana, petek 5, marca 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din sa lxh»j« ob 4. «jntraj. ca» Stane mesečno Din ij—; za ino-semstro Din 40"— neobvezna. Oglasi po tarifo. Uredniitvo 1 LJubljana, Knaflova ulic« Stev. 5Д. Telefon àtev. 7a, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnKtvo: LJubljana, Prešernova ulica à t. 54. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon št «ga Podružnici: Maribor, Barvarska ulica ftt. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem tek. zavodu : Ljub-Jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.241. LJubljana, 4. marca. Za pondeljek dopoldne je sklican Svet Zveze narodov, za popoldne pa izredno plenarno zasedanje Velik del državnikov, ki se mislijo udeležiti te važne seje. je že na poti v Ženevo. Tako je računati, da pride že v soboto in nede-f;o do zasebnih predrazgovorov. na katerih se bo skušala doseči enotnost o vprašanjih dnevnega reda Med tem časom beležimo celo vrsto važnih političnih dogodkov na raznih straneh Evrope, ki so nekak uvod k ženevskemu zasedanju. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je na poti v Ženevo ustavil na Dunaju, da rjodpiše arbitražno pogodbo. ki se ie tiedavno sklenila med Češkoslovaško in Avstrijo kot posledica locarnskih arbitražnih paktov. Naš zunanji ministST dr. Ninčič ie po svojem taiinstvenem sestanku z Mussolinijem in po kratkem počitku v Švici obiskal predsednika francoske vlad.» Brianda. s katerim ie imel Dar važnih razgovorov. Grški zunanji minister Rufos se je izkrcal v Italiji in se ie pri svojem romanju v Ženevo tudi oglasil pri Mussolimju. Na drugi strani podajajo tako v Berlinu kot v Pragi, v Londonu, v Parizu. Rimu, Tokiju. Varšavi. Madridu, v Rio de Janeiro državniki števflne izjave, ti-čoče se problemov, ki pridejo v ženevskem zasedanju na dnevni red. Zdi se. kot da se pripravlja velik naskok od strani 54 držav na Ženevo. Vse vlade zavzemajo svoje pozicije in pripravljalo svoje orožje. OgiasHa se ie n. pr. Švedska, ki ie smatrala za potrebno izjaviti. da ne more trpeti, da bi se v Svet Zveze narodov sprejela še kaka druga stalna članica razen Nemčije. Njeni izjavi je pritrdila Danska in celo Švica. Interesantni so razlogi, ki jih te dežele navajajo v svojem negativnem stališču zoper razširjenje izvrševalne-ga odbora ženevske meddržavne organizacije. švedsko izjavo n. pr preveja duh ki odkrito kaže. da stoji Švedska ceh na strani Nemčije. Švica pa trdi, da bi preveliko razširjenje Sveta Zveze narodov pomenilo znatno zmanjšanje ugleda plenuma Zveze. Pač nekoliko slaboten razlog ... Vsa znamenja kažejo, da pričenja z zasedanjem prihodnjega tedna ena izmed najvažnejših, takorekoč odločilnih eooh v Zvezi narodov. Reševati se mora temeljno vprašanje o njeni bodoči organizaciji. AH naj bo Zveza narodov res svobodna zveza vseh narodov sveta. zlasti Evrope, v kateri naj bo raz-deHen vpliv in važna mesta enakomerno in upoštevajoč politično, kulturno in gospodarsko pomembnost posameznih članov, ali pa nai bo ona instrument, ki naj služi le nekaterim državam v dosego posebnih političnih ciljev? Nemčiji je bilo v Locarmu obljubljeno, da bo takoj po svojem sprejemu v Zvezo narodov dobila tudi stalno mesto v Zve-zmem svetu. Ni pa bilo nikdar pridržano. da ne bi poleg Nemčije smela tudi kaka druga država dobiti stalnega mesta. To je sam Chamberlain izrecno povoda!. Nobena tajnost nI da več držav že leta in leta zahteva priznanje stalnega članstva v Svetu Zveze narodov. To zahtevo stavljaio Kitajska. Španija, Brazilija. Poljska. Vsakikrat so bile te zahteve odkloniene z motivacijo, da ie treba počakati do vstopa Nemčije in da se bo pri tej priliki šele moglo raz-' motrivati o reorganizaciji Zvezinega ustroia in pripustu novih stalnih članov vZvezin Svet. Sedaj ko je nastopil tre-notek. da se to vprašanje končno razčisti. so te države, kar je čisto pravilno. prišle zopet na piano s svojimi zahtevami. Toda naletele so na strahovit. naravnost ogorčen odpor ne le v Nemčiji, ampak tudi pri večjem delu angleškega javnega mnenja, celo v samem angleškem parlamentu, da niti ne govorimo o izrazitem germancfilskem stališču, ki so ga zavzele Švedska. Švica itd. Ta izbruh ogorčenia ie zelo značilen in opravičuje sum, da vstop Nemčije v Zvezo narodov nima služiti pra vim. idealnim ciljem Zveze, temveč da ima le ojačiti destruktivne tendence, ki gredo za zrušenjem pariških mirovnih pogodb in stanja, kakršno je ustvarila zmaga zavezniškega orožja Ce dobi Nemčija sedaj sama nov .stalni sedež v Svetu Zveze narodov, ie bo v smislu ŽvezLnih pravil dana nele mož nost da vrši v Ženevi neomejeno izsi-Uevalno politiko, ampak bo s svojim nasprotovanjem in obstrukcijo lahko sploh tudi za pozneje onemogočila dostop med stalne člane Zvezinega Sveta vsem ostalim kompetentom. zlasti Poljski. Zato zahteva ABC politične previdnosti da se Nemčiji odvzame taka iz-kušniava in se reši celotno vprašanje razširjenja Zvezinega Sveta že na tem zasedanju. Naša država Je mahnila po pravi poti, ko se je odločila podpirati poljsko zahtevo. Upa ti je, da Je dr. Ninčič dosegel v tem ozin» soglasje v Rimu In Parizu. Cas je, da se turf- Jugoslavifl odpro vrata tja, kjer se )e a aie! prostor za Švedsko, Belgijo, Urugvaj OrčEo.,., Načrt za defenitivno razčiščenje položaja Intrige In kombinacije na vseh straneh. — Le eno je gotovo; RR je nevzdržen. — Klerikalci popravljajo mučen vtis Kleklovega govora. — Seja ministrskega sveta. za ceno razbitja dosedanjih vladnih strank v mirnejši atmosferi omogočila stalen In ploden režim. S tega Vidika je presojati razne vesti in govorice. Dri čemer velja pridržek. da je vse šc v početkih in le eno je že definitivno: nevzdržnost sedanjega režima Mnogo so se komentirale danes včerajšnje izjave klerikalnega poslanca Klekla (glej »Politične beležke.« oo.ur.) kot dokaz pooolne odvisnosti klerikalne politike Klerikalci so prepozno spoznali, kakšno pogreško je nanravil njihov tovariš, in klerikalni klub je nocoj izdal celo neko izjavo, v kateri pravi, da je Klekl le dejal, da mora kot du-hovnik-noslanec imeti dovoljenje svojega škofa. Seveda so to demantiji a la Radič. Narodna skupščina je danes delala ves dan. Zvečer se je sestal nrnistr-ski svet po končani seji zbornice v ministrski sobi skupščine. Razpravljali so v glavnem o proračunu notranjega ministrstva. Debata o tem nrnlstrstvn bo trajala v skupščini do konca tedna in nemara tudi v nedeljo, ker je prijavljenih že ce'a vrsta govornikov. Govorilo se ie tudi o resortrtih zadevah ooliedelskega m'nMrstva. zlasti o •razdelitvi čistega dobička razredne loterije in o ustanovitvi posebne tiskarne razredne loterije. vendar ni bilo nfkakih pozitivnih sklepov. Jutri zjntrai prid* v Beograd prosvetni minister Sf. Radič. Z napetostjo se oričskute, ali in kako se oglasi'o radičevci proti ministru Maiksimovičn. kateremu je Radlič na svoiih zborh bral tako tovariš levite. Verjetno je, da bodo — molčali. Na dvoru je bi! danes minister za vojsko in mornarico general Trifuno-vič, ki je ostal pri kralju v avdifenci od 4.30 do 6. zivečer. Stoiadinovičev povratek se pričakuje za soboto. Nsrtčič se vrne iz Ženeve nafbrže 15. t. m. Beograd, 4. tnarca. p. Beograjski t. sti ugotavljajo, da se okrog vlade razvija cel klopčič malih in velikih intrig, v katere so zapleteni tudi sami člani kabineta. »Pravda« pravi celo, da so ministri postavili nekak preiskovalni odbor, ki nai dožene, kdo izmed njihovih tovarišev se udeležuje »subver-zivnega« gibanja. Resnejše intrige se nameščajo po Beogradu, »ta debele« Da serviraio večinoma preko zagreb-sikih listov. Tako javlja danes »Jutar-nji list«, da je Pašič že pristal, da se radi slabosti in onemoglosti umakne iz političnega življenja, če ne jutri, pa takoj po proslavi njegove SOletnice. Seveda se po vrsti naštevajo razni kandidati za nasledništvo od Ace Sta-nojeviča do Ninčiča i Uzunoviča. »Vreme« zopet objavlja, da se vršijo razgovori o aranžmaju med davidovi-čevci in radikali in našteva celo že obojestranske pogoje. Radikali baje zahtevajo, da se Davidovidev klub najprej »prečisti« na ta način, da se otrese onih svojih ljudi, ki niso za sodelovanje z radikali (Voja Veljkovič) in da se prekinejo vse zveze s Sp2hov>m klubom kot celoto. Davidovičevci zopet s svoje strani stavljajo zahtevo, da se Pašič umakne in da novo vlado sestavi kdo dragi izmed radikalskih prvakov, a odklanjajo »pročiščenje« svojega kluba in opustitev zveze s spa-hovci. Kakor je Videti, sta si obe stranki že »vrlo blizu« ... Na drugi strani se raznašajo vesti, da se vršijo razgovori med davidovičevci in samostojnimi demokrati za zopetno fuzijo — skratka vse stranke so v kombinaciijah, izvzemši klerikalce in hrvatske fede-raKste, na katere nihče ne reflektira. Te vesti in govorice so naravno le dokaz nesigurnega političnega stanja in predznaki velikih političnih pregrupa-cij, ki se bližajo. Eno je gotovo: zelo odločilni în močni faktorji pripravljajo položaj, v katerem bi naj se z izključitvijo Pašiča In Radiča sestavila nova kombinacija, ki bi naj eventualno Smoter Ninčicevega potovanfa v Pariz Zanimivi komentarji Pariz, 4. marca. o. »Petit Journal« pravi med drugim, da so Ninčičevi razgovori z Mussolinijem v popolnem skladu z duhom Male antante, ki skuša skleniti več posebnih dogovorov. Ker pa hoče Mala antanta informirati Francijo o svojih pogajanjih, je dospel dr. Ninčič v Pariz z namenom, da se razgovarja z Briandom. Francoska diplomacija je v lçtp 1924 zelo podpirala Nmčičevo iniicijativo, da se pripravijo pogajanja. Takrat se je govorilo o možnosti ,da bi pristopila tudi Francija kot tretja zaveznica k prijateljski pogodbi med Beogradom in Rimom. Zdi se, da sedaj ne gre za uresničenje tega načrta. List zatrjuje, da je dr. Ninčič prišel v Pariz pojasnjevat Briandu, da hoče jugosloven-sko-italijanska pogodba iz leta 1924 v prvi vrsti preprečiti priključitev Av- irancoskega tiska, strije k Nemčiji. Jugoslavija mora zasledovati nemško nevarnost, ne da bi se odpovedala zvezam, ki jo spajajo z Malo antanto. »Matin« piše: Pri svojem razgovoru sta se min. predsednik Briand in zunanji minister dr. Ninčič sporazumela, di bi bila želeti grško - jugoslovenska antanta, ki bi tvorila podlago za vsak eventualni balkanski pakt Dr. Ninčič je izjavil, da bi bilo precejšnje jamstvo za mir, ako bi se Poljski dodelilo stalno zastopstvo v Svetu Zveze narodov. »Journal« pravi, da je prišel dr. Ninčič v Pariz, da razloži merodajnim krogom svrho sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, ki nima drugega namena, kot preprečiti združitev Avstrije z Nemčijo. S tem nikakor ne trpi razmerje do Male antante, ki ima nalogo, da nadzoruje Madžarsko. Boj za sedeže v Svetu Zveze narodov Španija umaknila svojo kandidaturo. — O poljski zahtevi se bo razpravljalo še le po vstopu Nemčije? Pariz, 4. marca, o. «Chicago Tribune» poroča, da je Španija baje umaknila svojo zahtevo po zastopstvu v Svetu Zveze narodov. Isti list poroča, da pritiskajo francoska, angleška in italijanska vlada na Nemčijo, da se sprijazni z vstopom Poljske v Svet Zveze narodov. London, 4. marca, s. Kakor poročajo «Times», se je Chamberlain pridružil stališču svojih kolegov ministrov. Med Chamberlainom in ostalimi ministri se je dosegel popoln sporazum. Po mnenju angleškega kabineta se bo o dodelitvi stalnega mesta v Svetu Zveze narodov Poljski in drugim državam razpravljalo šele po vstopu Nemčije v Zvezo naro- jenja Sveta Zveze narodov, da bi ta izpremenila razmerje ravnotežja med Svetom Zveze narodov in Zvezo narodov, in sicer na škodo zadnje. Švica ravno tako kakor Švedska. Danska ali Holandija nima interesa na razširjenju Sveta Zveze narodov. Varšava, 4. marca. d. «Nowy Kurjer Polski» piše, nai bi si vsi oni, Id se upirajo vstopu Poljske v Svet Zveze narodov, malo ogledali zemljevid Evrope. Videli bi. da vzhodna Evropa ni zastopana v njem. Slovani nimajo v Zvezi narodov niti enega stalnega sedeža. Pri upiranju proti rekonstrukciji Sveta Zveze narodov ne pomislijo, da se je že mirovna konferenca izrekla za po-množitev stalnih in nestalnih članov dov. Curih, 4. marca, k. «Neue ZSricher j Sveta Zveze narodov. Zeitung» piše glede vprašanja razšir- i ---- Češkoslovaško-avstriiska razsodiščna pogodba Danes se podpiše na Dunaju razsodiščna cogodba. ki ureja spore pravnega in političnega značaja. — Visoko češkoslovaško odlikovanje kancelarja dr. Ramka. Dunaj. 4. marca. s. Danes ob 13.17 je prispel semkaj v spremstvu svoje soproge češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Češkoslovaško - avstrijska razsodiščna pogodba bo podpisana jutri. Pogodba obstoji iz dveh delov. Posebej razpravlja pravna in politična vprašanja. Glede pravnih vprašanj se bo osnovala stahia komisija, ki bo obstojala iz zastopnikov obeh držav pod presedstvom nepristranske tretje osebe, ni sicer najbrž« t>od nredsedstvom predsednika švicarskega zveznega sveta. Glavna razlika glede pravnih in političnih vprašanj obstoii v tem. da je priziv na haa-ško razsodišče v političnih vprašanjih fakultativen, ako se ne bi dosegel sporazum, pri pravnih vprašanjih pa je ta priziv na haaško razsodišče faktično določen. Dunaj, 4. marca. k. Zunanji minister dr. Beneš je izročil zveznemu kanclerju dr. Ramku insignije velikega križa reda Belega orla, s katerim ga je odlikoval predsednik Masaryk. Interesanten ekspozè notranjega ministra G. Maksimovič najavlja izvedbo integralnega edinstva, oblastne in občinske volitve in administrativne zakone. — Treba samo še od besed k dejanjem. — Proračun ministrstva ver je bil sprejet. Beograd, 4. marca. r. Na današni seji Narodne skupščine, ki se je kakor običajno pričela nekoliko po 9. uri se ie z zanimanjem pričakoval govor samostojno demokratskega poslanca prote Dušana Kecmanoviča. Posl. Kecmanovič je obeležil vse težkoče ki zadevajo pravoslavno cerkev. Zahteval je predvsem zakon o ustrojstvu in notranji ureditvi pravoslavne cerkve. Tudi položaj pravoslavne duhovščine ie mizeren. Sramot no ie, da so nekateri radikalski ministri sku šali tudi v verski politiki zasledovati partizanske interese. Dokaj je radikalskih popov, ki so Izvršili razne zlorabe — da se navede le primer prote Jelišiča, ki Je kot član duhovnega razsodišča v Peči izvršil celo vrsto nekorektnosti in zlorab, končno Pa ie bil za nagrado premeščen v Banjalu-ko! Na govornikova Izvajanja je takoj repK-ciral minister za vere Miša Trifunovič, ki je Izrazil svoje zadovoljstvo nad prvim delom Kecmanovičevega govora in bo ttpo-števal vse konkretne predloge. Pretirane pa so navedbe o partizanskem detovanu radikalskih popov. Primer prote Jelišiča je ministru znan, toda Jellšičeva krivda baje ni bila tako velika, da bi moral bfti razrešen svečeniških funkcij. Ako pa bo Jelišič vršil nekorektnosti tudi v Banjaluki, ga bo zadela zaslužena kazen. Glede zakona o pra voslavni in katoliški cerkvi povdarla minister, da îe osnutek že gotov in da sam stremi za tem, da zakon čimprej pride pred Narodno skupščino. V stremljenju po ureditvi odnošajev med veroizpovestmi se venomer pojavljajo velike težkoče, a največje ovire vsekakor povzroča katoliška cerkev. Temu pa se ni čuditi. Znano je, da niti ena država v Evropi nima dobrih odnošajev s katoliško cerkvijo. (Pribičevič: Dajte cerkvam avtonomijo!) Po ministrovem govoru ie prota Kecmano vič vztrajal pri tem, da so njegove navedbe glede zlorab nekaterih radikalskih popov absolutno točne. Pol. Voja Janjič, ki ie kot minister za vere namestil Jelišiča v Banjalu ki izjavlja, da tega nI storil iz strankarskih razlogov marveč samo zato — ker ie mesto bilo prazno! Sledil Je še govir mslimana Mulabdiča, ki ie temperamentno kritiziral versko politiko vlade napram mu-sllmanom In je ministru za vere očital, ii ga * vdijo strankarski motM pri Imenovanju in preme ščanju šmarnov, musliman*'* h svečenikov, ter nemškega poslanca dr. Scnulimachet.a ki je zahteval več naklonjenosti napram pro testantskl cerkvi. S tem ie bila debata končala in Nar. skip ščina je z večino glasov odobrila proračun ministrstva ver. Popoldne se je pričela razprava o proračunu ministrstva za notranje stvari Minister Maksimovič je podal daljši ekspozé o svojem resortu in o notranji politiki vlade. Vlada ie takrat, ko ie prišel trenotek za politično sodelovanje Narodne radikalne in Hrvatske seljaške stranke na podlagi načela enega parlamenta, ene vlade, in monarhije z diinastijo Karagjorgievičev na čelu in z nalogo, da izvede ustavo, prišla do zaključka, da se narodne sile ne smejo cepiti v brezplodnih trenjih in borbah. Zato se ustvaril pametni sporazum med obema velikima strankama Sporazum ie bi' objavljen in predvideva integracijo edinstva, kar pomenja z drugimi besedami sistem upravne decentralizacije s širokimi samoupravami. s čimer je spojena obširna dekon-centracija. To je podlaga za ureditev države, v kateri se cela vrsta poslov odvzema državni upravi in prepušča narodu, da jih rešuie v okviru svojih samouprav, ki so iako obširne. Minister je potem prešel na vprašanje oblastnih, srezkih in občinskih samouprav. Očitek, da se je dosedaj v tem oziru mnogo zamudilo, is upravičen. Narod povsodi zahteva obiastne volitve. To se doslej ni moglo zgoditi radi raznih težkoč. V imenu vlade izjavlja minister da bo to vprašanje v najkrajšem času odstavljeno z dnevnega rada. Govornik ie potem razpravlja! o občinskih komisarjih in rekel, da tak sistem upravljanja občinskih poslov tudi vladi ni prijeten, vendar ni moglo biti drugače in so to zahtevale razmere v po-edinih občinah. Vlada se je odločila, da čiin prej izvede občinske volitve. V tem smislu se sedaj intenzivno dela na donošenju novega zakonskega načrta o selskih občinah. Vlada računa da se j odo ie v avgustu mogle ,Tvesti občinske volitve v Srbiji In Črni gori, kasneje, in to vsekakor še letos, pa v ostalih pokrajinah. Najbolje bi bila da se nove volitve vrše že na podlagi in do novem občinskem zakonu. Na očitke, da je naša javna varnost na slabih nogah in da organi nastopajo s silo. ie minister Makstmovič rekel, da se iz raznih nedostatkov ali celo izrečenih očitkov ne more napraviti sistem. Vlada obsoja take pojave in nastopa ostro nroti krivcem, ako se tu in tam res kaj takega dogaja. Ali Domi- sliti je, da se kaj takega lahko pripeti in to ne le pri nas, nego tudi drugod, celo v najbolje urejenih državah. lz-iemni slučaji so pač povsod. Največ krivic izvira od tod, ker je ze!o mnogi» uradnikov slabo kvalificiranih in ni njihovo delovanje zadovoljivo. Krivda je tudi v napačnem razumevanju demokracije. ker smatra vsak strankar za svojo dolžnost, da spravi svoje politične in osebne prijatelje v državno službo. Minister ie potem govoril o orožnikih. ki iim očitajo, da dostikrat vrše nasilja in počenjajo druge krivice. Na-glašal je. da se orožniki rekrutirajo iz prostovoljcev, da žive v zelo oovoljnih razmerah, a navzlic temu vršijo svojo težko službo s požrtvovanjem in v celoti prav dobro. Kdor Da zagreši kako krivico, le strogo kaznovan. Minister Jc odločno nastopil proti temu. da se državljani pretepajo. Vendar se včasih primeri, ko ne gre drugače. Minister je nato navedel razne slučaje, kakor n. pr. zadevo avtonomije univerz, in je vprašal. ali ni dolžnost policije, da poseže vmes. ako se iz vseučiliškega poslopja čutejo revolverski streli, ako sipljejo akademiki iz univerz na ljudi strupene kemične preparate, kakor je to bilo pred kratkim s komunističnimi dijaki. Avtonomija univerz pomenja avtonomijo znanosti in prosvete. ne pa avtonomijo zločinov in drugih nepravilnosti. Minister Maksimovič je potem prešel na varnost v državi in ugotovil, da se je zadnje mesece izredno zboljšala. Cetaški vpadi v Južno Srbijo so postali popolnoma brezuspešni Kjer se pojavljajo komite na našem ozemlju, jih naši stražniki koi primejo ali Da zavrnejo nazaj za njihovo mejo. S pomočjo domačega prebivalstva so orožniki v krat kem času zagotovili popolno iavno var nost v Južni Srbiji. Reči se mora. da ,;e uspeh naravnost sijajen, toda dosegel se je le z ogromnimi žrtvami. Padlo ie vsega sktrna' v boju s četaši in odmet-niki 8 častnikov in 549 mož. ranjenih pa je bilo 327, kolikor doslej ugotovljeno. Govornik je zatem razpravljal o načelu državljanske svobode in rekel, da s tem ni rečeno, da zakonov ni treba spoštovati. Nikomur se ne sme dovoliti, da krši zakone ali ovira njihovo izvedbo. Gosp. Maksimovič se je potem dotaknil zakonodajnega dela svojega resor-ta in izjavil, da so razen splošnega občinskega zakona, ki pride v kratkem pred skupščino, v delu zakonski načrt o ustrojstvu policijskih oblastev, o filmski cenzuri, ki naj zaščiti mladino pred pohujšljivimi predstavami in pobija zlo činstvo. in o državljanstvu. O svojem budžetu je reke! minister, da ie skrbno sestavljen po načelu čim temeljitejšega štedenja. Kar ni neobhodno potrebno, se je vse izpustilo. Zato obsega proračun notranjega ministrstva razmeroma majhne postavke. Minister je končno prosil zbornico, naj njegov proračun odobri. Klerikalec dr. Kulovec je ostro napadel vlado. češ. da krši avtonomijo občin. Napadel je tudi notranjega ministra. ker da je strankar. Govoril je nadalje o nasilju, ki so ga izvajali vladni organi za poslednjih volitev in je zlasti napada! velikega župana dr. Baltiča in dr. Pirkmaverja. k čemur se je notranji minister ironično smehljal. Seja je bila nato zaključena in se jutri nadaljuje z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda Preiskava proti TPD. Beograd, 4. marca. p. Vest da Trboveljska premogokopna družba odpušča pri svojih podjetjih v Sloveniji toliko delavcev, je zbudila veliko pozornost in tudi nervoznost v političnih in gospodarskih krogih. S strani izvest-nih krogov se je vse storilo, da se prepreči intervencija države. Intrige so za enkrat propadle. Nocoj ie odpotovala v Ljubljano in Trbovlje posebna komisija z inženjerjem ministrstva za šume in rudnike Nikclo Belantičem na čelu, v kateri je po en zastopnik ministrstev za promet za socijalno politiko ter za trgovino in. Industrijo. Daleč smo prišli v dobi «sporazuma» Zagreb, 4. marca. n. Tukajšnji državni n» meščenci še vedno niso dobili svoje plače, čeprav je danes že 4. marc. Le nekateri so bili tako srečni, da so dobili svoje mesečne prejemke. Zato so državni nameščenci sil« no ogorčeni in zahtevajo od vlade, da ne. mudoma stori svojo dolžnost Vesti iz Kra« gujevca, da tamkaj državni nameščenci pri» pravljsjo štrajk, ker tudi niso prejeli svo» jih plač, so naravno v Zagrebu vzbudile jpo» sebno pozornost. Nova politična ofenziva ljubljanskega škofa dr. Jegliča Tedensko glasilo SLS «Domoljub» objavlja pamflet, v katerem se ško! Jeglič postavlja na čelo političnih agitatorjev za SLS in njene novine. — Oznanja, da ima vera s politiko mnogo posla. — Hujska vernike, da se namerava iz šol odstraniti krščanski nauk. V «Domoljubu» od 4. t. m. je objavil ljubljanski škof dr. Jeglič pod svojim imenom članek «Ali Vam je list «Domovina» nevaren?» v katerem polemizira na način, ki nedvoumno dokazuje, da je najvišii cerkveni dostojanstvenik v ljubljanski škofiji dejansko šef klerikalne strane in da prevzema vso odgovornost za njene politične grehe, kakor tudi vso odgovornost za pisavo klerikalnih listov, za njihove laži in obrekovanja, za njihovo nepatrijotično varanje slovenskega ljudstva ter za njihovo destruktivno in demagoško delo sploh. Škofov članek je pisan v tako pristnem «domoljubarskem» tonu. da nimamo nobenega vzroka, čuditi se. kako je mogoče, da pišejo škofovi podrejeni organi v klerikalnih listih na tak način, ki bije v obraz bistvenim načelom krščanstva. resnici in ljubezni do bližnjega. Kot podlago za svoj politični pamflet je vzel škof Jeglič premiso. da je ljudski tednik «Domovina» brezverski Kst On sicer izrecno priznava, da se ie iz zadnjih dveh številk prepričal, da se «Domovina» «trudi (!). da ne bi očitno napisala kakšne verske neresnice». vendar ga pa to ne moti. da bi ta-koi nato ne napisal, da je našel v njej toliko «obrekovanj in sovraštva napram cerkvi, škofu in duhovnikom», da se je prepričal, da je «Domovina» silno nevaren list. Škof skuša nato svojo trditev utemeljiti s polemiko proti poedinim člankom in odstavkom v «Domovini». Zlasti si je privoščil članke dr. Žerjava v «Domovini» z uprav jezuitsko polemiko. Za danes se hočemo dotakniti samo nekaterih točk njegovih političnih izvajani in zlasti onih. v katerih nastopa cerkveni poglavar ljubljanske škofije kot šef SLS ter kot njen in njenega časopisja agitator. Na članek v «Domovini», ki pravi, da je treba poročati samo resnico in da se SLS ne drži teh načel, pravi škof «To ni res. SLS je povdarjala na katoliških shodih, da se mora poročati edino to. kar je res: ako se pa zmoti in nevedoma poroča neresnico, jo mora popraviti. Isto zahteva v raznih govorih in spisih.» To naj bo dokaz, da klerikalni voditelji in klerikalni listi ne lažejo in ле obrekujejo! Naj nam pove ljubljanski škof. kdaj so klerikalni voditelji in listi priznali svoje zmote in kdaj so preklicali neresnice, ki jih ne samo nevedoma. ampak predvsem ve-doma pišejo in govorijo o političnih stvareh in o političnih nasprotnik,h? Ali naj škofova izjava pomeni, da se škof identificira z lažmi in obrekovanji klerikalnih listov? Se prav posebno smo hvaležni škofu, da se javno proglaša kot zagovornika in protektorja zlorabe vere in cerkve v politične namene. Škof odločno zavrača trditev, da nima vera s politiko nobenega posla in pravi, da ima vera s politiko premnogo posla! Mi. seveda pravimo, da ga ima žal še preveč in da je ravno zaradi tega mogoča pri nas v potencirani meri njena zloraba, kar dokazuje tudi škofov članek. Škof piše: Ako se v politiki namerava iz šol odstraniti krščanski nauk. ako se hočc- io zatreti zasebne krščanske šole. ako se podpirajo veri in cerkvi sovražne organizacije zabranjujejo pa verske, ali katoličan ni dolžan v imenu svoje vere in v imenu verski« vzgoie nastopiti zoper tako prizadevanje "m dotlčne verske resnice pojasniti tudi v cerkvi?» Škof nai pove. kdo namerava iz šol odstraniti krščanski nauk, kdo podpira veri sovražne organizacije in zabraniu-jp verske? To naj pove Kar se t:če zasebnih šol. zlasti Pa samostani h ženskih učiteHišč. na katere škof bržkone misli, je bilo to stališče že dovolj pojasnjeno. Ako imamo nadprodukciio učiteljic, potem ie popolnoma naravno, da se iniafo ukiniti predvsem zasebne šole in šele potem iavne. državne šole. Ker je «Domovina» zapisala, da je politika dr. Koroščeve stranke prinesla našemu ljudstvu samo velika bremena in da klerikalni poslanci niso v sedmih letih ničesar dobrega napravili, odgovarja škof- «Ne, zaradi te trditve niste brezverci, ampak javni lažnivci ir obrekovalci! Saj vendar ves svet vé, kako sta dr. Kulovec in g. Pušen.iak nastopala v finančnem odboru zoper krivice. ki se po proračunu gode nam Slovencem.» Tudi mi vemo da sta dr. Kulovec in Pušenjak nastopala v finanč nem odboru zoper krivice, toda tako nesrečno, da sploh nista ničesar dosegla. ravno tako nesrečno, kakor so nastopali zadniih sedem let vsi voditelji klerikalne stranke s škofom Jegli-čem vred Ničesar dobrega ni dosegla klerikalna stranka, četudi je imela vedno večino slovenskih poslanskih mandatov v svojih rokah in s tem prevzela in nosila politično odgovornost, in Dred no bi smel škof psovati druge z lažniki in obrekovalci. bi moral povedati, kaj je v resnici dosegla politika klerikalne stranke za Slovence! Ker tega ni storil. padajo njegove psovke nanj nazaj! Svoj članek zaključuje ljubljanski škof z tnfamnim obrekovanjem, da si vsakdo kupuje strup, kdor «Domovino» naroča, da ta list vsakomur škoduje, kdor ga čita. To dokazujejo po škofovem mnenju dopisi v tem listu, v katerih dopisniki «Domovino» in demokratsko stranko nad vse hvalijo in — iste krive misli ponavHaio. škof z'orablja« joč svojo duhovniško avtoriteto, proglaša. da tak «poguben list čitati strogo prepoveduje naravna in cerkvena po stava»! Da bi izključil vsak dvom, v katerem svojstvu je napisal svoj pamflet. ie škof svoj članek podoisal kot «nad-pastir» Naravno tudi škofu kot državljanu priznavamo pravico svobodne p<>-litične opredelitve, toda škof slovesno Proglaša klerikalni politični nauk kot cerkveni nauk. on propagira klerikalno stranko in njene novine ne kot pristaš SLS. temveč kot vršitelj najvišjega duš nega pastirstva v ljubljanski oblasti, govori v imenu cerkve in vere. Njeg.tv članek je naravnost ciničen dokument zlorabe cerkve in vere v politično-strankarske svrhe. Državna oblast bi morala v interesu očuvanja verskega miru z najstrožjimi sredstvu ki jih daje zakon na razpolago, kaznovati in za bodoče zatreti grde izlive političnih strasti, ki največ škodujejo baš katoliški cerkvi sami Zanimivosti iz verske debate v parlamenta Beograd, 4. marca. V včerajšnji repliki ministra za vere Trifunoviča na očitke federalista dr. Bazale so posebno zanimivi oni odstavki. ki obeležujejo politične in socijalne zadeve pravoslavne duhovščine v primeri s katoliško duhovščino. — Postavke za veroizpovedi — je izvajal Trifunovid — zares niso velike. Toda če jim lahko damo več, kakor sedaj, bom jaz drage volje za to. Treba pa je vedeti, kako druge države podpirajo svoje cerkve! Mi dajemo, kolikor narod lahko prenese bremen. Belgija podpira samo štiri cerkve. Anglija samo eno, Italija istotako. A ml jih podpiramo kar 13, kar ni mala stvar. — Dr. Bazala se je pritoževal o pisanju nekaterih dnevnikov, ki niso glasilo nikogar. A evo. kaj piše perijodični časopis, organ škofijskega ordinarijata: «Papež ni beograjski patrijarh. ki je sluga vsake vlade in vsakega ministra. Sveta stolica ne deli kardinalskih dostojanstev. kakor naš kralj deli svoje ordene onim. ki mu jih predlaga katerikoli minister. Na papeža ne more vplivati noben posamezni politik ln nobena politična stranka, kakor se to sleherni dan dogaja v Beogradu, kjer je vse na prodaj. — To- je škandal! se čujejo vzkliki. — Vi ste ustavili novine in kanonika upokojili! protestira dr. Korošec. — Vi vidite aluzije — nadaljuje Trifunovič — in kam to cilja in kako se piše o patriiarhu in o Beogradu, ker je vse na prodaj, pa tudi ordeni, — A kaj bi bilo. če bi mi rekli, da Je papež Mussolinijev sluga? vpraša Pri-bidevid klerikalce, kar pri njih povzroči velikansko revolto . . . Trifunovič: Oospoda. pokažite mi le en pravoslavni list. organ kateregakoli episkopa ali vladike. ki bi tako pisali SmodeJ: № res! Češkoslovaška бе ni upokojila nobenega škofa. Min. Trifunovič: Oospoda. ako v najstarejšem katoliškem listu na svetu, ki ga je zadnjič omenil dr. Ninčič. izide dopis iz Zagreba, v katerem se navajajo najstrašnejše stvari in se ta list čita po vsem svetu, tedaj vas vprašam gospoda. kaj bi vi storili v tem primeru. Dr. Hohnjec: Tudi mi opisujemo stvari tako! Min. Trifunovid: Tedaj gospoda, vas prosim, da se ne pritožujete. da smo mi intolerantni. ako intoleranca prihaja ravno od vaše strani, a jo mi troimo. Državni interesi gredo samo za tem. da v naši državi dosežemo mir. Mi ho-! čemo enako pravico za vse. Poglejte ; draginjske doklade in videli boste, da 1 so povsem enake in pravično razde-, ljene. I Dr. Hohnjec: Lepa enakost, ko nam j dajete 7 Din. pravoslavnim pa 14. ! Min. Trifunovič: E. gosood. ako katoliški duhovniki nimajo žen in otrok, da bi tudi zanje prejemali draginjske doklade. menda jaz tega nisem kriv. (Tako je!) Dr. Korošec Ijuto kriči: Vi pronagl-rate ženitev katoliških duhovnikov! (Velik smeh.) M'n. Trifunovid: Nikakor, marveč sem samo hotel povedati, da vlada enakost in pravičnost. Izjavljam, da bo list takoj ustavljen, svečenik pa kaznovan. Navedel sem samo en primer, a jih je cela vrsta. Vidite gospoda, vi pravite, da od mene izvira intoleranca. A naj vam preči-tam. kaj ta gospod piše nadalje: «Ako je moje postopanje slučajno nekoliko politično, nisem kriv jaz. marveč oni, ki so me s svojim postopanjem izzvali in zato smatram, da se člen 12. ustave, ki je za katoliško cerkev krivičen, ne more zame uporabljati . . .» (Ta člen predpisuje m. dr., da verski predstavniki svoje duhovne oblasti ne smejo uporabljati v strankarske namene! Ob. ur.) Oospoda! Neki škof (Jeglič, op. ur.) prepoveduje svojim duhovnikom vstopiti v katerokoli drugo stranko, izvzem-ši v ono. katero sam označuje, da edina temelji na verskem načelu. Dr. Korošec in dr. Hohnjec: To je škofova pravica! V politiki se morajo provajati verska načela. Dr. Ang.ieiinovič: Tedaj so duhovniki policijski uradniki. Min. Trifunovid: škofi niti ne trpijo ustave . . . Dr. Hohnjec: Ustava ni evangelij in se lahko vsak hip izpremeni. (Ostra graja in protesti pri radikalih in radi-devcih.) Min. Trifunovid: Oospoda. noben škof ne sme kot duhovni predstavnik kritizirati državnih zakonov! Dr. Korošec: Vsak državljan ima to pravico, torej tudi škof. Dr. Hohnjec: To je naš katoliški princip. princip svobode. (Ironični vzkliki: Tisto pa!) Min. Trifunovid: Oospoda. hotel sem reči. da verski nadpastirji katerekoli vere ne smejo vere zlorabljati v strankarske namene. (Burno odobravanje.) Tako določuje tudi ustava in dokler je ona v veljavi, jo moramo spoštovati. Oospoda. Češkoslovaška za mnogo manjše pogreške upokojuje svoje škofe, mi pa preko vsega ravnodušno prehajamo na dnevni red. Dr. Beneš proti Bethlemi Zahteva po mednarodnih garancijah. Praga, 4. marca. V zunanjem odseku ' senata je včeraj podal zunanji minister ; dr. Beneš z ozirom na zadnje izjave ; grofa Bethlena in ministra dr. Walka ' senzacijonalne izjave o falzifikatorski aferi. Dr. Beneš je izvajal: «Hotel sem počakati z odgovorom, da bo končana ' sodna in parlamentarna preiskava afe-! re. toda medtem so nastopili novi momenti. ki zahtevajo energičen odgovor. Ugotavljam, da je Nadossy dobro vedel za potvarjanje bankovcev. Imel je v rokah tudi materi/al. ki bi popolnoma zadoščal za sodno preganjanje. Češkoslovaška vlada je v noti z dne 15. februarja 1923. imenovala vrsto oseb. ki bi jih madžarske oblasti, samo če bi pokazale malo dobre volje, lahko takoj zaslišale. Nota je tudi poudarjala, da so bili falzifikati češkoslovaških bankovcev. predno so prišli v promet, že v rokah budimpeštanske policije. Čeprav češkoslovaška nota imena Nadossy ni direktno imenovala, vendar je govorila o vrhovni policijski oblasti. Toda madžarska vlada na našo noto ni storila I ničesar. Odposlala je smo enega detektiva. ki je tudi na češkoslovaškem poslaništvu vprašal, ali so 500 kronski bankovci še v prometu.» Dr. Beneš je nato nadaljeval: «Počakati hočemo, kakšni bodo nadaljni rezultati preiskave. Toda že danes moram izjaviti, da je način, kakor se v slučaju falzifikacij naših in francoskih bankovcev skušajo Madžari izviti, tako nenavaden, da je skoro nemogoče, da ne bi imelo to posledice v razvoju mednarodnih pravnih institucij, ki naj garantirajo. da se delikti. ki oškodujejo druge države, kaznujejo rednim potom. Danes ni treba več razpravliati. ali obstoja med potvarjanjem kronskih bankovcev in frankov kaka zveza. Za danes naj zadostuje ugotovitev, da je bil načrt za potvarjanje frankov izvršen in izvajan v času. ko so se naše krone že ponarejale. Krone so ponarejale iste osebe, ki so bile odločilni faktor tudi pri ponarejanju frankov, namreč: Win-dischgrâtz. Meszaros in Nadossy. Počakati hočemo rezultatov oreiskave in kako bo nastopila madžarska vlada.» Bethlenova sokrivda pri ponarejevalski aferi Budimpešta, 5. marca. f. Mejni grof Pallavicini je objavil v časopisju svojo obtožbo proti Bethlenovi vladi. Njegova izjava se glasi: «Sklicevaje se na svojo napoved, ki sem jo podal na včerajšnji seji parlamenta. ponavljam s tem svojo obtožbo proti vladi v sledeči obliki: Trdim, da je ministrski predsednik groi Bethlen že mesece vedel o pripravah za ponarejanje frankov. Vedel je, da deželni policijski šef sodeluje v zločinski družbi, toda iz meni nepoznanih razlogov ministrski predsednik Bethlen ni storil svoje uradne dolžnosti ln ni pravočasno onemogočil ponarejanja frankov. Natančno vem in trdim, da je vlada, ko se je zvedelo o aretaciji Janko-vicsa in tovarišev, podvzela vse korake, da krije storilce in udeležence pri falzificiranju.» Pallavicini je ponovil obtožbo proti grofu Bethlenu. da se na ta način odreče imunitetni pravici in da priložnost za uvedbo tiskovne tožbe. Do procesa pa pride bržčas šele po povratku grofa Bethlena iz Ženeve. Suspenzijo imunitetne pravice more izreči samo parlament in ker se je ta začasno odgodil. ni računati za dogleden čas z zaslišanjem mejnega grofa Pallavicinija. I V vladnih krogih dolže Pallavicinija. da je prevzel vodilno vlogo v gonji zoper ministrskega predsednika in smatrajo za izključeno, da bi mogel svojo trditev dokazati. Trdiio. da se bo ost obrnila proti samemu Pallavlcinllu, ker Je priznal, da je I. 1922. govoril z Win-dischgrâtzom. Meszarosem in Fried-richom o ponareievalski aferi. Kot se izve. ie Pallavicinijeva obtožba dobro premišljena poteza opozicije Ko bo Pallavicini sedel na obtožni klopi, bo zahteval zaslišanje vseh onih prič — • baje jih je 64, ki jih večina parlamen- tarnega preiskovalnega odbora nI hotela zaslišati. Razprava proti madžarskim falzifikatorjem v Haaga Haag, 4. marca. s. V navzočnosti velike» ga števila poslušalcev, med njimi mnogih članov raznih poslaništev in mnogo juristov iz vseh držav Evrope, se je danes d-opol« dne pričela razprava proti madžarskim fal» zifikatorjcm Jankovitzu, dr. Marszovszke» mu in Markovitzu, ki so bil lani dccembra meseca aretirani. Razprava bo trajala dva dni. Razsodbo bodo izrekli šele v 14 dneh. Haog, 4. marca. k. V procesu proti ma» džarskim falzifikatorjem je državni pravd» nik predlagal za Jankovitza devet let ječe, za Marszovszkega in Mankovitza pa po se» dem let Skrivnosten beg Plastirasa iz Skoplja Skoplje, 4 marca. r. Včeraj ie nenadoma Izginil iz Skopla general Plastiras. ki je bil zelo nezadovoljen z odredbo oblasti, da ne sme zapustiti mesta. Plastiras je dopoldne okoli 9. ure odšel iz hotela kamor se ie kmalu vrnil ter ukazal služinčadi, naj pripravijo njegove stvari, katere 'e dal shrani ti pri svojih prijateljih. Pred odhodom se je še sestal z županom, s katerim ie Imel krajši razgovor. Smer njegovega potovanja ie popolnoma neznana. Najbrže ni izključeno, da so organizirali beg niegovi prijatelj. Tu so razširjene govorice, da ie odpotoval Plastiras na grško rrejo. kier ga pričakujejo niegovi pristaši, ki mu hočejo pomagati do oblasti, kar ie tem bolj verjetno, ker je min. Predsednik Pangalos z aretacijami vi?:fh ofi cirjev izgubil zaupanje voiske. Beograd, 4. marca p. Beg grškega genera la Plastirasa je zbudila po mestu In okolici veliko pozornost. Splošno se opaža, s kako nepremišljenostjo skuša ta grški revohtcijo-nar priti za vsako ceno v svojo domovino. Ko se ie general nenadno odstranil iz mesta so ga oblastva takoj začela zasledovati. Ve Hki župan je naročil vsem oblastvom do grške meje. naj iščejo Plastirasa. General e takoj po obedu sedel v avtomobil, s katerim se le hotel peljati do Bitolja. od koder je upal priti do grške meje. Računal je namreč, da grška oblastva ne bodo okoli Bitolja tako čuječa kot pri Gjevgjeliji ali Gu mendži. Plastiras pa ie ime! smolo. Na vožnji ga ie spoznal eden naših orožnikov v bifâni Prilepa. Ustavil ga je In nato odvedel nazai v Prilep. kjer ie Plastiras prenočil, nakar se ie moral davi povrniti v Skoplje. Jugoslovenska oblastva sedaj še bolj pazljivo gledajo na generala. Kakor se Izve Iz poučenih virov, namerava sporočiti vlada generalu Plastlrasu, naj se Čimprej izseli na v kak drug kraj, bolj proti severu, nalbolje pa bi bilo. ako bj se nastanil v Beogradu. Sporočili mu bodo tudi da bi bilo najbolje, ako bi sploh zapustil Jugoslavijo, ker H dela njegovo bivanje na njenem ozemlju same preglavice. Razen tega ie general tudi kršH gostoljubnost. Grški zunanji minister v Rimu Rim, 4. marca. o. Kralj Viktor Emanuel je sprejel dopoldne grškega zunanjega mi« nistra Rufosa, popoldne ob 5. pa ministrski predsednik Mussolini, pri katerem je ostal pol ure. Oba državnika sta proučevala raz» na vprašanja, ki se tičejo obeh držav in ki se nanašajo na splošni položaj v Evropi. Ugotovila sta. da se njuna naziranja krije» jo v vseh točkah. Razorožitvena predkonlerenca na Dunaju? Dunaj, 4. marca. s. Kakor znano, bi se morala pripravljalna komisija za razorožit» veno konferenco sestati že 15. februarja. Vendar pa se to ni zgodilo, ker se je Ru« sija, na čije udeležbo se je polagala poseb» na važnost, branila, poslati svoje zastopni» ke na konferenco, ki bi se vršila v Švici. Da se prepreči ponovna odpoved Rusije, raz» mišljajo v krogih Zveze narodov o vpraša* nju ali naj bi se ta konferenca vršila na Dunaju. Beg «inflacijskega bankirja» Berlin, 4. marca. k. «Berliner Tageblatt» poroča iz Monakovega: Tukajšnji bankir Maks Kettler je z vsemi depoji svojih kli« jentov pobegnil v inozemstvo. Poneveril je približno 300 do 400 Hsoč mark. Na njego* vo banka inflacijsko ustanovo iz leta 1923, se je proglasil konkurz. V Švici ga je dohitela usoda Curih, 4. marca. p. Policija je prijela v enem tukajšnjih hotelov blagajnika paro« hrodne družbe v Novem Sadu, ki je pone» veri! 300.000 dinarjev in potem z denarjem pobegnil preko Budimpešte in Dunaja v Švico. Izredna glavna skupščina LNP. Ljubljana, 5. marca. Včeraj se je vršil v kolodvorski restavraciji na zahtevo neka» terih klubov v zmislu pravil sklicani občni zbor LNP. ki je potekel zelo burno. Zasto» pani so bili vsi klubi. Pooblastilo maribor» ske Svobode je bilo razveljavljeno. Po ze» lo ostri debati sta bili predloženi dve kan. didatni listi, in sicer od skupine, ki pod» pira dosedanji upravni odbor z nosilcem Iste dosedanjim nedsednikoni LNP. g. Ja» kličem m od opozicije z nosilcem g. dr. Koprivnikom. Zmagala je prva lista. Za predsednike Je bil z 10 glasovi Izvoljen g. Jaklič. V odbor, kj se bo iele konstitui» ral pridejo: inž. Struna (Primorje), Kuret (Primorje), Vičič (Svoboda. (Ljubljana), Buljevič (Primorie), Dorčec (Slovan), Ma» tjašič (Jadran). Arhar (Hermes), Kane (Tli« rija), Bedjanič (Maribor), Ratista (Primor» je). Inž. Struna in g. Matjašič sta dobila po 19 glasov. Izmed 1 kandidatov, ki so dobili po 9 glasov, bosta z žrebom določena je dva, ki prideta » upravni odbor. Skupščina je trajala do tri če trt na L Politične beležke + Klerikalni poslanci so v skupščini ne po volji naroda, temveč po želji sv. stolice In škofov! Zabeležili smo včeraj govor klerikalnega poslanca župnika Klekla. Kakor nam sedaj javljajo iz i Beograda, so Kleklova izvajanja vzbu-! dila največjo pozornost, ker je gospod l župnik povsem otvorjeno priznal vlogo, ki jo vršijo klerikalni poslanci v parlamentu. Reagirajoč na očitek, zakaj toliko slovenskih duhovnikov sedi v par-| lamentu. mesto da bi delovali v cerkvi in božji službi, je g. Klekl izjavil sledeče: «Mi smo tu po odredbi cerkvenih predpisov, po želji in pristanku sv. stolice. na temelju predpisov cerkven h kanonov 134 § 4 in po naredbi neš h škofov, in ostali bomo tu. dokler bodo oni dopuščali in odrejali, ker mi se nimamo pokoravati nikomur drugemu kakor cerkvenim predpisom in našim cerkvenim poglavarjem, škofom. Narod nas bo volil, dokler nam to cerkev dovoljuje. Amen.» To je v klasični lapi-darnosti jedro klerikalizma. O. Klekl ponosno proglaša, da je izvoljen, ker je tako odredil škof in da je za svoie delo odgovoren le škofu in nikomur drugemu. Seveda tudi ne ljudstvu. Naravno je. da mora potem kot poslanec delati le to. kar želi in odobrava škof. Zato se. kakor znano, klerikalna stranka imenuje ljudska stranka! + Sistematični progonl prosvetnih delavcev. Stjepan Radič je zadnje čase začel s svojimi persekucijskimi metodami brezobzirno nastopati tudi v Medjimurju in Baniji. Vsi člani odbora UJU za Medjimurje so že premeščeni brez razloga in pri tem degradirani v stopnjah. 17 jih je in so kralju. Pašiču ter poslancu dr. Krizmanu poslali protestno brzojavko proti prosvetnemu ministru, ki jih persekuira samo zato, ker so delovali za kralja in edinstvo ter jih preseljava kakor vrabce, ne da bi iim dostavil preselitveni predujem. Posebno perfidno ironijo je Radič zagrešil na učitelju Vidasu. ki je na smrt bolan, a se mora seliti v Strmec, kjer je šola nameščena v bivši mrtvašnici, je-dva 10 m od pokopališča. Strahovita poročila v persekucijah prihajajo tudi iz Banije, kjer radičevci preganjajo učitelje in druge državne nameščence. Množijo se ta poročila od dne do dne in podajajo sliko pravcatega maščevalnega paševanja. A kar je glavno: radi-devci navzlic vsemu terorju ne dosežejo cilja, ki ga želijo. V prepričanju se jim ne ukloni niti eden preganjanec. + Radič je dejal, da bo demisijoniral Ko je oni dan Svetozar Pribičevid v Narodni skupščini po malem odgrinjal Radičevo politično preteklost in navedel, da je Radič ob aneksiji Bosne in Hercegovine v Rusiji nastopal za Avstrijo in proti «divjaškim Srbijancem», kakor je to sam pisal še leta 1924. v svojem «Domu» — ie Radid skočil pokonci in vzkliknil: «Prinesite ta .Dom' in če je res. kar pravite, podam ostavko!» Radid je ali pozabil na svojo pro-šlost ali pa se je zanesel, da se omenjeni «Dom» z ominoznim protisrbskim člankom ne bo našel. Toda, na žalost: «Dom» je bil hitro najden in novine zdaj ponatiskujejo Radidev članek o njegovih štirih pohodih v Rusijo, kjer na naslov Srbov mrgolijo atributi: «osvajalci», «njihova surovost», «njihovo divjaštvo» in «njihovi neprestani medsebojni prepiri...» Dokument Ra-didevega starega srbofobstva. posebno ob času aneksijske krize in na njegovih pohodih v Rusijo, je torej prišel na dan in če bi Radid bil mož. bi demisijoniral, kakor je napovedal. Pa ne bo! Dokler mu radikali po sprejetem proračunu ne izpodnesejo ministrske stolice. Iz demokratske stranke V nedeljo, dne 7. marca se bodo vršili ste> deči občni zbori: ArilšoKolovrat ob 3. pop. Udeleži se ga g. Janko Blaganje. V St. Petru pri Novem mestu po jutranji maši. Udeleži se ga g. dr. Stane Rape. V Šmihelu pri Novem mestu po deseti maši. LTdeleži 9e ga g. dr. Stane Repe. V Beli cerkvi ob 3. pop. Udeleži se ga g dr. Stane Rape. m Pretekli teden so se vršili sledeči občni zbori in sestanki k. o. SDS v ljubljanski oblasti: V Stepanji vasi se je vršila plenarna seje k o. SDS, koji je prisostvoval g. Fran Maj> cen. Obravnavana so bila najvažnejša org*» ■ nizatorna vprašanja. V Hrastniku se je vršil občni zbor ob naravnost sijajni udeležbi (preko 150 navzo» čih); poročal je kot delegat centrale g. rtni natelj Jug. Povdarjalo se je kako nesociiiil« no postopa Trboveljska premogokopr.a Hrui ba proti delavstvu in se v zvezi s tem po« hvalno spominjalo korakov SDS. v prid de« lavstva. Z velikim navdušenjem se je po» zdravljajo korak g. dr. Gregor Žerjava, ki je izposloval uradno komisijo, ki nai pre» gleda delo TPD., kar so delavci še posebej povdarjali s tem. da so obsojali demnpo» ške geste ostalih strank, ki so pristopile k hujskanju, niso pa ničesar pozitivnega ukre« nile. Mnogo novih pristašev se je priglasilo v naše organizirane vrste. V Senovem pri Rajhenburgu se Je гт5:1 ustanovni občni zhor, ki je bil sijajno oM' skan. Prvi dan je pristop.lo k organizaciji preko 50 članov, ki so r navdušenjem sledi« li izvajanjem delegata g. Blaganjeta iz cen« trale, nakar so izvolili sledeči odbor: pred« sednik dr. Franio Rem-dičič. podpredsednik Anton Sadar, tajnik Josip Kokole, blagajnik Milivoj Dubrovič, odborniki: Ivan Šorger, ! Franc Černivec in Lovro Demšar, namest« riki: Miroslav Guček, Franjo Sokolič in Polde Sadar, revizorji: Alojzij Reberšak in Franjo Jakopec. Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, da bo imela k. o. redne sestanke, da ustvari s tem družabno vez in poglobi demokratsko idejo. Koncem zborovanja j« bila soglasno izrečena zaupnica našim prvo« boriteljem g. Pribičcviču, Žerjavu in Pivka. Naši Krati in Jugoslovenska letalska delegacija v Pragi Iz Prage nam poročajo: V petek 26. februarja je prispela v Prago letalska delegacija kraljevine SHS, da bi poglobila s čehoslovaškimi letalskimi krogi prijateljske stike, ki so bili navezani na lanskem kongresu mednarodne letalske federacije v Pragi ta da bi se poučila z letalno industrijo na Češkoslovaškem in o organizaciji češkoslovaškega letalstva. Na poset je delegacijo pozval Aeroklub ČSR, čigar predsednik poslanec Bradač je s člani pričakoval goste na kolodvoru m jih iskreno pozdravil. Sprejema so se udeležili: za jugoslo-vensko poslaništvo poslaniški tajnik dr. Stankovič in letalski ataše Živano-vič, zastopniki raznih ministrstev, vojaške letalske tovarne, Masarykovega letalskega fonda, zapadnočeškega letalskega kluba v Plznu. Zveze pilotov, zastopniki več tovarn letal in za čsl.-jugoslovensko Ligo dr. Koutsky. V jugoslovenski delegaciji so bili ti-le gospodje: podpredsednik Beograjskega aerokluba inž. Tadija Sondermayer, polkovnik Andra Petrovič, major Sa-v"«5, major Jaša Gjorgjevič, poročnik Rubčič, za redakcijo «Politike» polkovnik Lazarevič in za redakcijo «Vremena» urednik M. Svetovski. Delegacija jc bila nastanjena v hotelu «Pariz». Se isti dan sta jo sprejela minister javnih del Mlčoch in šef vojaškega letalstva general Čeček. Takoj nato je delegacija posetila jugoslovenskega poslanika Ljubo Nešiča. Popoldne si je ogledala znano tovarno motorjev I. Walter in drug, kjer je bila pogoščena. V soboto 27. februarja je delegacijo sprejel primator dr. Baxa s člani mestnega sveta v mestni hiši. Po sprejemu je položila venec na grob neznanega vojaka. Popoldne se je udeležila čajanke, ki jo je priredil Aeroklub in kjer je bila zbrana družba iz letalskih krogov. Nedelja je bila za goste prosta, zvečer pa so se jugoslovenski gostje udeležili koncerta češke Filharmonije v Obecnem domu. V pon-deljek 1. marca je delegacija posetila strojne tovarne Danek in drug ter si ogledala tovarno letal M. Bondy in Komp. Ta tvrdka je priredila na čast gostom lunch v restavraciji pri «Kra-lovski Obori». Popoldne si je delegacija ogledala civilno in vojaško letišče, zvečer pa se je udeležila slavnostnega banketa, ki ga je nji na čast oriredil Aeroklub v Obecnem domu. V torek 2. t. m. so se gostje v avtomobilih odpeljali v Mlado Boleslavo, kjer so si ogledali tovarne tvrdke Laurin in Kle-ment Po skupnem obedu so se vrnili v Prago in se udeležili čajanke, ki io je priredil na čast gostom poslanik Ljuba Nešič. V sredo 3. t. m. so si jugoslovenski gostje ogledali vojaško tovarno letal in tovarno «Aero», ki je ljubez- nivo pogostila. Popoldne so Jugoslo-veni posetili še razne tovarne, zvečer pa so prisostvovali v Narodnem Divad-lu Jančkovi operi «Njena pastorka» (Jenufa). Po predstavi so posetili zabavni večer «Jugoslovenskega kola» v Meštanski Besedi. V četrtek se je delegacija v avtomobilih odpeljala v Kladno, da si ogleda ondotne železarske tovarne. Tu je bila pogoščena. Sinoči je priredil na čast delegaciji banket v Obecnem domu minister javnih del Mlčoch. Danes v petek 5. marca odidejo jugoslovenski letalci v Plzen. da si ogledajo Škodove zavode. Obenem tudi posetijo Zapadnočeški aeroklub v Pizni m znamenito meščansko pivovarno. V soboto 6. t m. si jugoslovenski gostje še ogledajo civilno letišče v Pragi in brezžično brzojavno postajo na Petrinu, nakar se vrnejo v domovino. NAMEN POSETA NAŠIH LETALCEV NA ČEŠKEM. Praga, 4. marca. Vodja jugosloven-ske letalske delegacije, ki se nahaja sedaj v Pragi, se je izrazil v torek o namenu jugoslovenskega letalskega obiska novinarjem sledeče: «Naš poset na Češkoslovaškem nima značaja privatne ekskurzije, temveč je posledica sklepa ministrskega sveta. Namen potovanja obstoja v tem, da se sklenejo prijateljski odnošaji s činitelji češkoslovaškega letalstva, prouči letalska administracija in nato poroča o vsem merodajnim ju-goslovenskim uradom. Na podlagi sklenjenih odnošajev se bo razpravljalo o skupnem delovanju obeh zavezniških narodov na polju letalstva. Skupno delovanje se bo raztezalo predvsem na letalsko industrijo in prevoz po zraku. Vojaški interesi obeh držav, kakor tudi geograflčni in politični položaj zahtevata skupno delovanje. Prepričan sem, da bo dosegla naša misija popoln uspeh. SMRTNI PADEC JUGOSLOVENSKEGA PILOTA V PRAGI. Na letališču v Ghellu je dne 3. t. m. ponesrečil član jugoslovenske letalske delegacije Hladik. Predno je dodobra vzletel, pa je hotel pokazati, kako dobro obvlada svoj aparat, ki je bil najnovejšega tipa. Dvignil se je kakih 30 m nad zemljo, potem pa se je zopet hotel spustiti na tla. Pri tem prekucevanju v zraku je naenkrat zapihala močna burja. ki je treščila letalo na tla ter ga razbila. Pilot je bil na mestu mrtev. Iz Zveze kulturnih društev v LJubljani V soboto, dne 6. t. m. bodo sledeča predavanja: V Škof ji Loki: zdravnik higijenskega za« voda ob 20. uri o temi «Kako ostanem zdrav». V Dol. Logatcu ob 16. in ob 20. oficijal g. Puhar «O alkoholizmu». V Ljubljani pri društvu Preporod ob 18. prof. BajželJ «O zgodovini Sokolstva». Na Jožici ob 20. g. Zupančič o temi «Bot» ba svobodne misli za odrešenje človeštva». V nedeljo: V Predvom nad Kranjem ob 11. dop. in ob 15. uri ofic. Puhar «O alkoholizmu». V Rajhenburgu cb 15. prof. Dolžan o te» mi «Kako nastane premog». V Brežicah ob 20. isti predavatelj «O ze» meljskih gibanjih». V Lokah pri Zagorju ob 15. g. Zupančič «O katolicizmu v srednjem veku*. V Št. Petru pri Novem mestu ob 7. zju» traj g. Milan Cimerman «O davkih in tak» sah». V Prečni pri Novem mestu ob 11. isti predavatelj o isti temi. V Novem mestu ob 14. isti predavatelj o isti temi. V Šrmhelu pri Novem mestu ob 7. zju» traj g. Fran Majcen «O občinski upravi». V Straži pri Novem mestu ob 14 isti pre» davatelj o isti temi. Ljubljana, 4. marca. Pustolovec Resni porotniki kimajo, reži se veselo ob činstvo. Predsednik bere zaslišanje prič in obtožnico, glasom katere je obdolženi Bol» či 2van iz Tomačevega pri Ljubljani pone« veril in ogoljufal razne stranke za okoli 27 tisoč dinarjev ter se izdajal tudi za zdrav» nika dr. Lokarja. Vse je delal gladko in kavalirsko; njegov delokrog je bil zelo ob» sežen, deloval je po Ljubljani, Gorenjskem, Celju, Mariboru in Štajerskem sploh. Svoje žrtve js obiskoval peš in z vozom, z vla» kom in avtomobilom, kakor je pač nane» slo. Prav tako je spreminjal svoj poklic; danes je bil žumalist, jutri profesor; poju» tranjem učen zdravnik, ki ga je prihitel iskat sam njegov primarij z avtomobilom iz Ljubljane; a drugi dan je bil urednik «Jutra» ali pa sotrudnik «Slovenca». Kot zdravnik se je izdajal za specijalista za ženske bolezni. Pridno je nabiral naročni» no za «Narodno enciklopedijo» in «Biograf» ski leksikon», ljubil dekleta in praznil bo» kale. Vse je šlo gladko, saj je Bolči pri« kupljiv mož, sicer oženjen s 3 otročiči, pa, saj ni treba, da bi to moral vsak vedeti. Pri občinskih uradih je postal obtoženec naenkrat višji uradnik velikega župana ma» riborskega; pretil je cclo, da je dolžnost občin, da naroče «Enciklopedijo», sicer bo občina plačala kazen. Tudi malo porevidi« ral je enkrat pri nekem županstvu. V svojo vlogo se je tako vživel, da je pri vinu v družbi nežnega spola pravil, kako sta z ve» likim županom streljala zajca, ki ga je, se« ve, Bolči pogodil in s tem mogočnega gospo da nemalo razžalil. Kot dr. LokaT se je en« krat s svojo ljubico peljal k njenim stari» šem in prosil za roko presrečnega dekleta. Tudi med akademiki se je mnogo gibal in imel ljudi za svoje lutke; skoro vsakega je premotil, kogar je vzel na piko, a vzel jih je mnogo. V vlogi zdravnika je enkrat ne» Z razstave slik Slavka Tomerlina. Semenj v selu hrvatskega Zagorja. Slika se odlikuje po vredni pestrosti narodnih noš. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Petek, 5.: «Naša kri». B. Sobota, 6.: ob 15.: Pegica mojega srca». Di« jaška predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: Ana Christie. Ljudska predstava. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 8.: «Deseti brat». Red 2. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Petek. 5.: Zaprto. Sobota, 6.: «Večni mornar». F. Nedelja, 7.; Ob 15. uri: 2oirgler Naše tfube Gospe. Ljudska wedstava. Znižane cene. Izven. — Ob pol 20.: Grofica Marica. Ur ven. (Prerriiera.) Mariborsko gledališč® Začetek ob 20. Petek. 5..: »Grofica Marica«. D. (Kuponi) Sobota, 6.: «-Hlaoec Jernel in njegova pravica«.. A. Zadnjič v sezoni. (Kupofll.) Nedeiia. 7.: «Prešernova proslava». Premijera »Grofice Marice« » Ljflbllanl. V nedeljo, dne 7. t m. se vprfeor! v opernem gledališču Kalmanova opereta »Grofica Marica« ki ie btla Izimed vseh operet, ki so v zadnjem čašn вгШе ca gledališki oder. sko- ro največkrat Izvajana. Tako ie na primer »Grofica Marica« samo na dunaiskem odru doživela 750 vprizoritev. Igrali so jo skoro po vseh odrih sredne Evrope. Kai man ov a glasba je zelo lepa ter ritmična. Opozarjamo da fe premijera v nedeiio zvečer ob pol osmih. Vstopnica so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. »Žcngler Naše ljube Gospe«. To Mes-senetovo opero smo vwl&li in slišali pred teti (takoj po prevratu) ja ker je delo precej ekietoičnega značaila, bi ga bili lahko brez posebne škode preskočili teT prinesli mesto »2on®leria« na oder kaj drugega. Totàko glede tega dela samega. Zasedba Je bila debra. Jeana Je pel e. Knittl, ki je debusiral tudi kot reffiser. Njegov pastazmi tenor Je prišel mestoma do prav lepe vezave. Vloga kuharja Je bila poverjena g. Betefctoi, basistu-prvaku našega opernega ggedaHišča. Lsvedel Jo je pevsko h« tgralsfco izwsttno in Je bH posebna dobro razpoložen v drugem dejanju, fcmed ostalih moram iposebe omeniti meniha-glas-benika g. Š-uMja, M se je postavil s prav čedno kreacijo. — Režija se mi Je videla v prvem to drug-sn dejanju preemolična in premalo živahna; zato je naprdavljala stvar vth. kakor 4a stoji na mesai. V tretjem dejanju, kjer se godi čudež, Je imel režlseT pač lažjo nalogo ta io je tudi геЗЗ z vsemi efektnimi pripomočki. Več o »Žanglorju« po reprizi od običajnega poročevalca. St. K. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Jutri v soboto, dne 6. t. m. ob 15. pop. se vprizori v drami Mannersova veseloigra »Pegica mojega srca« kot dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. K predstavi ima jo poleg dijakov pristop tudi vsi. ki ljubijo učinkovito in zabavno drarreko delo. Samo troie državnih gledališč. Zagrebška gledališka uprava ie poslala prosvetnemu ministrstvu v Beograd predlog za pre-osnovo naših gledaliških zavodov. Svetova le ie, naj ostanejo pod državno upravo samo trije gledališki zavodi, ta sicer Nar. gledali šča v Beogradu. Zagrebu in Litrblanl. Вел grajsko gledališče naj bi gostovalo po potrebi v Novem Sadu. zagrebško v Osf'eku ljubljansko pa v Mariboru fm Celin Za Split naj bi se uvedla štirimesečna sezonska gostovanja. za južne k raie Pa nai bi se sestavil en sam dober ansambel, ki bi prirejal vzorne predstave v mestih, ki ima i o gledali ška poslopja. Referat zagrebške eled. uprave se izreka končno še za zidavo modernega velikega gledališča v Beogradu ter za dograditev dramskega gledališča v Zagrebu. Nov roman Merežkovskega. Dmitrlj Merežkovsklj je napisal nov roman iz*življenja starega Egipta. Dek> je naslovljeno »Mesija« Danes ob 4», '|26., '|г8. In 9» £ Edini najbolj&i film II Edini najbolj&i filmi! LYAdePUTTI sos Senzaciionelna pomorska drama v 6. velikih dejanjih, v glavni vlogi Lya de Putti in Mladini neprimerno! Paul Wegener. Cene navadne Kino „LJPBLJANS&i DV03" Ж9-*_ Teleion 730 Prednaznanilo: Sloviti roman baronice Heyking „Pisma, ki ga niso dosegla". F;lm, ki je uvrščen med filmske velikane. kega moža celo pregledal in ugotovil, da je možakar zdrav, vsled česar mu je veseli pa» cijent dobro postregel z jedjo in ga pre« nočil. Obtoženec je glvdal zamišljeno okoli se« be. Sam je bil med to množico. Ne! V ko« tu ob vratih je sedela njegova žena, mati nedolžnih otrok in plakala. Obtoženec se je prijemal za klop, na kateri je plaval med sovražnimi valovi. V čemerne obraze po« rotnikov je vpiral pogled, pa videl, da to niso tisti mirni, zadovoljni kmetje, ki ho« dijo smeje za svojim plugom; publika se je smejala, a ljudski sodniki se ne smejejo; težko obsodbo kujejo v svojih dušah. Žvan se zagovarja: «Denar sem mislil vr« niti, službo so mi obetali in vsak mesec bi nekaj povrnil. Seznanil sem se tudi z mlado damo, ki ji je pred 30 leti umrl bogat stric, kapitan na Angleškem in zdaj je poobla« stila mene, da ji dobim dedščino, potem bi me pošteno obdarila s funt«šterlingi». Državni pravnik ga smatra izrazitim pu« stolovcem, saj je bil radi podobnega sluča» ja že enkrat kaznovan na 15 mesecev ječe. Skliceval se je na njegovo pismo, ki ga je pisal ženi, da se hoče z rokami dotikati ne« bes, a z nogami zemlje, ter opozarjal po» rotnike na obtoženčevo izredno predrznost. Obtoženi je bil že enkrat aretiran. Skli« ceval se je na svojo bedo, češ, kdo bo рте« življal deco in ženo, če ostane v zaporu. In tako mu je nasedlo celo sodišče in ga izpustilo proti obljubi, ki jo je on tako zvesto držal, da je takoj zopet nadaljeval svoj nečastni poseL Porotniki so glavna vprašanja o krivdi soglasno potrdili in Bolči 2van je bil obso« jen z uporabo izredne milosti na 2 leti tež» ke ječe. Razprava je bila končana zvečer ob 22.15 uri in ž njo se je zaključilo letošnje pomlad no, porotno zasedanje. Novo mesto, 4. marca Roparski umor v Družinski vasi Danes se ie nadaljevala razprava proti delavcu Martinu Dežmanu, ki je bil obtožen da ie zavratno umoril po s. sina Josipa Vo-dopivca. Obtoženec je tudi pri današnji razpravi zanikal krivdo in je bil do zadnjega popolnoma miren in ravnodušen. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji, in sicer na roparski umor ta dodatno, če ie bil rop tudi izvršen. Zelo temperamentno ie govoril drž. pravdnik Barle, zagovarjal pa le obtoženca ex offo dr. Zupančič. Porotniki so prvo vpra šan.fe soglasno, drugo dodatno pa z 11 glasovi potrdili. Na podlagi tega je bil obtoženec obsojen na dosmrtno težko Ječo, poostreno s temnico na dân dejanja, ker ie bil med izvršitvijo dejanja in med današno raz pravo kaznovan tudi že radi nekega drugega hudodelstva. Ko je zaslišal Dežman kriv dorek porotnikov in posebno še. ko mu je bila prečttana obsodba je pričel jokati in je izjavil ponovno, da ne sprejme kazni, ker se čuti nedolžnega. Maribor, 4. marca. Uboj Zadre'i se ie zagovarjal pred tukajšnjo poroto 21 letni Edvard Belak, hlapec v Hrast-ju. Na Novega leta dan so fantje popivali v gostilni Strrrišče. Vino jim je precej razgrelo glave ta so se proti večeru sprli. Spor se je nadaljeval še na cesti. Obtoženec je spočet ka fante še miril, pozneje pa se ie spri z lastnim prijateljem. Ker ga je ta priče/1 znrenati, je skočil Belak k bližnjemu vozu, zgrabil ročico ta zadal kmetiškemu sinu Peizu tako hud udarec po glavi, da se je ta zgrudil nezavesten. Pelz je dva dni nato podlegel poškodbam v bolnici. Obtoženec se zagovarja, da ni imel namena prijatelja poškodovati. ampak da se ie to zgodilo v ne-sieči In hipnem razburjenju. Porotniki so vprašanje uboja potrdili z 10 glasovi, nakar je bfl Belak obsojen na 3 leta težke ječe. S to razpravo je bilo zaključeno pomladansko zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Cele, 4. marca. Fantovski pretep in uboj Fantje iz Nado! ta Jesenic so si bili že dol go med seboj precej gorki in so pri raznih prilikah pokazali to jeza Dne 21. novembra 1925. so se vračali od dela na cesti fantje iz Nadol proti domu. Na travniku ob cesti sta stala Jakob Mohorko in Simon Kores iz Jesenic. Ko pridejo л!тo Nadolčani, j« zakričal Anton Kodrič, posestnika sta v Site-žu »Atri biks Jeseničani«. Mohorko ga ie pokli cal na odgovor, zakaj izziva, nakar pa je Kodrič potegnil dvorezen nož ta napadel Mohorka In Koresa. Ta dva sta iznrvala Iz bližnje meje vsak po en kol in odbijala s tem Kodriča, kakor tudi negova tovariša. Ker pa so biii oni trije v premoči, vrgla sta kole v stran in začela bežati. Kodrič je tekel najpreje za Koresom, ga dohitel in ga sunil z nožem, ter mn prizadejal težko telesno poškodbo. Nato pa se je zagnal za Mohor-kom, kateremu je na plasteh trave spodrsni lo in je padel. Tako ležečega je zabodel od zadaj v hrbet. Rana je bila smrtonosna ta je Mohorko kmalu nato izdihnil. Obtoženec se je zagovarjal s sMobranom, kar pa so priče ovrgle ta potrdile, da je bil on tisti, ki je prvi potegnH bodalo, kakor tudi, da se ie večkrat Izrazil, da bo napra vil z Mohorkom »furež«. Občina opisuje rajnega Mohorka kot pridnega ta poštenega fanta, dočim pravi o Kodriču, da le na zelo slabem glasu. Senat je stavil dve glavni vprašanji radi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe ter 4 dodatna vprašanja glede silobrana. Na podlagi pravdoreka porotnikov, ki so obe glavni vprašanji soglasno potrdili, dodatna Pa zanikali, ie bil Kodrič obsojen na 5 let težke Ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsak mesec In temnico vsakega 21. novembra. Umor pred 16« leti Franc Jevšnik, rojen 23. nov. v Prevorjo • pri Kozjem, posestnik na Veterniku je bil ob tožen, da je 29. novembra 1909. toren pred 16. leti obesil v svoji hiši prevžitkarico Ano Klakočar. Jevšnik je bil rudaT v Nemčiji ta sj prihranil nekaj denarja. Kupil je posestvo od Ane Klakočar, katera pa si je zgovorila za prevžltek prosto stanovanje, hrano in ne-kai zemlje. Kakor skorai povsod v takih slučajih, se tudi tukaj nista razumela novi posestnik in prevžitkarica. Kmalu so se začeli prepiri ta tožbe radi vsake malenkosti. Tudi 30. novembra 1909. je imel Jevšnik raz pravo radi motenja posesti pri okra nem so dišču v Kozjem, k razpravi bi imela priti tudi Ana Klakočar. Prišel je pač Jevšnik dočim le Klakočar Izostala. Ko je prišel zve čer Jevšnik s svo;o ženo iz Kozjega dorgov, je pri večerji vpraša! soseda Franca Klako-čarja, ki ie pazil v odsotnosti na Jevšnikove otroke: »Kaj si kaj vide! staro, ali je doma, kje bi kaj bila, v Kozje ni prišla? Ker mil ta ni mogel dati pojasnila, mu je rekel: »Poj di, pa poglej in potrkaj, če i« doma!« Ker pa ta le nI šel. ga je še naprej silil češ, nič se ne boj, saj nas je več. Klakočar je res šel trkat, a ni dobil odgovora. Pogledal je skozi ključavnico in opazil, da tiči ključ od znotraj v ključavnici. Sedaj je začel Jevšnik nagovarjati soseda, nai gre pogledat skozi okno, ker ima dobre oči. Pri prvem oknu ni opazil ničesar, na kar ga je silil Jevšnik, naj pogleda še pri drugem oknu in /nu ie še sam pristavil 'estvo rekoč: »Kako se ti zdi«? Ta ma je odgovoril: »Ne bo dobro, kakor da bi ženska visela.« Sla sta po sosede, ki so vrata vlomili in sneli mrtvo žensko Že takrat je bila oela zadeva sumljiva in je bil Jevšnik osumljen umora. Postopanje je bilo pa radi tega, ker so bila vrata od znotraj zaklenjena, ustavljeno. Od takrat do da nes se o celi stvari ni več govorilo. Jevšnik ie v tem času posegel v politiko ta je še da nes predsednik radičevske stranke v svo-em kraju, občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta. V družini ie bi! vedno prepir, zlasti s svojo ženo se Jevšnik ni mogel razumeti. Večkrat jo je pretepal, posebno pa takrat, ako mu je očitala, da ne skrbi za dom in otroke, temveč le po hribih hodi ta agitira. To je šlo tako daleč, da se je začela žena bati, da jo bo enkrat mož končal. Da se konča to neznosno stanje in da olajša svojo vest, je naznanila žena obtoženčeva okrajnemu sodišču v Kozjem, da ie njen mož lastnoročno obesil Ano Klakočar. 2e večkrat prej se je napram ženi izrazil, da bo podprl vrata in hišo zažgal. da bo Klako čar zgorela. Drugič pa je rekel, da jo bo obesil. Po končanem dejanju ie prisilil ženo, da mu mora svetiti. Imel je dfl vrat sobe KlakorčaTjeve dva ključa. Enega ie vtaknil od znotraj prav malo v ključavnico, napeljal skozi ključ črno nit, zaprl previdno vra ta, zaklenil z drugim kliučem vrata in poteg nil polagoma z nit o prvi ključ v ključavnico Tako je Izgledalo, kot da bi bila KiakočaT samomorilka ta da se Je sama zaklenila v sobo. Po tem delu je vzkliknil: »Dobro, da se mi je to posrečilo, sedaj ne more nihče tega pogruntati!« Vse priče trdijo, da je Jevšnik kriv domačih prepirov in opisujejo ženo kot pridno in skrbno gospodinjo. Važna ie izpoved priče Kuneja, ki pravi, da je Jevšnik še! takoj za njim v sobo Klaikočarieve v katero so udrli m naenkrat zaklical, da ie zapah zaprt, čeravno so bili vsi drugI prestrašeni vsled smrti prevžitkarice. Žena Jevšnikova ni bila pripuščena k prisegi, ker je dokazano, da žtvi s svojim možem v sovraštvu. S tem je bilo dokazilno postopanje končano. Sodni dvor ie stavil porotnikom samo eno, kot glavno vprašanje In sicer: Ali ie Jevšnik kriv hudodelstva umora, katerega je zakrivil s tem, da ie obesil 29. novembra 1909. prevžitkarico Ano Klakočar. DANES Natalija Lissenko in Jean Angele v pretresljivi drami „C№ življenja." Кгко težak je kruh v cirkusu, katerih umetnikov dolžnosi je le najbolje zabavati obč nstvo, не meneč se za to, da jim dostikrat pri vseh šalah krvavi srce — to predoči nam se ravno v tem filmu, Kraljica vseh cirkuških jihalk, lepa Alpa (igra Natali a Lissenko) je obože ana od publike. Naravnost divno je nieno vratolomno jahanje, kar smo do sedaj videli edino ^ri Fetn Andri. — Vse>ina filma je krasna.— Igra izbo na. Predstave ob S., pol 5., 6«, pol 8. ta 1345 9. uri. Kino Ideal Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!] Domače vesti * Predsednik skupščine težko bolan. — Zdravstveno stanle predsednika skupščine Marka TTlfkoviča se le tako zelo poslabšalo, da postala po mnenju zdravnikov ie kritično in se le bati najhujšega. * Češkoslovaški poslanik v Beograda obo lel. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jan Seba. le po poročilih lz Beograda zbolel sa španski bolezni. * Poljski poslanik Okenski odpotoval v Varšavo. Poljski poslanik na našem dvoru g. Okenski Je odpotoval na enomesečen dopust v Varšavo. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal prvi tajnik poljskega poslaništva e. Albert FiedleT. * Nov načelnik kabineta v ministrstvu eaobračaja. DosedaTrli sodnik prve instance v Beogradu, Mirko Lontikjevlč. ie imenovan za šefa kabineta v ministrstvu sao-bračaja. * izpremembe ▼ ministrstvu prosvete. Načelnik oddelka za srednje šolstvo v ministrstvu prosvete Dimitrij Magaraševič Je razrešen doeedanle sVužbe, na njegovo mesto pa le začasno postavljen načelnk splošnega oddelka dr. Stjepan Zajič, ki vodi se-• dal kar trt oddelke. * Imenovanje referente za stroJeovn* Sole pri ljubljanskem prosvertnem odmiku. »Pravda« poroča, da Je podpsan ukaz, s karterlm Je Imenovan za referenta za stro-«ovne šole pri UtiMjanskem prosvetnem oddelku g. Mirko L u b e c. * Imenovanje r šolski službi. Dosedanji euplent srednje vinarske in sadjarske šole V Mariboru Vinko So dar le Imenovan za prof es orla omenjenega zavoda v 8. skupini I. kategorije. * Promocija. Na univerzi v Varšavi Je te dni promovlral za doktorja vsega zdra-. ▼flstva g. Mlilko Peče, rodom iz Ptujske gore. Z njim izgubi varšavska |urosWen-eka kolon'ja enega izmed svojih naibnljših In naijdelavnel.švh članov. Zeliimo, da bi svoje uspešno natodno delo v domovini s pridom nadaljeval. * Redukcija političnih uradnikov. Notranje ministrstvo todeiuje večji odlok o redukciji upravnih uradnikov v ministre-;vu samem in v га/znih pokrajinah. Dne i. apr. ko stopi novi budi et v veljavo, bo reduci-ranih okoli 580 policijskih urednikov. * Izprememba v upravi zagrebškega gledališča. Včeraj Je prišel v Zagreb odlok mnisira prosvete, s katerim je premeščen dosedanji intendant zagrebškega gledališča, Julij Benešflč. na Igralsko akademijo, ea upravitelja gledališča pa Je Imenovan g. Bach. * Petdesetletnica beograjskega Ženskega društva. Beograjsko Žensko društvo, ki je prošlo nedeljo otvorilo svoj novi velki »Dom«, proslavi dne 30. maja petdesetletnico svojega človekoljubnega, kulturnega in prosvetnega delovanja., * Ureditev učiteljskih penzij. Ker se pogosto dogaja, da upokojeni učitelji pj več mesecev ne dibe pripadajočih J.m prejemkov, Je državni podtajnlk v ministrstvu prosvete na prošnjo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pcseÀl generalnega direktorja državnega računovodstva ter ga naprosil, naj se v finančnem mulstrs-tvti pospeši delo za ureditev penzij. * Smrtna kosa. Včeraj Je umri v Ljubljani g. Ernest Gsgoj, predmetni učitelj na tehniški srednji Cprejšnji obrtni) šob. Bul |e po službovanju na tem zavodu najstarejši član učiteljskega zbora. Služil je na zavodu od njegove u.-rtanovitve, t j. od leta 1888, ko sta bili osnovani v Ljub.jani strokovna šola za obdelavo lesa in strokovna šola za umetno vezenje ln šivanje čipk, k; sta se p,azneje združili v umetno-obrJK) strokovno šolo ln se razvili v sedanji zavod. Poučeval je pohištveno m stavbeno mizarstvo, strokovno, tehnàko -konstruktivno in dekorativno risanje. Aktivno je kot učitelj neprekidno opravljal službo na zavodu skozi cel. h 37 let. Z začetkom teki-čega šolskega leta je dobil bolezenski dopust, sedaj ga je b Jezen podrla v grcb. Kot strokovnjak je b 1 p .znan in čislan tudi v Izvenšclskiih krogih. Dosegel je starost 63 let. Blag mu spomin! * Proiesorji v Kragujevcu groze s stavko Kakor smo že včeraj poročali, profesorji srednjih šol v Kragujevcu že dva meseca ni so dobili Izplačanih honorarjev in drugih pristo l>in. Med njimi vlada zato silno ogorčenje ta nezadovoljnost s postopanjem prosvetnega ministrstva. Sedaj so poslali poslancem svojega volilnega okrožja energičen protest proti St Radiču in zahtevajo takojšnje izplačilo vseh honorarjev in drugih pristojbin. Na posebni konferenci so tudi sklenili, da stopijo v skrajnem slučaju v stavko, ako se takoj ne ugodi nihovlm zahtevam. * Krošnjarjenje na železnici prepovedano. Prometni minister je ponovno izdal odredbo, ki prepoveduje krošnjarjeme na železniških postajah in v vlak h. Odredba je biia Izdana zaradi Številnih priti žb s strani potujočega občinstva, gospodarskih organizacij, pa tudi železniških uslužbencev. * Arrtimalarična akcija. V ministrstvu za narodno zdravje se pripravlja velika anti-malarična kampanja, ki Jo pred začetkom poletja izvedejo vse antimaJaričae postaje ln ambulance. * Nove cigarete Karagtorjge. Uprava državnih monopolov da te dni v promet novo vrsto cigaret Karagjorgje. Cena teh cigaret, kater h bo po 30 v pločevinasti škatljl. bo 20 Din. * Znižana vožnja za delegate glavne skupščine JSS v DJakovn. Ker se Je ta notica v četrtkovi številki pokvarila. Jo prl-občtijemo še enkrat Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu Je dovolla vsem delegatom, ki potujejo na glavno skupôfino JSS v DJakovo. polovično vožnjo na železnicah, ki velja tri drrl pred skupščin« in tri dni po sHcupSčinl. Vsak delegat kupi na začetni postaji četo vobov-nteo, ki mora biti na zadnji strani žigosana s postajnim žigom. T» vozovnica velja za vožnjo nazaj, priloženo pa mora bM potrdilo o udeležbi na glavni skupščini * Komercijalizaclja državnih rudnikov. Naša dTŽava Ima večle število premogovnikov. ki jih eksploatlra v lastni režiji. Njihova skupna produkcija se ceni na 800—900 vagonov dnevno, dočfm vse železniške di-rekcii« ne potrošijo niti 500 vagonov dnev no. Za svoje potrebščine vzameio od države samo 120 vagonov. 270 pa od Trboveljske družbe. Država, katere premog ie često mnogo boljši in Ima tudi več kalorij. Je zato prisiljena, da ga prodaja privatnikom. Vse neprodane zaloge pa leže v skladiščih in polagoma propadajo. Skoda Je zelo velika. V merodafnlh krogih se le že dolgo nag!aš3k>. da je treba napraviti konec takemu gospodarstvu na vseh državnih posestvih. Skoro vsi posli, ki iih vrši država v svoji režiji, ne fzkazuieio nobene rentabilnosti, temveč Ima država celo znaten deficit. Radi izredno težavnega položaja državnih rudnikov, ki že zmanjšujejo produkcijo, se merodami krogi bavijo že dalle časa z osvojitvijo principa komercijalizaciie. V ministrstvu za šume in in rudnike so že Izdelani predlogi, da se postavijo vsi državni rudniki na kotrerci-jalno podlago. Na ta način se bo nudil privatni industriji razmah In se bo sigurno povečala tudi rentabilnost teh državnih podjetij. * Olasovftl Mlrosavljev evangelij г< pet najden Svojedobno so se v Srbiji širile fantastične vesti, da |e na skrivnosten način izginil glas >viti Miroeavljev evangelij, ki so ga pod Obrenoviči kot relikvij . čuvali v dvoru. Na splošno začudenje pa Je ta evangelij prišel zopet na dan. Shranjen le bil v glavni državnt blagajni. Posebna komisija Je predvčeraKnJim odiprla zavoj, ki Je vseboval omenjeni evangelij. Slikarju prof. Siefanoviču se Je dovolilo, da v b т-vah kopira inicijale In ornameme v naravni! velikosti ter tako tudi Javnosti omogoči, da spozna eno največjih srbskih historičnih dragocenos-ti. * Ucfružanje rezervnih oficirjev In bojevnikov Na 2. rednem zboru p d^dhora v Ljubljani ie bila Izvoljena uprava pododbora in se le konstituirala tako-le: predsednik ing. Ladislav J. Bevc, I. pn-djrred-sedinik dr. Janko I. Zirovnilk. Г1. podpredsednik Ante J. Ralokira. celjskr podpredsednik dr. Leopold A. Vičar. ta In ik brž. Ciril O. Pire, zapsnikar Ivo A. Burger. b'a-zajnrk Aleksander M. Kuharič. knjigovodja Milan A. Sterlekar, gos-nodar France F. Ahčin, člani uprave: dr. Zeljko M. Jeglič, inž. Ciril F. Juvan, Vekoslav F Mleku ž. Franjo P. Perič, dr. Ivan L Pin.ar, Adolf A. Sadar, Vinku F. Sire in Jernej A. Ven-gust; predsednik nadzornega odbora Je R. A. Jug. č!ani nadzornega rge, ki jih na vel kem ognju kortino ožiigajo. Pri teim d.-l-u sežs-gajo dan na dan cele ku?e svežih trsk in drugih odprdkov, krr povzrrča neznosen smrnd in velikanski dm, kl se vali v nnj-bližije hiše direktno v sitanovamjn. Perla po zinanj'h h"dnrk!h n vrtovih n! m goče su.5:ti, ker se "kadi in s peoelom. ki po zraku le i. popo'noma onesnaži. Stan valcl se pritožupcjo. zap'rajo rkna, a vse rtč ne pomaga. Ргодато mestni magistrat, da Iz zdravstven h in drug h tehtn h rizirov p e-me^ti to deb ali vsa! o^iiaivje na krko gmajno, kamor spada. Op-zarj"mo tudi. d ai stoje tžk b» lesene b-rake in da bi mala nastati zlasti o p letnem vročem čn-cu slična požarna ka astrofa. kakor pred leti zada) za Aleksandrovo cestn. Upamo, da bo ta prr Snja usMšana 6n da ne bo tre-ha delat1 nadnljniih koraknv. u— Češkosl">venskž Obec In Ce'k-.slo" venskâ škola v Liuhlianl priredita v nedeljo dne 7. marca ob deseti uri pod p1-krovtelijstvrm češkoslovaškega konzulata v LJisbljani proslavo rojstva prezMema T. G. Masaryka v velik, dvorani Narodnega doma. Po proslavi se počasi spomin padlih vojakov na pokopališču pri Sv. Krtžu. Tajemnik. u— Po k ncertu Glasbene M3tice se vrši v restavraciji «LJt^ljansJo dvor« pr ja-teljski sestanek članov Orkestralnega društva. Restavracija osiane dalje časa odprta, na kar opozarjamo posetnike koncerta in prijatelje Orkestralnega društva. u— Novi.st v ljubljanskem kinu. Snoči se le predvajala v Kinu Maiiol premijera filma »Jaz te-ljubim«, v katerem nastopa čuvena filmska zvezda Lane Haid. Središče dogodkov tvori Gregova slavna pesem .Jaz te ljubim«, katere BÎ'nkovitost ie kino Maiica pojačala s tem, da glavna junakinja krasno mel'dijo res poje. Ne sicer sama, temveč pi izvrstni zast"pnici gospe operni pevki Olgi Korenjakov -Ko-larjevi, katere prijeten in topel glas se ob spremljanju klavirja krasno prilag deva sentimentalnemu prizoru na pla nu. Naravno, da vzbuia ta n-vost posebni interes ljubljanske publike. И Ji, kakor kaže obisk, film izredno ugaja. u— Nezgoda. Posestnica Marija L'vren-fič Iz Podgore pri Sl Vidu Je čakala v sredo popoldne, sedeč na vozu, pred skladiščem državnega kojrdvora na svojega moža. Radi ropota na železn ški prog« se je konj nenadoma splaîll in se spus:3 v dir. Pti tem Je Lovrenčičeva izgubila ravnotežje ln padla z voza tako nesrečna, da si Je težko poškrdavala levo nego. Pnne-srečenka Je morala iskati zdravniške pomoči n— Ukradeni In zopet najdeni lakastl čeveljčki. Soproga okoliškega policijskega nadzorn-ika Krista Prešeren, stanujoča na Selu št 54, je pred nekaj dnevi pusfla pir svojih lakastih čeveljčkov pred vrati svo- Oanes 2več»r ob 20. tiri ▼ nalonski dvorani simfonični boncert erb. društva Glasbene Matice NA VSPOREDUs Mihevc, Šantel, Aiiimič Čaj-ovski, Bo rdm. 1349-a jega stanovanja. Ces nekaj časa, ko Je hotela čevlje spraviti aa varnejše mesto, le opazila, da čevljev ni več. Kdo se Jih Je polastil nikakor nI mogla dognati. V sredo popoldne, ko se Je sprehajala med hišami na Selu, pa je nenadoma opazila uikradeni par čevljev na nogah 18-letne V. S. Njej d sicer dejala n kake besede, zadostoval pa Je menda že sam pogled, kajti na večeT je Prešernova našla čevlje zopet pred svojimi vrati, vendar že pošteno zdelane in strgane. Verica je dejala, da Je pač malo preveč plesala v njih, dasiravuo Imamo že postni čas. Za nadaljnjo zabavo, ki bo sledila sedaj, si bo morala preskrbeti menda čevlje iz telečje kože, Ici bodo držale dalje časa. u— Neznan kokoši prijatelj. V noči na sredo se ie prikradel na dvorišče hiše št. 17. v Gorupovi ulici neznan dihur in z vil vrat sedmim kokošim Gusiava Zemaneka. u— Zcparjera žrtev. Ko le posestnik J. Ostanek iz Cerknice v sredo stopil na dolenjskem kolodvoru v p:>p klanski dole d-*ki vlak, je aaenkirat zapazil, da mu Je zmanjkala iz notranjega žepa suknje črna usmjata Ksmica z vsebno 3000 Din. Ker je še malo preje imel listnico v rokah, je takoj uvidel, da se Je morala tarv na Izvršiti šele pred trenotkom. Mimo njega se je rinil skozi množico okrog 5Meten človek, ki je pa brzo skočil z vagma in v trenotku toginil. Ostamck Je odšel takoj za njim, vendar mu je tat kot bi se udri v zemljo naglo šzsginl fepred oči. u— Policijske prijave. Od srede na če-triek so bili prijavljeni p^licji sledeči slučaji: 2 tatvini, 3 telesne poškodbe, i nezgoda, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 pretep in 2 prestopka kaijenja nočnega miru .Aretacije so bile izvršene 3, In sicer: 1 radi beraienia, 1 radi Javnega pohujšanja .n nasils.va ter 1 radi telesne poškodbe. Iz Maribora a— Rojstni dan pr.dsednika CSR T. G. Masaryka proslavi v nedeljo 7. t m. tuk. Češki klub. Proslava je namenjena predvsem mladini tukajšnje češke kolonije. Ob 10. dopoldne se bo vršila v šokk.h prostorih češke šole im.erna proslava, popoldne pa bo v Narodnem domu predstava mari-jonetnega gledališča. Vabljeni so tudi odborniki JCL a— OkrožrJ agrarni urad v Maribora Je radičevcern pjseben trn v peti. P.emešče-nja ш cxlpu./ti se vrste kar na debelo. Te dni Je bil brzojavno premeščen dosedanji šej urada g. Gregorovič, včeraj pa je bil po posebni zaslugi dveh tukajšnjih radi-čevsikih priganja če v odpuščen itz službe geomoter Božo Tripalo. Njegov edini gTsh je namreč ta, da Je pedpredsedak mariborske Orjune. To Je le en primer, kako razumevajo radičevci nestrankarsko upravo, o kateri je tako gost besedno govoričil na svi/iem shodu v Narodnem domu g. Radič a— Gibanje naših društev. Noeoj ob 20. bo v gostilni Pečnik na Rotovškem trgu cbčni abor Gospodarskega in političnega društva za prvi in četrti okraj, v ponedeljek 8. t m. pa ob istem času občni zbor uratskega društva za kolodvorski okraj v gostilni VTahovič na Aleksandrovi cesti. Opozarjamo napredno msleče občinstvo, da se teh zborovanj udeleži ta tako seznani s рговтатот in delovanjem naših društev. a— Mariborski škof potuje v Lord. Po poročlih listov potuje mariborski škof dr. Karlin v spremstvu več duhovnikov iz mesta io okolice v Lurd. a— Zaključek porotnega zasedanja. Z včerajšnjo razpravo proti Edvardu Belaku Je bilo zaključeno pomladansko zasedanje mariborske porote. Opažati Je, da pr haja pred poroto čim dalje manj slučajev umora in uboja, ki so zlasti prva leta po vojni zaposlili poroma sodšča. Množe pa se slučaji tatvine ln sleparsitva. Skupno le bilo v preteklem poromem zasedanju Izrečenih 6 odbsodb, «n sicer ena smrtna obsodba, pet oseb pa ie b'lo obsrjenih skupno na 10 let in 8 mesecev težke ječe. V prihodnjem zasedanju meseca Junija pride na vrsto ponarejevalska drufta in znana mariborska carinska afera, če ne bodo seveda razne intervencije prefckave z pet zavlekle. a— Gledališki abonenti v Mariboru se naprošajo, da vplačajo zapadle obroke naj-dalje do 10. marca. a— Na sporedu Prešernove proslave, ki se bo vršila v nedeljo drpoldne in zvečer v Narodnem gledal šču pod okriljem Društva slovenkih knjiiževnkov iz LJubljane, so razen že javi j enih recitacij in Uv dne besede pesnika Otona Zupančiča še sledeče točke: Gaizele in Ribič (recitira O. Zupančič), Slovo od mlad«t!( recitira Fr. Atorecbt) In Glosa (reetira Iv. Vidmar). a— Slovenski književniki, ki prirede v nedeljo 8. t m. Prešernovo proslavo, se pripeljejo ped vods.vom pesnika O. Zupančiča v Marib .r v soboto zvečer z osebnim vlakom ob 21.50 uri. a— Smola pretepača. Alojzij Cep, doma itz Pobrežja pri Mar boru. Je bil že od nekdaj znan pretepač. Včeraj pa jo Je p> šteno izkupil. Dva delavca, ki ju Je Izzval, sta ga tako premikastila, da sta mu prebila lobanjo in so ga nezavestnega prepeljali v tukajšejo bolnico. a— Kvalifikacija psov čuvarjev. Z ozirom na to. da so lastniki psov več notna iadajaill svoje pse za pse čuvarje, da so se tako Izognili pasjemu davku, je mestna obâtaa odredila sedaj pasjo kom sij o, kj si bo kot čuvarje prijavljene pse na licu mesta ogledala. V so svrho morajo vsi lastniki psov, ki hočejo biti oproščeni pasjega davka, vložiti s 25 Din koikovane prošnje. Le oni psi. ki J-h bo komisija priznala kot pse čuvarje, bodo davščine prosti. a— Smrtna nesreča. Za starodavni Jožefov sejm v Studencih pri Mariboru so že dospeli razni sejmarji in »umetniki«, kj vabijo zlasti mladino k sv jim š torom. V neki vrtiljak se Je včeraj dopoldne zagledal 151eml I. Miki, redom iz Studencev. Bil je tako zamaknjen, da n; opazil voza, U Je Brivozil za aiegovlm hrbtom. V zad- njem trenotku se le na voznikov kl c li te! Miki umakniti globlje na cesto. V tem trenotku pa Je privozll po cesti v n.xlcin tempu neki avtomob.1 in je fanta p vozi Z razbito glavo je tbležal fant na mestu mrtev. Došli zdravnik je mogel ug.uuviti samo smrt Uvedena ie stroga preiskava. a— Hude ženske. Včeraj popoldne s a se na glavnem trgu sprli dve ženšč;n,. Po par rezkih besedah sta si skočii v lase in se obdelavali, da so frčale krpe z lasmi po zraku. Seveda se je okros bojev,tih žensk kmalu zbrala gruča opazovalcev. Do-šli stražnik ju je le s težavo ločil ia odvede! na policijo. a— Nesrečen padec. Čevljar Martin Stei-ner je že dva dni pop val po raznih gostilnah. Včeraj dop ldne pa je k nčno vendar krenil proti domu. Ker pa ga ni.ge n,-so več nesle, je v Gregorčičevi ul c: tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in prereza! žile na roki. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga prepe Ijaii v bolnico. Iz Celja e— Odhod generalnega konzula dr. Ee. neša v Prago. Iz Celja se nam poroča. Na potu na svoje novo službeno mesto v Pragi Se je vozil generalni konzul g. dr. Beneš v sredo, dne 3. t. m. s popoldanskim tržaškim brzovlakom tudi skozi Celje. Na kolodvoru sta se poslovila od njega v imenu jugoslov,-češkoslovaške lige v Celju n en predsednik g. župan Juro Hrašovcc in ravnatelj g. Mirko Gruden. Pri skra no ljubeznjivem slovesu se je g. generalni konzul spominjal lepih časov, ki jih ie preživel v ljubeznjivi Slo vetaijl ter je obljubil, da ohrani tudi krasn-o Celje v najlepšem spominu. Kot dolgoletni prijatelj se ie poslovil od odha ajočega generalnega konzula s svojo rodbino še predsednik celjskega upravnega sodišča g. dr. Vertačmk. e— Zaključni venček sokolskega plesnega tečaja se je vršil v soboto zvečer v Nar. domu. Tečai. ki ga je vodil s priznano spret nostjo in eleganco g. Cerne iz Ljubljane, je dosegel popolen uspeh. O tem se je lahko prepriča! vsakdo pri zaključnem venčku. ki ie potekel v prijetni in neprisiljeni zabavi. Društveni starosta brat dr. Milko Hrašo-vec je izreke! imenom gojenk in gojencev tečaja g. Cernetu za njegovo veliko požrtvo valnost in dek) iskreno zahvalo. Zahvalil se je tudi damam — pokroviteljicam, ki so pri pomogle največ, da ie večer tako krasno uspel. Neumorno je sviral pri plesu Izboren kvartet g. Nagodeta iz Ljubljane, e— Cestne ovire. V zadnjem času se opaža v Celju zopet grda razvada, da puščajo na oesti prazne in polne vozove, ki so v nadlego pasantom in drugim vozovom. Zlasti se to dogaja v Gledališki ulici pri Kirbischev! hiši Tam opažamo, da leži že dalje časa kup pepela in odpadkov, poleg tega pa red no voz z raznim materialom. Cestni red se mora ujxištevati. na kar opozarjamo policijo e— Železniški panama v Celju. Pod tem naslovom plšeio razni časopisi o aferi želez niških uslužbencev v Celiu. Mi smo celo za devo iaviH v kratkih stavkih kot kronisti. Sedaj pa brez vsakega povoda notolcujejo nekateri takozvani »patentirani prijatelji* že lezničarjev in namigujejo na štiri više urad r.ike, da so oni v zvezi s to zadevo. Trdijo da so kradli železniški delavci z vednostjo uradnikov in da se nahajajo sedaj ti v disciplinarni preiskavi Mi smo se o stvari Informirati in lahko trdimo danes, da ie ta verzlla popolnoma izmišljena in ima samo namen škodovati ugledu železničarjev. Tako torej vas železničarje spoštuejo oni ki hodijo okrog vas takrat. kadaT rabim vaše glasove. Iz vsega se vidi. da je prijateljstvo do železničarjev od strani teh ljudi še ved: no Isto, kakor je bilo na Zaloški cesti v Ljubljani. Železničarji, zapomnite si to! e— Iz porote. Zadeva Hogel in tovariši ie preložena, ker obtožnica proti tovarišu še tri pravomočna. e— Pravljice za deco! V soboto 6. t. m. ob 3. popoldne bo pravljični popoldan za deco v telovadnici mestne šole, ki je namenjen predvsem šolski mladini. Saj pravljice razveseljujejo iu Izobražujejo, pa tudi odraslim nudijo razvedrilo in zabavo. Pravljice bo pripovedovala [Ssatelia pravljic gdč. Manica Komanova iz Ljubljane. Odbor drž. kraj. zaščite prav ljudno vabi na mno-brojno udeležbo. Vstopnina je ztf deco 4 Din za odrasle 5 Din. Cisti dohodek je namenjen ubogi deci. Po slovitem romanu baronice Keyking Pride v kino , DVOB". 4HllinilBlCIBIIBBSnSffiS23' Volnene» blago za damske obleke: ,,popel,ne, kargarne, rlps in èewlote" v vseh gUvnih Darvah od D;n 65— n.irrej nudi 86 2 F. Ia 3. GOBICAH, Ma'aljssa S«. Petva cesta 29. ■■■шмввавенввшшпввавввав*а m N I A. Шшс, lijnblfana i priporoča svojo bogato izbero îmlh površnikov za gospode po prav zmernib cenah. 81 6 5 e e e K s * » » t B B Posebna ipeciieliteta vinske kleti Llnblfanskega Dvora: Od danes naprej vsak dan od 5. — 8. ure zvečei apetitni prsdvečernt zakuski po zmernih cenah. 1082 a Naši onstran grame p— Motovun v Istri je brez sodnika, da» si j« nujno potreben za tamošnje kraje. Te dni je odšel iz Motovuna pretor dr. Dor« di in naslednika ni. V Istri se vrši redukci» ja državnega uradništva lepo počasi. Danes odpokličejo enega s pošte, jutri odide kak sodnik. Vedno sledijo pritožbe v onih li» stih. ki zvesto služijo vladi in fašizmu, pa brez uspeha. Istrski Italijani so si pred» Btavljali svoje odrešenje precej drugače ka» kor je v resnici. p— Boj proti jetiki. Za Istro se ustano» vi društvo z nalogo boja proti jetiki. Pra» vila so potrjena in kr. komisija za pokra» jinsko upravo je pooblaščena, da sestavi društveni odbor, ki bo raztezal svoje delo« vanje na vse občine. p— V Ročinju so imeli zopet šolsko sve» čanost. Izvršila se je otvoritev azila dru» štva «Italia Redenta». Tem povodom je pri šlo v slovenski Ročinj polno italijanske go» spode. Pri otvoritvi zavoda, ki bo potujče» val slovenske otroke, je moral biti navzoč ves občinski zastop z županom Gorupom na čelu. Zavod je blagoslovil kurat Močnik. Zupan je servirai gostom običajni «ver» rnouth d' опогев. p— Noben slovenske in hrvatske šole ni več v Julijski Krajini. Italijanska gospoda se je zvijala in lagala, da tudi drugodi ni» majo manjšine svojih šol. Predrznila se je zatrditi celo, da jih nimajo niti Nemci v Češkoslovaški. Resnica pa je ta, da se je štelo začetkom tekočega šolskega leta v Češkoslovaški 3034 nemških šol. katere po» seča 276.152 učencev. Potem imajo Nemci polno strokovnih, srednjih šol in univerze. Jugosloveni v Julijski krajini se ne udajo in ne odnehajo od svoje zahteve. Svojo {olo morajo zopet dobiti! p— Umrl fe v Trstu znani gostilničar g. Angel Dekleva. Lahka mu bodi zemlja do« mača, preostalim naše sožaljel p— Fašist Bevčar. Sest let je preteklo, od* kar je preminul tržaški fašist Floriano Beuz» zar. Fant 18 let je bil Cvetko Bevčar, ko ga je premamil in potegnil nase naglo na» raščajoči italijanski fašizem. Takrat so pri» rejali fašisti iz Trsta strahovalne izlete na deželo. Na nekem takem izletu je bil tudi Beuzzar. Ko so se vračali zvečer domov, je počil strel in na kamijonu se je sredi fa» šistov zgrudil zadet baš mladi Beuzzar ... Fašistovsko glasilo proslavlja obletnico smr ti z genljivimi besedami in dostavlja, da Beuzzarja fašisti nikdar ne pozabijo. p— Ženski fašij je dobila končno tudi Gorica. Dolgo je bilo obotavljanje, slednjič so Ie spravili na zborovanje okoli 200 gospa in gospodičen in ustanovila se je ženska fa» šistovska organizacija. Zborovanje je vodil dr. Sturani (pred vojno Sturnig). p— V Cerknem imajo sedaj tudi sekcijo učiteljske fašistovske organizacije. Povso» d> med Slovenci načeljujejo taki sekciji se« veda italijanski učitelji. Vsaka taka usta» covitev je svečana in pridejo zastopniki vseh oblasti. Izmed učiteljev je bilo navzo» čih 31, odsotnih 7. V odbor sta izvoljena tudi učitelj Lapanja in učiteljica Močnik. k— Marijanišče. Koncem šolskega pollet» ja je bilo v prvem razredu gimnazije 46 di» jakov, ki stanujejo v tem zavodu. Med te« mi 36 Nemcev in 10 Slovencev. Nezado» sten uspeh je imelo 13 Nemcev in 1 Slove» nec. Čudno je to, da je iz nemščine padlo 6 Nemcev in noben Slovenec. Slovenci štu» dirajo v težkih okoliščinah in le marljivost ter nadarjenost jim pomagata, da napredu« jejo. Sport Iz Trbovelj t— Ljudska visoka šola prične v nedeljo 7. t. m. z novim ciklom predavanj iz filo» zofskega področja. Naslov prvega preda« vanja se glasi: Miselni razvoj v starem ve» ku. Predaval bo g. Podbevšek. t— Za okrevališče v Gaberskem se bo smelo porabiti le 500.000 Din, ker se druga» če ne bo moglo shajati z denarjem, ki je določen in naložen zanj. Načrti in proraču« ni so se radi danih razmer izdatno restrin» girali. Sprva jc bilo dovoljenih za zgradbo 1 milijon Din. t— Sa očitke glede zavarovanja delav» cev pri podjetju inž. Dukiča, češ, da niso enako zavarovani kakor delavci pri TPD„ se je na II. redni krajevni skupščini Bra» tovske skladnioe ponovno ugotovilo, da so enako zavarovani v vseh treh panogah ru« darskega zavarovanja. Razlike so le v uvr« ščanju v mezdne razrede, ki se vrši po za» služku zavarovanca. t— Velika beda družin se obeta. Družin» ski očetje, uslužbeni pri TPD., so že do» sedaj imeli pri raznih strankah po več tisoč dinarjev doiga ter so živeli na kredit kakor žive vobôe skoraj vsi rudarji v Trbovljah. Sedaj bo pa še slabše, ker je reducirano delo in zaslužek. Samec je doslej prejemal na 14 dni povprečno okoli 400 Din, družin» ski oče z ženo in s 4 otroci pa okoli 600 Din. Od 1. t. m. bodo prejemali polovico. Ker jih je poleg tega več sto reduciranih, ae obetajo številne tatvine, vlomi in pro» dajanje telesa. t— Konkurz je napovedal veletrgovec g. Franc Dcžman. 2njim vred je prizadetih več trdnih posestnikov v Trbovljah in si« cer za občutne vsote. t— Razstavo ženskih ročnih del priredi dne 7. t. m. v nedeljo Drž. osred. zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane v prosto« rih pri Rošu. Iz Ptuja ]— Občinski svet. Prva redna seja ptuj» »kega občinskega sveta se je vršila dne 27. februarja. Zupan je uvodoma sporočil, da je proračun za leto 1926. odobren. Po odloku velikega župana se bodo torej po« birale v tekočem letu sledeče doklade: 100 odst. občinska doklada na hišno najmarino, 200 odst. doklada na državno zemljarino, splošno in posebno pridobnino po I. in II. poglavju na rentnino in trošarino, 357 odst. občinska doklada na državno trošarino od vina in vinskega mošta, 15 odst. najemnin» ski vinar, 4 odst. kanalska pristojbina, 2 odst. vodarina, 30 odst. davščina na pre» nočišča, 250 Din od enovprežnih kočij, 400 Din od dvovprežnih kočij, 1000 Din od oseb Dih avtomobilov do 30 PS oz. 2000 Din od avtomobilov preko 30 PS. Cestna nakla» da ostane nespremenjena, ker se predla» gani 25 odst. povišek ni odobril, dalje na» Klada na meso, klavno živino, sadno pijačo in žganje, kakor v poprejšnjem letu. Konč« no pasja taksa po 50 Din. izvzeti so psi varuhi na verigi. Ker ni odobreno 25 odst. povišanje cestne naklade, bo treba kriti pri» manjkl jaj okroglo 100.000 Din, s prihranki. V finančnem oz. upravnem odseku je bilo po zadnji občinski seji rešenih nekaj manj važnih stvari, zlasti so se podelile nekatere podpore kulturnim društvom, kar je občin» ski svet naknadno odobril. V klavnici je nujno potrebno popraviti malo hladilnico, da se omogoči tvrdki Miiller klanje svinj v svrho eksporta. sicer bi se ta tvrdka mo< rala poslužiti mariborske klavnice. Požarni hrambi hoče občina omogočiti električno napravo za alarmiranje gasilcev z najetjem posojila 20 000 Din pod jamstvom občine. Gospodarski odsek je dobil naročilo, da prouči potrebno preuredbo mestne žage ev. z električnim pogonom. Stanko Mrmolja je prosil za koncesijo perijodičnega prevaža« cja oseb z avtomobili na progi Sv. Bolfenk, Ptuj,, Sv. Barbara, dvakrat dnevno. Vožnja naj bi stala po 1 Din za km. Občinski svet se je izrekel za podelitev koncesije. V do» movinsko zvezo sta bila sprejeta trgovec Anton Vaupotič in pekovski pomočnik Iv. Brodnjak. Za prihodnjo sejo je zlasti napo» vedano razpravljanje in sklei>anje o že iz» delani službeni pragmatiki za mestne na» meščence. Razpravljati pa bo tudi čimpreje kako se naj primerno uredi prostor pod mestno cerkvijo, ki je določen za zgradbo novega sodnega poslopja, ker ni upati, da bi država to stavbo v doglednem času zgra» dila. Podrtije okrog tega prostora izgleda» jo kakor Forum romanum ni pa pri nas občudovalcev za podobne starine. Hišne posestnike celega mesta je pa potreba nuj» no pozvati, da čistijo trotoarje pred svoji» mi hišami in skrbe za snago. Pri novo vpe» Ijani električni luči se vse to bolje opazi. Iz Prekmur ja Zborovanje učiteljskega društva za so» boški srez se bo vršilo v soboto, 6. t. m. dopoldne v državni šoli v M. Soboti. Na zborovanju bo ob 11. dop. prof. dr. M. Ro» bič predaval o veri starih Slovanov. Kmetijska šola v Rakičanu zasigurana. Kakor smo zvedeli, je vstavljena v državni proračun vsota 600.000 Din kot prvi obrok za odkup velepoeestva in grada v Rakiča« nu pri M. Soboti. Tam se bo otvorila kme» tijska šola, ki bo za Prekmurje največje važnosti. Tako se bo izpolnila ena izmed najnujnejših prekmurskih želj. Zaprt gerent. Gerent občine Bokreče, Ve» reš, je bil te dni aretiran, ker je na sumu, da je sam zažgal svojo hišo. Bil je obenem tudi zastopnik neke zavarovalne družbe. Sumljivi trgovci v Prekmur ju. Brivski mojster U. iz Murske Sobote je opazil na železniški postaji v Ljutomeru dve mlajši ženski osebi iz Bakovcev v Prekmurju, ki sta se silno jokali. Pristopil je k njima in ju vprašal, zakaj jočeta. Odvrnili sta mu. da ju je neki gospod najel za služkinji in sedaj potujeta v njegovem spremstvu v Vojvodino. Tedaj je prišel ta gospod sam k trojici, kmalu mu je pa sledila še neka gospa. Oba sta se začela nad g. U. kregati, češ, kaj se vmešava v stvari, ki ga nič ne brigajo. Temu pa se je zdelo vse skupaj sumljivo, zato je šel k postajnemu načel» stvu in tam izrazil svoj sum. Telefonirali so po orožnike, ki so takoj prišli in areti» rali neznanca gospoda z gospo vred, ker se nista mogla legitimirati in sta vzbudila sum, da trgujeta z dekleti. Izgleda torej, da so trgovci z dekleti našli svojo pot že tudi v Prekmurje. Iz Murske Sobote. Ko se je dogradila že» lezniška proga Ormož»Murska Sobota, se je pokazalo, da dotedanje poslopje tukaj» šje železniške postaje ne bo več zadosto» valo potrebam prometa. Ne le, da so urad« ni prostori premajhni, se še mnogo bolj pritožujejo tudi številni potniki, ker je pro« stor, ki služi za čakalnico, tako majhen, da so primorani čakati na prostem na od» hod ali dohod vlakov, kar je posebno v zimskem času in ob slabem vremenu tem» bolj občutno, ker nima postaja niti kritega perona niti tlaka. Posebno se to občuti ob sejmskih dnevih, ko prihaja v Mursko So» boto mnogo ljudi iz vseh krajev Murskega polja in Prekmurja. Velik nedostatek je tudi pomanjkanje prostorov za garderobo. Prezidava postajnega poslopja in njega pri» merno povečanje, ki bi vsaj približno odgo» varjalo sedanjim nujnim krajevnim potre» bam, je skrajno potrebno. Isto velia tudi glede kolodvorskega poslopja v Ormožu, kjer so tudi čakalnice tako majhne, da mo» rajo stati ljudje dostikrat na peronu in ča» kati v dežju in vetru na druge vlake, ako niso tako srečni, da bi razpolagali z denar» jem in šli v kolodvorsko restavracijo, ki se nahaja tik postaje. Vremensko poroëlSo Keteoroloîkl zsvod » ljubljeni, 4 matca 1926 Vi«m barometra 308 8 m Kraj Čas Barom. Temper. Rel. v!a ga »°/o Smer vetra in brzina v m Oblaï-nast 0-10 Vrsta padavine 03 opazovanju » mm do 7 ure opazovanja 7. 764 1 0-5 85 NE 4 3 0 LJutljana . .) 8. 764-3 0-5 86 NE 3 3 (dvorec) j 14. 7592 1 08 48 SW 5 ?. 21. 755-8 67 52 SW 0J 0 i Zagreb . . . 8. 762 8 1-0 84 ESE 5 0 0 Beograd . . . 8. 7637 l-o 67 mirno 2 0 Sira evo . . . 8. 766 6 — 2-0 77 mirno 0 0 Skoplje . . . 8. 767 4 — 10 88 N 5 5 0 Gruž-Dubrovnik 7. 7636 50 46 mirno 0 0 Praga .... 7. 758-9 8-0 — N 5 10 dež 0.4 Solnce vzhaja ob 635, zahaja ob 17-51, luna vzhaja ob 22-42, zabaj* ob 8 58 Dunajsko vremensko poročilo za petek: Večinoma nejasno, relativno toplo, predvsem na zapadu dež ni izključen. V prostih legah osvežujoči zapadni vetrovi Avstrijsko-jugoslovenska alpska vožnja 1926» Po daljšem parlamentiranju je prišlo do dogovora med avstrijskim in jugosloven» skim avtoklubom glede avstrijsko»jugoslo» venske alpske vožnje v letu 1926. Prošli to« rek se je vršila na Dunaju seja interesen« tov, ki jo je vodil predsednik Oe. A. C. (avstrijskega avtokluba) dr. Havmerle. Razpravljali so v prvi vrsti o reglementu za to za naše in avstrijske avtomobilske kroge važno avtomobilsko vožnjo. Glavni referat o tem vprašanju je imel generalni tajnik inž. Friedrich. To alpsko vožnjo bo» sta skupno pri red la avtoklub SHS in av» strijski avtoklub od 20. junija do 3. julija. Predvidenih je 10 voznih dni in 4 dneve za odmor. Proga je dolga 5300 km in je raz» deljena sledeče: 1 dan: Dunaj, Neunkirchner Allee (spo« sobnostna vožnja, kilometer lance). Maria» zeli, Spital im Phyrn, Gmunden, Soln^grad 540 km: 2. dan: Solnograd. Katschberg (spo sobnostna vožnja na strmini na 5 km). Spital, Gornji Dravograd, Ziljska dolina. Vrba: 492 km; 3. dan: Vrba, Turracher Hohe, Murska dolina, Stubalpe, Sent Vid ob Glani, Beljak, Vrba: 472 km; 4. dan: Vrba, Ljubelj. Ljubljana, Maribor, Zagreb: 496 km; 5. dan: odmor v Zagrebu; 6. dan: Zagreb, PlitvicKa jezera, B hač, Sar.ajevo: 50u km; 7. dat.: Sarajevo. Zenica, Valjevo, Beograd: 504 km: 8. dan: odmor v Beogra» du; 9. dan: Beograd. Kragujevac, Peč, Ce» tinie, Kotor. Dubrovnik: 750 km. Ni izklju» čeno, da se bo ta proga skozi staro Srbijo izpremenila. V tem slučaju bi šla iz Beo» grada nazaj v Sarajevo ter od tam v Du» brovnik: 10 dan: odmor v Dubrovniku: 11. dan: Dubrovnik, Imotski,. Makarska, Omiš, Split: 481 km: 12. dan: Split. Plitvice. Kar. lovac, Ljubljana, Bled: 533 km; 13 dan: odmor na Bledu: 14. dan: Bled. Maribor, Gradec, Semmering, Neunkirchen (sposob» nostna vožnja za hitrost in zavore). Du« najsko Novo mesto,' Dunaj (konaicijska preizkušnja) 532 km. V splošnem se krijejo predpisi z onimi iz lanskega leta. Na podlagi dosedanjih iz» kušenj so se izpremenile v nekaterih toč» kah. Konkurenti morajo med vožnjo napra» viti več sposohnostnih preizkušenj, po kon» čani vožnii pa se vrši kondiciiska preizku» šnja. Zanimva bo tudi posebna preizkušnja na slabih cestah, pri kateri bodo morali konkurenti prevoziti 50 km dolgo prog™ na zanemarjeni cesti z gotovo ne premajhno hitrostjo. Po daljši debati so se obdržala doeedania določila g'ede kategorij in tip avtomobi» lov. Alpski pokal se bo priznal brez ozira na kategorijo in tipo le on m, ki bodo pri» šli na cilj in po kond:cijski preizkušnji ostali brez kazensk:h točk. Avstrjsko»jvgoelovenska alpska vožnja fco precej težka konkurenca: baš zato pa bodo nieni rezultati imeli dalekosežno vred nost. Razvoj te prireditve zasledujejo v na. ši kraljevini kakor tudi v Avstriji z velikim interesom. Otvoritev bazenske sezone v Ljubljani V nedeljo dne 7. III. se otvori v Ljublja» ni hazenska sezona z mladinsko pokalno tekmo, v kateri nastopita družini Atene in Primorja. Tekma se vrši za leto 1925, ker se lani to tekmovaje vsled pozne sezone ni moglo zaključiti. Tekma bo nudla brez dvomno dober sport, ker sta obe družini v polnem treningu. Iz.d tekme je vnaprej po» polnoma nesiguren, vendar pa izgleda, da ima Atena več izgledov za zmago, ker ima v svoji družini izvrstne mlade moči, ki so že v jesenski tekmi proti Iliriji pokazale veliko rutino in borbenost. Zimski trening so uporabile za to, da se tchniCno čimbolje izpopolnijo. Velik plus ima Atena tudi v vratarici Černetovi. Mladinska družina Pri» morja nam ni poznana, ker nastopa tokrat prvič javno. Ima pa za seboj dober zimski trening, in bo sigurno napela vse sile, da odnese svojemu rutiniranejšemu nasprotni» ku zmago. Tekma se vrši na prostoru TKD. Atena ob glavnem tivolskem drevoredu oh U. uri dopoldne. Vstopnina je propagand» no nizka. Mladina in diiaki 3 Din. vsi osta» li 5 Din. V slučaju slabega vremena se tek» ma preloži na poznejši termin. Gospodarstvo Unska železnica Službene objave L HP, (Iz seje upr. odbora z dne 3. III.) Ugodi se prošnji ASK. Primorje, ter se pripusti k mladinskemu tekmovanju za le» to 1925. Cita se za TKD. Atena Schiffrer Tatjana s pravom takojšnjega nastopa. Verifikacija Vivod Marije za SK. Ilirija se črta. Viki Jančigajevi se dovoljuje takojšnje nastopa» nje za TKD. Atena v vseh prijateljskih in internacionalnih tekmah. Ponovno se opozarjajo vsi klubi in člani istih, da se bodo vsi dopisi, ki bodo naslov« Ijeni na predsednika g. dr. Mayerja. zavra» čali. Naslov podsaveza je: Fančka Mihelič, Slomškova ulica 16. Vzame se na znanje novi odbor S. K. Mu» re. Istemu klubu se potrjuje prejem člana» rine za I. 1926. Opozarjajo se vsi klubi, ki n:so še poravnali članarine za 1. 1926, da to čimpreje store. Izžrebani so termini in nasprotniki za mladinska tekmovanja kakor sledi: za 7. III. Atena : Primorje, sodnik g. Baltesar; za .14. III. Ilirija : Atena, sodnik g. Baltesar; za 21. III. Ilirija : Primorje, sodnik g. Savo Sancin; za 28. III. zmagovalec v Ijubljan» ekem okrožju proti S. K. Muri. Kot službu» joči odborniki za te tekme se določijo: za 7. III. ga. Polak. za 14. III. g. Saksida. za 21. III. gdč. Rupert. Tekma v nedeljo 7. III. se vrši na prosto» ru Atene ob 11. uri dopoldne. Vstopnina se določa na 3 Din za mladino in dijake, 5 Din za vse ostale. Igralke mladinskih te» kem se opozarjajo, da prineso k tekmam rojstne lirte, oziroma dijaške knjižice, ker sicer ne morejo nastopiti. — Tehnični re» fere.nt. ASK. Primorje (hazenska sekcija). Ra« di nedeljske mladinske pokalne tekme »e poživljajo na trening in razgovor sledeče hazenašice: Zore Zora, Kačič Beti in Lida, Modic Mara, Kaiser Malka, Podboj Vera. Keršmanc Sava in Vidic II. — Trener. ASK. Primorje. Danes ob 20. uri seja centralnega odbora v klubovem tajništvu. Navzočnost načelnikov obvezna. » Tajnik L V vrsti onih železnic, Id se imajo zgraditi v naši državi gotovo ni na zadnjem mestu druga normalnotirna zveza z Dalmacijo in četrta z morietn, namreč unska. Ko le lansko poletie stekla Ifška železnica, se le s tem Jadran Izdatno približal zaledju. Toda pri tem ne smemo ostati, ker nikakor ne zadostuje ena sama normalnotirna proga s Splitom. Druga zveza z Dalmacijo. preko Bosne, ne prihaia mnogo v po-štev, ker je ozkotirna in le zato njena kapaciteta omeiena. NI dvoma, da se mora ta proga zgraditi, ker to zahtevajo nujni državni, zlasti vojaški, pred vsem pa gospodarski interesi. G'radba irnske proge ni preveč težavna, ker ie treba napraviti le dobrih sto kilometrov novega tira. Od glavne proge naše kraljevine, to ie železnice Lhibljana-Za-greb-Beotrrad. se odcepi 73 kilometrov za Zagrebom v s-reri prot! Beogradu pri posta'! Sunia Droga proti iugovzhodu do Bosanskega Nrrvetra (4 km) hi gre ootem dalje po dolini Une do Bihača v Bosni (70 km). Manika torei le îe nadal'evan e po tej dolini do Knina na dalmatlnsko-liški progi v doKini 100 kilometrov, in ustvarjena ie druza nor-nal^otirna zveza z Dal-matfo. Bliže kot do Kn;na ie do Zrmame-. vendar ta postala ni pripravna za železniško križišče, ker leži previsoko (okrog 800 metrov) in ie feoostavt'ena močni burii in snežnim zametom. Do Knina na bi šla Proga vedno po do'ini in ne bi Irrela posebnih višin ter se radi teza tudi ne bi Imela boriti z vremenskimi neorilikami Z irnsko železnico bi se dosedante zveze zaledia z moriem zelo skra:šale. Od So'ita do Zagreba ki znaša sedai po liški železnic' <132 km. bi se skra^a'a z,a dobrih 50 km (.•87 km) za vse kra'e vzhodno od Stmie pa kar za 200 kilometrov, ker bi odpadel ovinek natorel proti »severovzhodu do Zagreba in potem rrazai proti iugovzhodu po Liki. Vsa Slavorw'a. Srem. Vojvodina In severna Srbiia bi s to progo pridobile dobrih 2TO kilometrov, kar pomenia v gospodarskem zivlieniu rmli'arde. Beograd bi bi! potem od S-o'îta oddalien le še 670 mesto sedaniih 87П kilometrov. Še večia kot v skrai'aniti proge ie prednost unske železnice v delstvu. da b' Imela razmeroma malo večih vzponov. Vlaki W vozili hitreje in z več'fmi tovori in s tem hi se dvirnila rentabiliteta. Med dolino Save in Jadranom se proga povzpne samo enkrat do nekoliko večie višine (700 m), d očim mora:o na sedanii liški železnici to storiti dvakrat In na še večie višine, pri Ka.peli-Rudopof u (9°0 m-), ko se spuste potem nizdi! proti Oračaon. in nati) pri Malo-vanu in Zrmanii pred Kninom (nad 800 m). Vzponi na tei progi ne bi bili prehudi v primeri s klanci na mednarodnih progah v drugih državah v primeri z drugimi gorskimi železnicami v higoslaviri na bi bil! vzponi naravnost ma'enkost™. Seveda bi se morala graditi unska železnica z vsemi tehničnimi pridobitvami kot prvovrstna proga z velikimi loki. v kolikor dopušča teren, ki ie razmeroma precei prikladen za tako progo in z vsemi modernimi napravami. da se ne b' v par letih pokazalo, da niso gradite'fl mislili na bllžnio bodočnost in na pričakovani razvoi prometa, ki gotovo ne bo izostal. Koristi unske proge so iasno na dlani, ako malo pogledamo na karto. Zato menimo da se rroraio vsi merodaini krogi v naši kraljevini pobrigati za to. da se načrt, ki i» postal po otvoritvi liške železnice še boli aktualen, čimore' tudi res Izvrši. Tržna coročila Novosadska blagovna borza. (4. marca1). Notirale so- Pšenica, baška. 2 vagona. 275. banatska par. Senta. 5 vagonov 275: turščlca baška stara. 1 vagon 135 srem ska. nova. 5 vagon iv 110. za marc. 4 in pol vagona 111 — 112.50. za mai-ivnii. 8 vagonov 120 baška 1 in po! vagon-a 120: moka baška. »0«. 1 vagon 455: fižol. beli. Izbrani. I vagon 140 Duna'ska produktna borza. (3. marca.) Ker ie na ameriških borzah nastopila reak-ci'a iti so cene nekoliko popustile deloma celo precei. ie promet skora* zaostal, in !e tendenca zelo mlačna. To ie uplivalo tudi na dunajski trg Evropski kon z um ie zelo rezerviran. кет ni izkliučeno. da pridobijo pri hodni! teden še večie množine domačega ži ta na trg. Na današnjem tržišču >e brlo zelo malo prometa. Dasl ni bilo preveč Donudb v Dšenici so cene vendarle nekoliko popustile. kïiub temu pa ie bilo le malo kupči!e. Isto Velia tudi za rž. ki ie v primeri s prejšnjim dnem popustila za en šiling. Tudi za oves In turščico ni bilo zanimanja. — Notirale so v šilingih za 100 kg vštevši davek na blagovni promet brez carine: pšenica 38.25 —46. rž 25—27.50. ječmen 31— 37- turščica 20.23—23. činkvantin 31—32. oves 27.50—29. moka »0« 73.50—78. krušna 42—47, ržena 42—44. otrobi 15.50—15.75. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca DOmid'be za dobavo 1500 kg steklarskega kleia Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. — Pri 40. peš. polku »Triglavskemu« v Liubliani se bo vršila 12 marca ofer talna licitacfa glede dobave živf! (makaroni. pšenični hi koruzni zdrob. iešprenjček, fižol, riž. svinjska mast. oKe. kis. sladkor kavne konserve. ča:). Oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za trgovino, obrt !n industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dobave. Direkdia državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. marca ponudbe za dobavo 4 komadov ieklenjh žigov ln do 15. marca 1200 kg zmletega grafita. Рого:1 so na vpogled pri ekonomskem odetenjn te direkcije. Direkciia državnega rudnika v Ka-kanju sprejema do 20. marca ponudbe za do bavo 1500 m ieklenih vrvi; direkcija držav nega rudnika v Brezi pa do 1. aprila za 60 metrov irrpregntranega platna za jadra. — Vršile se bodo nas'edrtfe ofertalne licitacije: 20. marca Dri mariborskem voinem okrugu v Mariboru ter pri komandah mesta v Ptuju in Dravogradu 22. ma-rca Da or« celjskem vojnem okrugu v Cel hi. pri komandi mesta v Si. Bistrici in pri IntendantuTl Dravske diviziske oblasti v Ljubkani glede dobave ftesa za čas od 1. aprila do 30. septembra; 29. marca pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 ke beKh cunj za čiščenle in 300 kg cunj za Dolitiranje fn Dri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznih zakovic: 30. marca Pri сИгексШ državnih železnic v Sarajevu eie- de dobave brzoreznih svedrov fn 4 navpIČ nih strojev (Stossmaschine): 6. aprila pri upravi državnih monopolov glede dobave 8D00 kg cerezina in pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup kolodvorske restavraci e v Podlugovi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zobrnice za trgovino, obrt in indu striio v Ljubljani interesentom na vpogled. = Konvertirani madžarskih predvojnih dolgov. Madžarski finančni krogi zopet razpravljajo o ureditvi predvojnih dolgov, zlasti z ozfrom na uvedbo nove pengeske valute. Vsi zahtevajo, da se mora ta stvar urediti najkasne e do novega leta- ko stopi nova vaiuta obvezno v veljavo. Preračunavanje predvojnih obveznic v novo valuto iz gleda skoraj nemogoče, ker so vredne le par pengov. Zato nameravajo izročiti te obveznice imetnikom v kaki drugi obliki. To bo odvisno od tega. ali bo reparacljska komisija zahtevala izdanie novih obveznic, ali Pa bo dovoli'a. da se stare žigosaio. Izdelani so razni načrti za ureditev tega vprašanja Vse kaže. da bodo napravili kora' e za konvertiranje predvojnih dolgov, ki naj bi se nanašalo tudi na obveznice, ki se ua-ha ajo v inozemstvu in še niso bile nostri-ficirane. = Znižanje obtoka bankorcev v Avstriji Po uradnem izkazu Avstri ske narodne bati ke se vidi, da ie dobila banka med 15. m 23. februarjem nad 11 milijonov zlatih deviz. Zanimivo je. da ta dotok polnovrednih deviz traia dalje. Vsled močnega povečanja tujih doviz so sedai avstriiske novčanice krite s 63%. Od starih kronskih bankovcev jih ie v prometu še kakih 8%. 4. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v r.klepaiih kupčijski zaključki.) — Vrednote: Posojilo 77—78, Vojna škoda 2S0— 282 (281.50). zastavni Kranjske 20—22. zadoižnice Kranjske 20—22 Celjska 200—202, (202), Ljubljanska kredit na 200—220 Merkantilna 100—104. Prašte-diona 968—0, Slavenska 50—O. Kreditni zavod 175—185. Strojne 0—120. Trbovlje 344 —352. Vevče. 110--0. Stavbna 90—100. Sešir 115—120. Blago: les: hrastovi hlodi, od 2.50 m napr.. od 30 cm naipr.. fco nakl. post. 430—0. bukovi hlodi, od 2.50 m napr., od 30 cm napr.. fco vag nakl. post. 200—0: hrastovi plohi, neobroblieni. od 2.50 m napr.. 70 80. 90, 100, 110 mm !.. II.. fco Postojna 1050 —0, bukovi ploli, neobrobleni. od 2 m napr., 30 40, 50 60. 70. 80. 90. 110 110. fco mera 500—0: bukovi železniški pragovi 2.51 —2.60 mi 13 5X23X14 cm. fco vag. nakl p. 135. vag. 30—31 (30): gabrovi hlodi, od 2.50 m napr.. od 28 om premera napr., zdravi, ravni, enostranska krivina dopustna, fco vag. nakl. post. 440—0: premog: nespremenjen; poljski pridelki: pšenica, baška. 76-77 2%. fco vag. Novi Sad 0-287: turščica. nova. maj. junij, pariteta sombor-ska okoiica 0—130, času primemo suha, fco vag. VinkovcI. gar. do Llubliane. 1 vagon 118—118. (118): umetno sušena, fco Postojna tranz.. 1 vagon 175—175 (175). nova za takoj, fco vaK Novi Sad. 1 vagon 116—116, (116). za marc, fco vag. Novi Sad 0—120, za april, fco vag. Novi Sad 0—127, stara, fco vag. Nov! Sad 0—145. umetno sušena, fco vag. Novi Sad 0—135. nova. fco Postojna trar.z., 5 vagonov. 159.50—159.50 (159.50) fco vag. slov. post.. 1 vagon 153—153 (153) zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco va-g. Maribor 0—270: krompir, beli rinf. fco vag. slov. post. 0—80. zgodnji, roza. fco vag. slov post.. 0—75- cement: »Salona Tour«, v vrečah po 50 kg. fco Split 1 vag. 40—40 (40) ZAGREB D i n a r se ie v Curihu obdržal na svoji višini ob tečaju 9.165. Mednarodno so čvrstejši. Italija, London in Newyork, zlasti pa Pariz, ki ie v Curihu tudi porastel na 19.38 napram 19.10. Tudi pri nas se je devi-za Pariz nekoliko popravila In zaključila po 214.50. Sicer so tečaji razen malenkost nih porastov v Newyorku v prrmeri z včerajšnjimi notacijami nespremenjeni. Blaga :e bilo dovolj in Narodna banka ie krila povpraševanje po edinih čekih. Prometa je bilo za 7.5 milijona dinarjev. V efektih je oslabela Eskomptna in ie trgovala po 119— 120 Tudi Praštediona je nekoliko nazadova la in ie ostala na 970. na kateri višini je ostalo tudi blago. V industrijskih papir ih je bi! promet navaden ob nespremenjenih tečajih. Vojna škoda ie slabeiša Takojšnje blago je začelo trgovati po 278, kasneje pa je padlo na 277 ln se proti koncu sestanka zopet popravilo na 278. Za ultimo meseca ie trgovala po 280. Notirale so devize Du-na-i 799.45—803.45. ček 799 —803. Beri-in 1351.70—1355.70. Italia. izplačilo 227.26— 228.46. London, izpačilo 275.40—276.60, Ne v york. ček 56.60—56.90. Pariz 213.50—215.50, Praga 167.97—168.97, ček 167.90—168.9-3. Švica 1091 75—1095.75. ček 1C#1 50—1095.50 valute:' dolarji 56.05—56.35 ; efekti: bančni: Litorale 43. Eskomptna 119—120, Poljo 17—17.50. Kreditna Zagreb 114—118, Hipo 66.50—67-50. Jugo 104—105. Obrtna 73. Praštediona 965—970. Etno 170, Srpska 144—146; industrijski: Bksploatacija 21— 22.50. Drava 0—200. Raguza. zaključek 400, Šečerana 400—415. Narodna šumska 17—0, Nihag 0—34, Gutmann 0—300, i-Jiavor.iia 43.50—44. Trbovlje 437.50—350. Union 360 -400. Vagon 62.50—64. Vevče 100; državni Pcsoiilo 77—78, Agrarne 43—44. Vojna ško da, takojšnja 278—279, za marc 280—281, za april 281.50—283. BEOGRAD. Devize: Pariz 212-212.75, London 276—276.0S, Newvork 56.71—56.72, Milan 227.80—227.90, Praga 168.40—16S.45, Dunaj 800—801, Berlin 1352.50—1354.50 Cu-rfh 1093.25—1C93.75. CURIH. Beograd 9.16, Berlin 123.6925. Newyork 519.50. London 25.245. Pariz 19.3375, Milan 20.8475, Praga 15.385. Budim pešta 0.00727625, Bukarešta 2.275, Sofija 3.75. Dunai 73.20. TRST. Devize: Beograd 43.70-^14. Dunaj 350—355, Praga 73.80—74.90, Pariz 93— 93.75, London 121.10—121.21. Newyork 24.85—24.95. Curih 479-4S2. Budimpešta 0.0348-0.0352, Bukarešta 10-25—10.75. valute: dinarji 43.50—43.90, dolarji 24.75— 24.90. DUNAJ. Devize: Beograd 12.475-12.515' Berlin 168.62—169.12. Budimpešta 99.24— 99.54, Bukarešta 3.0875—3.1075. London 34.4275—34.5275, Milan 28.41—28.51, Newyork 706.15—710.65. Pariz 26.37 -26.47. Pra ga 20.957—21.055. Sofija 5.10—5.14. Varšava 91.55 -92,06. Curih 136.30—136.80: valute dinarji 12.42—12.4S. dolarji 707-50—711.50. Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.75, Berlinu 7,395, Londonu (opoldne) 276. =============== a — in sveta Kralj ponarejevalcev čekov Milanska policija je pred kratkim prijela znanega ponarejevalca čekov Mar-chettija in je v njesrovi osebi spravila na varno menda največjega ponarejevalca čekov, kar jih pozna zgodovina. Njegova zaslišanja so prinesla na dan pravcate senzacije, obravnava, ki se obeta, pa bo bržkone najbolj senzacijo-nalen proces, kar jih je kdaj bilo iz te panoge. Marchettî je bil namreč tako raftnl-ran slepar, da je ni države in dežele na svetu, ki ne bi bila nasedla njegovi izredni spretnosti in veščini. Bi! je organizator in voditelj številne skupine ljudi, ki je delala z velikanskimi uspehi. Opustil je tradicijonalne navade in običaje ponarejevalcev, ki preže na svoje žrtve na postajah in v hotelih, kjer jih okradejo. Delal je čisto drugače. Bil je stalno v zvezi s poštnimi uradniki, katerih zaupanje si je že umel pridobiti in ti so mu dovajali čeke naravnost v roke. Kriminalna policija zatrjuje, da je bila Marchettijeva verziranost naravnost brez para. Svoje manipulacije je pričel izvajati v Modeni 1. 1920. in se je v ponarejevalski panogi v par letih tako izuril, da je bil brez tekmeca in brez konkurence. Umel je ponarejati čeke vseh bank v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Češkoslovaški, po potrebi pa se je posluževal tudi denarnih zavodov v drugih državah. Kar človeka najboli osupne p«ri tem zločincu, pa je njegova mladost. Marchettiju je namreč jedva 28 let, družina, v kateri je zrasel, je znana kot odlična rodbina in vzgoja, katere je bil deležen, je bila takšna, da bi se moral narediti iz njega človek najboljše vrste. Pri možu pa so bile očividno v prevalenci druge zmožnosti, katere je razvil do take stopnje, da bo končal v dolgoletnem zaporu. Val zločinov v Ameriki Že več let narašča število zločinov v Ameriki v takih dimenzijah, da so sedaj prebivalci Chicaga bili primorani objaviti peticijo na mestni senat ter ga prositi posebne poostrene zaščite pred tolpami, ki se pojavljajo vsak dan nanovo in ogrožajo življenje in imetje prebivalstva. Število zločincev: tatov, roparjev, ponarejevalcev, morilcev in inalovrednih žensk se v Chicagu posebno v zadnjem času z neverjetno naglico veča. Narastlo je že do takega obsega, da strahujejo ti elementi ne le zasebnike, ampak celo policijo in njene organe, ki niso baš maloštevilni Pred par dnevi so pokopali v Chicagu že 71. žrtev predrznih napadalcev, ki so v kratkih desetih dneh uničili toliko ljudi. Kakšen je pravzaprav položaj rnalo-vredne sodrge v Ameriki, izhaja tudi iz tega, da se je nedavno vršil v Chicaga velik javen banket, katerega so priredili zločinci na čast distriktnemu sodniku. Pritisk organiziranih obskurnih elementov na sodnika in na predstavnike oblasti je bil tolik, da so se povabljenci videli primorane priti na banket, sicer bi bili zločinci ž njimi obračunali drugače. Pojedina je bila zelo bogata, mize so se šibile od jedi in pijače in prireditelji banketa so pri razhodu razdeljevali med povabljence velike vsote denarja, brllante in druge vrednostne predmete ter odpeljali višje funkcijonarje na dom v lastnih avtomobilih. Predstavniki policije in oblasti so bili napram zbrani tolpi brez moči ter so morali celo kazati prijazne obraze. Po vesteh iz Amerike je Chicago poleg Newyorka in Filadelflje nasploh izpostavljeno mesto. Zločinci delajo lahko kar hočejo, oni tvorijo takorekoč državo v državi in imajo večjo moč od vlade, ker so strumno organizirani. Dogajajo se neverjetne pustolovščine. Moritev deklet je dogodek, ki ne izzove že davno več niti senzacije. Policijo podkupljajo zločinci na poseben način. Omamljajo jo s pijačami, ki se izdelujejo v tajnih destilerijah, dajejo pa Ji tudi denar. Bogatini podpirajo zločince, ker so v strahu pred njimi. Kako dobro je izvedena organizacija teh malovredne-žev, pa priča dejstvo, da vršijo svoja glavna podjetja hkrati na več krajih. Oblasti so na ta način brez moči proti sodrgi in je ne morejo iztrebitL Na po- velje newyorškega guvernerja ie priredila te dni policija racijo na sumljive tipe in jih je polovila tekom ene ure v raznih javnih lokalih nad stol Guverner je imenoval poseben odbor, ki bo proučil stalno naraščanje moči zločincev ter nadzoroval poslovanje redar-stvenih organov, ki so očividno že v nedopustni meri postali žrtve podkupnin in alkohola._ Občudovanja vreden požeruh V Osijeku sta prišla v gostilno dva železniška poduradnika. Sedla sta za mizo in eden izmed njiju je začel tožiti o svoji lakoti ter stavil, da bi pojedel celo posodo znanih «rusov» s čebulo. Tovariš, ki mu ni hotel tega verjeti, je rekel, da plača vse, kar poje in popije, če res izpolni, kar je obljubil. Stava je bila sprejeta. Železničar si je dal prinesti na mizo celo posodo «rusov», ki je tehtala 2 kg ter je začel pošiljati «ruse» enega za drugim po namazanem goltancu. Zraven je prilival kis, ki je bil v posodi in hrustal čebulo. Posoda se je pridno praznila in je ostala slednjič popolnoma prazna. Pa to železničarju še vedno ni bilo dovolj. Naročil je še kos kruha, ki je tehtal 35 gramov, liter kuhanega vina, 2 decilitra mrzlega vina in poldrugi liter sodavice. Vse to je pospravil, račun pa je plačal tovariš, ki se je čudil, kako je mogoče toliko požreti Ko sta se železničarja zvečer razhajala, je bil plačnik prepričan, da naslednji dan ne bo tovariša v službo, ker ga bo bolel želodec. Toda kaj še! Mož je bil drugi dan ob predpisani uri na delu m se je smejal tovarišem, ki so pričakovali da mu bo od «rusov» in čebule, vina in sodavice počil želodec. Usmrtitev sina pustolovca Lincolna Dne 2. marca ie bil na dvorišču londonske kaznilnice Stephona Malleta usmrčen bivši topničar John Lincoln, sin znanega pustolovca Trebitscha-Lin-colna, rodom Madžara iz Pasca, najprej žida, ki se je pa pokristjanil ter deloval v raznih šolah krščanskih misij v Ameriki, kjer so ga na kanadskem ozemlju slednjič posvetili v pastorja. Trebitsch-Lincoln ima za seboj burno pustolovsko preteklost. Najprej je bil kooperator, potem se je seznanil z angleškim filantropom in socijologom Rovvntreejem in je postal njegov tajnik. Znal se mu je tako spretno prilizovati. da je dobil malo posestvo v Dar-lingtonu. kjer je tudi nastopil kot liberalen kandidat pri volitvah v angleško zbornico. Spravil je res skupaj toliko glasov, da je dobil mandat. V zbornici je igral le neznatno vlogo in se ni mogel nikoli prav privaditi angleškemu akcentu. Kmalu se je vrgel na špekulacije s petrolejem in je deloval v dogovoru z neko avstrijsko družbo. To je bilo pred vojno. V vojni se je ponudil Angliji za trgovinskega vohuna na kontinentu. Bil je sprejet, a kmalu so ga osumili, da dela baš nasprotno in da daje podatke Nemčiji. Radi tega je mora! zbežati v Ameriko, ki ga je pa radi nekega delikta kmalu izročila nazaj angleški državi. Prišel je pred sodišče in je bil obsojen, po prestani kazni pa je izkoristil svoje stare zveze z nemškim polkovnikom Bauerjem ter je postal tiskovni šef znanega Kappovega ouča na Nemškem. Vzdrževal je tudi zveze z Madžari ter podpiral njihova stremljenja s svojim vplivom. Trebitsch-Lincoln je imel štiri sinove. Najstarejši John je služil pri vojakih v angleški armadi. Lani o božiču se je opil in je v pijanosti izvršil roparski umor nad nekim trgovskim potnikom v Frou-bridgeu. Razume se, da so si mnogi prizadevali izposlovati morilcu pomiloščenie. Na vlado so poslali celo prošnjo z nad 50 tisoč podpisi uglednih ljudi, toda vlada je ostala pri sklepu sodišča, da se mora zločinec obesiti in tako se je tudi zgodilo. Oče morilca živi zadnja leta v nekem samostanu na otoku Ceylonu. Prej je »пишнттпвпвнвпнав паивиаевазави^рг -Razprodano! Film s solo petjem! Razprodana S ■ JMZ TE ALFONS FRYLAND fini in priknpljivi družabnik Krasna pesem ljubezni iz šolnine Italije — V glavni vlogi našemu občinstvu priljubljena Kot mornarski častnik briljira vedno ele- ® krasnooka gantnl in lepi jg LIANE HAID dobro znana iz velefilma „Lukrecija Borgia* V malem zakotnem variété j o. — Krasni naravni posnetki: vožnja po тотји ob luninem svitu, rivijera, ledeniki, ladja v gosti megli, žarometi, ladja se potaplja itd. — Luksuzno in udobno življenje mo« cena umetnikov. — I metniki življenja. — Na robu smrti zadoni krasna pesem: Jaz te ljubim! — Rešitev. — Zmaga pra« ve ljubezni. Cene nezvišane. —■ Predprodaja vstopnic od 10. — pol 1. Prekrasno Griegovo pesem „Jaz te Ija-bira" poje solo pri vseh predstavah operna pevka gospa Olga Korenjak-Kolarjeva, ki ji je pri včerajšnji premi-jeri občinstvo živahno aplavdiralo. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. EL IT H I KI M O MATICA g vodilni kino v Ljubljani. § Telefon 124. одвшаввввввввавввздозагапнгавзпваввваавввввавааазаааавпзакгз Albert Acremant: Veliki mož. Paul Costezelle je neprestano sanjaril, da je velik mož. Na svojo nesrečo ie bil v svojem tridesetpetem letu samo čisto navaden pisarček. Prepisoval je službene spise brez vsakega zanimanja in brez prestanka sestavljal gledališke igre. Bil je vedno popolnoma zaposlen s svojimi dramami v stihih, ki so polnile njegovo sanjarsko fantazijo z zvočnimi, nadutimi govori m grdimi umori. Vsako leto je smatral za svojo dolžnost, da je oddal novo delo čuvarju pariške Commedie Française. Zanj bi bila velika sramota, če bi le enkrat samkrat opustil ta običaj. M je zagotavljal slavno bodočnost njegovemu bednemu životarenju. S knjižnega vidika je sebe najraje smatral za naslednika Teofrasta Baud-oina ffl neprestano je obožaval tega člana akademije. Ne samo to. da se je na oamet naučil deset tisoč stihov Teofrasta Baudolna, marveč tudi ni o nobenem drugem govoril. kakor le o njem. V svoji pisarni je obesil njegovo sliko in na kamin "osta-wt njegov kip. Njegovo mater je semintja zaskrbelo, ko je videla, jeako se njen sin malo briga za šolo. àli ou ji je vedno vedel odgovoriii: »Počakaj še malo in videla boš, kaj bom...« »Kaj boš?« »Bom... Teofrast Baudoin...« Qospa Costezelle je gojila sle^o sno-štovanje do umetnikov — kakor druge meščanke njenega kova — in je zato napram sinu popuščala. Večkrat je za šla v sinovo knjižnico in vzela nekaj knjig tega velikega človeka. Tako s? ji je posrečilo, da je prebrala nekaj njegovih pesmi, in četudi jih ni razumela, prihajala je lz knjižnice polna občudovanja. Očividno bi ji ne preoetajalo drugega, kot da se zadovolji za slučaj, če bi se njegovemu sinu posrečilo, da postane član Akademije znanosti ln umetnosti, potem ko je napisal nekaj uspelih stihov. »Eh, mami, ali ne veš, kdo je Teofrast Baudoin?« »Res ne vem. Povej mi!« »E, pa dobro! Vedi. da se celo kraljevska mogočnost izgubi pred pesnikom, kakršen je on.« »Ali je mogoče!« »Teofrast Baudoin je bog. Ce se le bil na Kitajskem, kjer Je trgoval z orožjem ter si je nakopičil ogromno premoženje. Sit življenja se je potem vrnil za nekaj časa v Evropo, кјет je vse pognal, zdaj pa je še učakal tak konec svojega lastnega sina. Bikohorbe in petelinji boj v Španiji Temeljna poteza španskega značaja — okrutnost — se goji sistematično v povsod običajnih živalskih borbah. Na Španskem ni nič rnnj, nego 325 »Plaza de Torros«:; število malih ami rte a t rov, v katerih se gode petelinji boji, pa je prav gotovo še večje. Zanimanje za živalske igre pojema v edini industrijski pokrajini Katalaniji, ki je s svojim glavnim mestom, Barcelono, tudi sicer v vsakem oziru na/bolj napredna v Španiji. Zato bi se tudi rajše danes nego jutri odtrgala od države. Nasprotno pa narašča veselje nad temi ostudnimi igrokazi po vsej ostali deželi; zlasti na povsem propadlem jugu, od leta do leta. Tam celo berači štedijo svoje napros.iačene groše za predstave. Španske bikoborbe kažejo ie duševno omejeno in hladno okrutnost. O resnični nevarnosti za človeka pri tem skoraj ni govoriti; le slučajno ali po hudi nepazljivosti je mogoče, da se toreadorju primeri nezgoda. Poklic sprevodnika na konjski železnici je gotovo mnogo opasnejši kakor bi-koborčev. Opasna je reč le za bike, od katerih jih pobijejo pri vsaki borbi 6 do 8, in za prastare inrhe, od katerih pobijejo vselej 12 do 20. Zlasti gnusna ie prva tretjina vsake bikoborbe, ki se zove »garrocha«. in ki jo »affi-clonado« — navdušeni gledalec — posebno upošteva. Na nerabnih lijakarskih kljusah, bednih mrhah, vrednih le še konjača in jedva še svoje noge prestavljajočih, prijezdijo gospodje picadores okorno v areno. Pod obleko imajo železne oklepe, njih orožje pa je dolga sulica s palec dolgo železno konico. Saj jim ni treba, da bi biku prizadeli kaj žalega; njih namen je le ta, da postavijo svoje mrhe čim pripravneje za bikov sunek. Svoja kijuseta, ki imajo desno oko zavezano. poganjajo dalje z bodalu slično ostrogo na levi peti — desna peta ie namreč brez ostroge. Globoke rane izsujejo klusetom z ostrogami po mršavem telesu. Spredaj vleče »chulo« ubogo ižival za uzdo, zadaj Jo bijeta dva druga z debelimi gorjačaml po nogah: tako se približuje ponosna kavalkada biku. Končno se bik približa, povesi glavo in sune z rogom. Ako ni zadel dovolj, mu takoj porinejo mrho še bližje. Bik dvigne kljuso na svojih rogovih, okorni picador pade — to je tudi vsa njegova spretnost, da zna pasti! — In battderiileri odvrnejo bika s svojimi robci. Navadno pa je kljusa zadeta smrtno. Potem io zabodejo. Včasih pa skoči kljusa zopet na noge, dirja z razparanim trebuhom okoli, vlači viseča čreva po pesku za sabo in se z nogami zapleta vanje. Kljuso ujamejo, jo odvedejo, ji zatlačijo črva. zopet v trebuii, rašiiejo rano in jo predstavijo biku znova Videl sem mrhe, katere so štlr-i, petkrat vlekli pred rogove različnih brkov. To je Špaacem posebno všeč, zakaj vsak trdi, da je najboljša za šivanje, vezenje m iuknjičanje- Dobi se v vsafo modni trgovini Glavna zaloga pri 44 фјакотс i Spiiler, Zagreb. Zrmjski trg î5. pojavi, priklanjajo ljudje svoje vratove v pozdrav. On je pravi vladar. Tudi najbolj lahkomišljene ženske nehaio s svojim klepetanjem, če ga vidijo in srce jim začne hitro in ljuto utripati. Ce skoparijo napram drugim s svojimi dolgimi. nežnimi pogledi, jih razkošno mečejo človeku, ki je v svojih nesmrtni!', stihih odkril tudi najskrivnejše pojave njihove duše. Dovolj ti bo, če ti povem, da se tudi meni samemu zgodi, da se zbudim sredi mrke noči, če vžere v moji glavi kakšna kitica iz pesmi Teofrasta Baudoina. Vse telo mi zadrhti in radostno se smejem svoii slavi in tedaj zaspim. Povej mi, ali ni to nekaj izrednega?« »Da. Toda ali si siguren, da boš nekoč enak temu svojemu vzoru?« »Vsekakor. On je napisal »Zoro«, a jaz »Vzhod solnca*. On je naznanil »Trlumf Karla Velikega«, jaz pripravljam »Zmago svetega Ljudevita«. »On ima šiljasto brado in ti ravno-tako. On ima dolge lase in tudi ti si jih nočeš ostriči. Naposled ljubi on visoke kravate po vzoru Lamartina in tudi ti ne nosiš drugačnih.« »Jaz ga dobro poznam. Smatram, da fizika vpliva na moralo. Moji verzi niso tako elecanftni. če iih pišem v pyjami. so že ran;eni konji »mnogo boljši« za borbo, ker »mirneje stoje«. Med lepo igro banderiilov, ki zabadajo biku "/» metra dolge, z malimi kljukicami opremljene puščice, pokaže ljudstvo včasih še prav posebno neusmiljenost. Ako namreč bik, ki je postal medtem zelo utrujen, aooe več nabadati in se vzltc vsem banderillerom in vsem rdečim robcem ne zmeni več za svoje mučitelje, zakriči publika hipoma kakor tz enega grla: »A! Feugo! Al Fuego!« Potem zabodejo banderilleri biku drugačne puščice: take, ki imajo za kljukicami eksplozivne snovi. Te se vnamejo, in žival postane seveda mnogo »pogumneiša«, ker ji mali plamenčki sežigajo kožo in meso. Ko bik končno ves izmučen mimo moli svoj vrat »espadi« na razpolago, da ga »espada« iz!ahka z mečem zabode, tedaj je vse ljudstvo presrečno. Vse meče kl-obuke, pahljače in robce mesarskim hlapcem v areno in vzklika: »Zate dam svoje življenje!« Nato ovijejo mrtvim konjem in bikom okoli vratov vrvi, vprežejo s praporčki !n čopi okrašene mule, hi v rumenih in rdečih španskih barvah se sveteča kavalkada vleče mrhovino z bojišča. Pri tem pa gonjači seveda še kolikor mogoče živahno s palič-karr.l pretepajo mule po nogah, da tudi te ne ostanejo brez zabave... In vendar je bfkoborba še dostojna igra v primeri z bojem petelinov. H »corridi« drvi vse, kar je bogato ta nbožno, »Circo Gallistioo« pa je domena izključno za najnižjo sodrgo. V amfitcatralno zgrajeni dvorani, ki dobiva luč od zgodaj, je na sredi majhna okrogla arena. V kletkah prineso peteline, ki so jim že porezali grebene in peresa iz repa Petelini so torej videti kakor kure. Teiitajo jih in nato izpuste. V tistem hipu se ljubosumne živali zakadc druga na druro ter se obdelujejo s kljuni in ostrogami. Občinstvo stavi, na zmagovalca, na števiio ran, naskokov itd. Perje frči, iu v desetih minutah so se živali izpremenile v razcefrane krvave kepe. Zmagovalec je navadno oni petelin, kl je nasprotniku prvi izkljuval oči. Upehan pade končno eden izmed obeh borilcev na tla, zmagalec pa med tuljenjem občinstva klju-je po premagancu tako dolgo, da mu raz-kolje giavo ali da preteče predpisanih trideset minut. Potem pobero ptice, jih opero pod pu.npo, štejejo rane in se pričkajo zar3di stav. Cesto zaigra končno »navaja«, dolgi zaklopni nož, ki ga nosi vsak Španec v žepu, Javno ulogo. — (H. H. Ewers.) x Protiboljševiška zarota v dnejsinkem okrožju. Vesti iz Mogileva»Podo!sks pravi» jo, da so v bližini rusko*rumunske meje sovjetske oblasti odkrile vojaško zaroto, katero so takoj udušile z najostrejšimi sred stvi. Pet oficirjev je hotelo pred zasledo» valci zbežati na rumunsko ozemlje, toda od vlade poslani organi so jih v zadnjem hipu rcstregli. Na čelu zarote je stal polkovnik akno Ustimovič. Pri njem se je našlo mno go kompromitujočega materijala, iz katero« ga je razvidno, da so bili protiboljševiki i& vrstno organizirani. Sovjetska vlada je na 1 podlagi teh odkritij dala zapreti nad dve» sto oseb. V Mogilevu so odkrili tajno sklr« d;šče municije. V zaroto je zapleten tudi šef milice v Mogilevu, ki je podpiral revo» iticijonarno akcijo proti sovjetski vladi. Med krivci, ki so sedaj pod ključem, je tu» di sto miličnikov in polkovnik Stcpura. Rc« volucijonarne organizacije so obstojale tu» di v Žitomiru in v Kijevu. X Uspel polet z Amundsenovim letalom. Prvi poskusi % letalom, ki ponese letos na sever Amimdscna, so se zelo dobro obnesli in ž njimi so zadovoljni vsi Amundscnovi delegati, ki se mudo v Rimu. Tudi poskusi s spuščanjem zrakoplova na vodo so se po« srečilL Zdaj se bodo vršili vztrajnostn? po« skusi z moštvom, ki bo moralo vzdržati v zraku 50 urni polet. X Rumunski proces radi zrakoplovov. V Bukarešti se je pričela obravnava proti pod polkovniku Meroniadesu in stotniku Min« cu, ki sta obdolžena, da sta sestaviia pni prevzemanju letal Fokkerjevega tipa, lažno zapisnike ter oškodovala državo za velikan« ske vsote. Največjo senzacijo te obravnave pa obeta zaslišanje bivšega romunskega pro stolonaslednika princa Karla in ravnatelja tvrdke Fokker, ki je prodala aparate ru« inunski vladi. X lz afere Јпгргпз. Preiskava v zadevi nemškega sodnika Jiirgcnsa in njegove že ne so nadaljuje in prinaša na dan neprestano nove podrobnosti. Sodišče, ki ima zadevo sedaj v rokah, pravi, da je kriva Jiirgcnso» vili sleparij in nekorektnosti edinole sodni» kova žena. ki je bila zelo razsipna m po« trate a. Pred noroko z Jiirgensom je bila po ročen» 7. nekim fabrikantom, ki je boleha! na srčni hibi. S svojo nervoznostjo in vi« hravostjo ga je spravila tako daleč, ila ga je zadela kap od razburjenja, nakar je pr « š!a k Jiirgensu za gospodinjo. Obnašala se je tako koketno. da jo je Jiirgens moral vzeti za ženo. Takoj no sklenitvi zakona je začela prodajati sitnosti in je posebno zahtevala vedno nove dragoccne toalete. Bila je razvpita tudi kot prepirljiva ženski, ki je hotela biti vedno v ospredju ic ni trr>e!a poleg sebe nobene tekmice. X Orjaško letalo. Dr. Eckener, ki je vo» dil nemški balon «Z. 111.» iz Friedrichshaf« na v Ameriko, je napravil sedaj načrt za ogromno letalo Domierovega tipa. Širini kril letala bo znašala sedemdeset metrov, stroji "a bodo proizvajali nad tritisoč konj« skih s4. X Pote t španskega kraljevskega pora v Argentini jo. Berlinski listi poročajo, da sta izrazila španski kralj in kraljica želje leteti v Argentinijo r.a krovu letala, s katerim preletel Atlantski ocean znani letalec Franco. S kraljevskim parom bi se peljal ttd; diktator Priino Ji Rivera. x Dvanajst let po nedolžnem v ječi. Le« ta 1911. ie obsodilo sodišče v ReiehenauJ mesarja Edvarda Trautmanna na 12 let j ' če radi umora. Sedaj pa se je izkazalo, da je umor izvTŠil znani Detike. Trautmann je medtem ž: odsedel kazen, škode, ki je na< stala vsled krivične obsodbe, pa mu ne bo povrnil nihče. Celo gospod de Bulfon jrotovo ni brez razloga neprestano delal v svojih man-šetah. Ce hočem, da bo moja pamet enačila pameti Teofrasta Baudoina, je nu.ino, \ia je tudi moja zunanjost taka kot njegova... »Ne morem skriti svojih skrbi. Sam veš. kako sva si z očetom prihranila malo denarja z našo trgovino kolonialnega blaga, ki nam ne daje baš mnogo. Ali, zaupam vate, Pavel. Ti si pameten dečko!...« Tako je živel Pavel Costezelle, živa karikatura Teofrasta Baudoina. V tistem malem mestu ta neobičajnost ni provzročala niti najmanjšega spodti-kania, ker ni nikdo poznal avtorja »Zore«. Svet je bil zadovoljen s tem, da si je pravil, kako izredno slabo se oblači notarjev pisarček. Toda zgodilo se je, da se je za časa svojega poletnega dopusta nrikazal Pavel v modernem kopališču. Zašel je v družinski pansion, kier ie njegov prihod Izzval živahno vznemirjenje. *To je Teofrast Baudoin!« je zašepe-tala gospodinja svoji blaga jničarki. »Spoznala sem ga ...« »Toda v popisu potnikov stoji : Paul Costezelle.« »Potuie s tuii mimenom-« pojasni go- spodarica zlobno. »Ne povejmo tega nikomur, da ne vzame drug;ega hotela.* Od tega čas naprej so se kretali služabniki z vso obzirnostjo okoli Pauia Costezelieja. Tekmovali so, kdo mu bo nosil prtljago, vratar mu je zgovorno razlagal popis raznih izletov v okolico. Mlademu možu .ie bilo jasno, da se je svet malo zmešal in bil je ves srečen. Nič ne bo govori, samo da svet ne b 1 začel sumiti. Za človeka, kakršen je bil 011. je bila takšna prigoda tako slastna, da bi je ne mogel izpustiti iz rok. Sicer pa. ker si je vtepaval v clavo, da bo postal pravi Teofrast Baudoin, se ni ravno razburjal. . Vse češčenje in tiste majhne usluge, ki jih je prejemal v pansicnu na račun Teofrasta Baudoina, so mu odpirale vrata v bodoči rai na znnilji, v njegovo slavno bodočnost in radi tega je m^ral pokušati slasti, ki jih bo kasneje venomer užival. Zvečer ie v gostilni z zadovol^tvom ! opazil, kako îra vsi radoznalo motre. J Mlade devoike so se sklanjale ena druci na i;bo in nekaj šepetale, gotovo besede pohvale in zadivljenosti. »Prekrasno!« je bajil Paul Costezeiie-»Zdi se mi, da me obkrožuje zadivlie-nost. simpatija in liubav. Ce samo Opazke h knjigi „Sfidsteiermark" 'Еш Gedenkbuch. Herausgegeben von Franz Kausmann. Graz 1925.) Nemci imajo dve lastnosti, ki sta našemu narodu tuji: zgodovinsko sentimentalnost in filozofsko prepotenco. Prva je hipertrofija nemškega zgodovinskega čuta. Nemec je sploh na glasu kot »Geschichtler«. Znano je. koliko važnost polaga na zgodovino v vzgoji mladine, v politiki, v kulturnem življenju. Zgodovinski čut je naraven; narodi, ki imajo za seboj dolge dobe aktivnega udejstvova-nja. kažejo povsodi več ali manj klasicizma in tradicijonalnosti. Današnji italijanski fašizem je značilen primer histo-ricizma. Nasprotniki francoske demokracije radi povdarjajo. da je sodobna Francija brez duha. ker je premalo tradici-jonalna. Slab primer historicizma nudijo Madžari. Znan ie kult zgodovine in tradicije med Poljaki. Cehi so se otresli zgodovinskega romanticizma v drugi polovici 19. stoletja. Srbski nacionalizem je imel vsekdar historično jedro (Kosovo!). v veliki meri tudi hrvatski (tisočletna hrv. državnost!). O Bolgarih je dejal Iv. Vazov, da so najbolj brezhisto-ricen narod v Evropi. Kakor Španija »živi od tradicij in zgodovine« (Miguel Unamuno), tako je Rusija »sovra? preteklosti« (Lenin). Kdor je hotel v Rusiji napredek, je rušil zgodovinske malike. ki so bili azijatsko borni, krvavi in nadležni. Tudi Slovenci smo brezhistoričen narod. Kmečki upori in reformacija — to je edino, kar imamo. Kaj je zgodovina za naše narodno življenje? Dokaz, da smo bili? Veliko več črpamo iz zavesti da smo in da hočemo biti. Zgodovinskega čuta je pri nas malo; šele v novejši dobi ga začenjamo gojiti. Mi izvajamo svojo eksistenčno pravico iz neposrednega življenjskega čuta. ne pa iz orume-nelih pergamentov. Ker smo, hočemo biti enaki drugim in svobodni. Ali ta dedukcija je novodobna iznajdba. Brez-zsodovinski narodi so stopili na površje šele po francoski revoluciji, tem krvniku historicizma. Nemci so nam pravo nasprotje. Njihov pretirani historicizem nas je davil /se do zadnjih let. Tako. kakor gledajo njihovi nacijonalisti na svet. ne morejo gledati naši. Njihov nacijonalizem sloni na moči. na zgodovinskih dejstvih, na tradiciji. Naš sloni na idejah filozofov, na apriornem pravu, na moralnih maksi-mah. Nemci so imeli vladarje državo-tvorce. aristokracijo, kler in meščanstvo Iz hipertrofje historičnega čuta nastaja tista filozofska prepotenca. ki je še danes v Nemcih jako živa in ki skuša dati imperijalističnim težnjam nemških mogotcev značaj svetovnega nazora, »Geschichtsphilosophie«. (Glej moj prevod Pelikanovega članka »Pangermani-zem po vojni«, »Jutro« 18. februarja 1.1.) Ves pangermanizem sloni na tej prepo-tenci intelektualizma. ki ga neti nemški sentimentalen historicizem. Nemci so — pravijo — dediči rimske civilizacijske politične, kolonizacijske in tehnične organizacije v Srednji Evropi in obrobnih deželah. Ideja, ki je dobila na p n» «i» Talen dogovor iti sestanek predse miki in tajniki (torej ne vseh društev vpokojencev ki tu Trši v nedeljo 1.1, m. ob 10. ari dopoldne v go-fiilni pr! «Noveia svetu», Uo.-posvetsk» cesta 5 lev. ;4 5950 Občni zbor društva «Atena» »e ho vrSil dne 15. marca t. !. ob 4. uri popoldne v m&li dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Vabimo cenjeno članstvo k obilni udeležbi. «070 Jugosloven. društvo za proučevanje angleškega Jezika иш&ј* irojim članom, da te Trii redni občni zbor T sredo IT. t. m. ob 8. ari «veter t damskl «obi ka-varne «Emona» Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, «e prosi udeležbe vseh Alanov In prijateljev droit va. 6044 Sokolsko gledališče v Radovljici tKjtiuvi v nedeljo, dae 7. t. m. ob Mi4 popoldne is «Vrag. 60 1 T. RABIČ * o( Ljubljana «I S^orskx^ Mesarski pomočnik dobro izvežbsn tndi v pre-kajevalski stroki, se sprejme takoj. Ponudbe na npr. «Jutra» pod «Mesarija 8». «039 Kuharico .-tarejio. zdravo ln polteno I sprejme starejši gospod. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod Miro «S-upno dinjstvo». Radio-klinlka {i o p r a v 1 j a sestave, de-e, sluialke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč, Ljbij. kreditna banka. Z5-a U шшившиввва Kolar. pomočnika dobro izurjenega «prejme Josjp Mslnar, Gerovo S3 kot Cabra. Hrvatsko. Plača po dogovoru. 6034 Gospodična samostojna, do 25 let stara, z&ne&ljiva, vežča pisarniških del in vodstva gospodinjstva. dobi službo pri trgovcu. Erana in stanovanje v hlil. Ponadbe na naslov: Jager, posredovalnica, Celje mo «KoIIzejskl oder» priredi v nedeljo v salona restavracije pri «Levu» igro On ln njegova sestra j na čast obletnice požrtvovalnega delovanja režiserja g. Joieta Drenovca. Po Igri ples in prosta zabava. 6U55 Prometno društvo za Notranji Bohinj ima redni občni zbor v nedeljo dno 7. marca ob a. uri popoldne v hotelu Sv. Janez. 6025 Redni občni zbor Podružnice Slovenskega lovskega društva za Gorenjsko se bo vršil v nedeljo, dne 14. msrca 1926 ob 16. uri v restavraciji gosp. Janko Sumija v Lescah. — Dnevni red: 1.) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo načelnika. S.) Poročilo tajnika. 4.) Porodilo blagajnika. 5.) Poročilo preglednikov, 6.) Volitev novega odbora. 7.) Sprememba pravil. 3.) Slučajnosti in predlogi. — Ako hi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen. se bo vršil inotam pol ure pozneje drogi občni zbor, ne-ir'.ode na fttevilo navzočih ô'anov. Odbor. 6028 Društvo prijateljev humanist gimnazije v»bi v&e člane in prijatelje ua svoj redni občni zbor ki ie bo vrSil danes, v petek, 5. marca ob 3. uri pop. v posvetovalnici I. državne gimnazije v Ljubljani. — l)nevui red: 1.) Sedanje -tanje staroklasičnega humanizma v srednjem Šolstvu drugih držav. Predavanje prof. dr. J. Debevca. — 2.) PoročUo odbora. — S.) Eventualia. 6041 Društvo poštnih upravnikov v Sloveniji ima v nedelio, dne 7. mar. ra 1926 ob 15. ari v Celjskem doma T Celja redni letni občni zbor na katerega se vsi predstojniki pošt iskreno vabijo Podoficlrsko podp. društvo ljubljanske garnizije priredi jutri dne 6. mare» v veliki dvorani tukajjnje-ga «Mestnega doma» <-'n:?abnf večer » plesom, Šaljivo polto b prost» zahevo. 4015« Vajenec •a fotografsko obrt se sprejme. Prednost imajo i dežele. Brano dobi pri mojstru. Ponadbe na upr. «Jutra» pod «25». 59o9 Prodajalka me&ane, delikatesne in galanterijske stroke, z več. letnimi dobrimi izpričevali, po motnosti s kvacijo, se sprejme, tonudbe na upr. «Jutra» pod značko «Prodajalk» 15». 5948 Brivskega pomočnika dobro Izvežbanega sprejme takoj Podnov Mihael, brivec v Tržič«. 4721 Gospodična U •« je včeraj drugič zgla-I sila v Marmontovi ulici, lahko jutri od ». ari nastopi mesto. £048 Spretne šivilje za perilo sprejme trgovina perila Hed. Bare, Selenbur-gova ulica 5. 6062 Pozor! Pozor! Čevljar, pomočniki! Katerega pomočnika veseli trajno delo, ki zna tudi čivano delo. — Obenem potrebujem tudi vajenca, na-obrsienega in U dobre hi-Se; takoj dobrodoiel. — Hasiov pove uprava «Jutra» pod značko «DobrodoSel». 6074 Preddelavec usnjarske stroke se iSče. Reflektlra se samo na prvovrstno moč. Car! Pollak d. d., tovarn», Kranj. «048 Frizerka prvovrstna soi proti dobri pli upravi «Jutra». se sprejme Naslov v Zavarovalni uradnik potnik, zmožen ln zanesljiv se sprejme za mesto proti plači in proviziji. Ponudb« pod «Zmožen» na upravo «Jntra». 6020 Trgovski vajenec 15 let star, se sprejme v trgovino s meSanim blagom Pogoj: £ razreda meščanske Bole. Ponadbe na naslov: Anton Cadež, trgovina a meSanim blagom, Slo. venjgradee. 60S7 Izvežbanega stenografa In strojepisca, event. tudi žensko moč sprejmem za Slovenjgradec. Ponudbe i navedbo referene in zahtevo plače do lt. marca na naslov: Dr. Kloar, odvetnik. Kozje. <029 Trgovski pomočnik ne pod SO let star, i prima spričevali ln dober detaj-lfst. zmožen samostojno voditi trgovino z meSanim blagom, vajen knjigovodstva ter korespondenc«, se sprejme takoj т večjo trgovino na deželi. Ponadbe na npr. «Jutra» ped Hfro «VeaUs lOto, «0» ffSgejo* Sprejmem zastopstvo vsake vrste. Sem trgovsko vpeljan in potujem po vsej Jugoslaviji. Dopise na upr. «Jutra» pod značko «Agilen potnik 2». 5978 Kot sluga iSčs polten, trezeo ln zanesljiv mož kako delo kot postranske opravilo, za dopoldne ali popoldne proti majhnemu plačila v trgovini, v pisarni kot razna-šalee pisem, ali kaj sllčne-ga. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «BivSi detektiT 1928». 6088 Trgovski pomočnik mlad, meEane stroke, lSSe službe. — Cenjene ponudbe pod Ilfro «Dobra moč» na podružnico «Jutra» v Celja 6017 Ločenka boljle hiše. varana od moža, žeU mesta gospodinje pri dobro situiTanem gospoda, ločenca ali vdovca. Dopise pod «Mirna bodočnost 105» na upr. «Jutra». Vrtnar (samec), z večletno prakso, ve5č tudi rezanja, želi mesta takoj. Sprejme tadl samostojno merto. — Cenjene ponudbe na apravo «Jutra» pod Šifro «Dobra moč 3154» DRVA — ČEBIN Wolfova Ш. Telefon: 58. 481/11 Več pohištva se radi selitve po nizki ceni proda na Drenikovem vrha, LJubljana. 5924 Nekaj starih oblek •e proda med 1.-44Î. ua n* Gosposvetski cesti 2/1, levo. 5870 Motorno kolo • priklopnim vozom, znamke «Pbinomen», 5Ц HP, a dvema prestavama in prostim tekom, prodam. Pripravljen sem ga tudi zamenjati z lažjim. Ogleda ae ga lahko v garali hotela «Pri kroni» t Celja. «071 Vel starih vezanih letnikov «Lovca» kakor tudi raznih drugih leposlovnih ln poučnih knjig prodam radi opustitve knjižnice. Naalov pov« uprava «Ma». «065 Otroški voziček rabljen, se proda a* 100 Din Ogleda se pri K. 8., Prisojna 3/1, lavo. 6071 Prodam lepo zbirko znamk sortirano v zavojčkih, serijah ln zvezkih, radi opustitve fll&telistlčne trgovine. Naslov v upr. «Jetra». «064 Proda se kolo v dobrem stanja, ze prar nizko ceno. — Polive s« » upravi «Jutra». (WTS Parni stroj 60 PS (ExpaaslonsmascMiits, iUedersteuerang) s kondenzatorjem, regulatorjem, ležeč, v zelo dobrem stanju, v obrata, se ugodno proda. Ogled v usnjarski tovarni Car! Pollak d. d., Kranj. Omara za obleko se proda. Ogleda s« od 11. do 2. are na Krakovskem nasipu it. 4, pritličje. 6049 Otroška posteljica lepa, kompletna, s« poceni proda sa Bregu 2Д1, desno «053 Postelja železna, zložljiva, tc proda Ogleda se na Rimski cesti Stev. 10/1 od 1.—3. ure. 6023 Kolo daiueko in moSko, naprodaj Naslov pove uprava «Jutra» «013 Landauer dobrem stanja, se ugod-— VpraSati je: Pavel pri Preboldu 21. 8018 no proda. & " Naprodaj imam ca 2000 kg okroglega železa debel «H mm, dollina 4 m, v palicah, novega, la valjaš tih pil raznih dimenzij. Ivaa Korovlek. Drav-lje 109. St. Vid nad LJubljano. 6019 Avtomobillsti! Sezona se pričenja. Uredit« Vaje električne svetiljke z novo baterijo „Varta" I, 5956 Moško kolo dobro ohranjeno, s« proda. Naslov pove oprava «J«tr»> Otroški voziček dobro ohranjen ln koSara za cvetlice se ceno prodajo Naslov pove uprava «Jutra» «083 Knjigoveškl rezalni stroj (Beechneidmaachin«} s« kapi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Knjigovez». «042 Peresno kladivo (Federhammer) rabljeno, kupi 11. Jan, Bled 2. «021 Avtomobila tovorni fdretonski ali l«ij!) In osebni, dobro ohranjena, kupim. Ponudb« na upravo «Jutra» poi «Avto Š104». 6014 Boljša gospa brez družine, išče stanovanje e sobo in kuhinjo. Gre tudi kot hiinica. Za lepo stanovanje bi event. tudi Šivala, in to po dogovoru. Cenjene ponudba pod Šifro «3oljSa gospa in spretna livUia» na upravo «Jutra». — Prednost imajo nemike rodbine v mestu ali vsaj v bližini. 5389 Soba M takoj odda. Naslov pov« uprava «Jutra». 6008 Gospod llče lopo sobo z elektriko ln strogo separiraalm vhodom lz stopile, v sredini mesta ali pri postaji. — Ponadbe na apravo «Jutra» pod «Зератапо». (№77 Rabljene modele za izdelovanje cementnih cevi, kupi Josip Mikolavčlč. Videm. 6038 Prazna soba ipolnoma separirana, veli- l, blizu kolodvora, se takoj odda. Pismena vprašanja na upravo «Jutra» pod «Prazna., 8080 rtp la trčen med večjo množino s« kupi. — Ponudbe t navedbo množine ln cene na upr. Jutra pod «Med». 6081 Soba s ћггио se odda £ gospodičnama аП gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra». C078 Išče so stanovanje i • 4 sobami, tudi т novi blSi. Naslov pove uprava ; «Jutra». «048 Franc Schantei konc. posredovalec za nepremičnine, Ljubljana, Mestni trg 18, se priporoča za nakup in prodajo hit, vil, graSčiu, gozdov, parcel Itd. — NajkiilantnejSi postrežba. «075 Posestvo na Dolenjskem se proda s gospodarskim poslopjem, vs« v dobrem stanju. HiSa krita s opeko, okrog 40 oralov zemljišča. Cena 50.000 Din. Naslov pove uprava «Jutra». «011 Hišica ▼ posredni bližini Ljubljane poceni naprodaj. Štiri stanovanja, vrt, klet. Naslov: Ivan Rozman. Celje-Gaberje «015 Nova hiša t vrtom, tri četrt ure od poŠte, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. — Naslov pove uprava «Jutra» 60S7 Delikates. trgovina večja, dobro ldoča v Mariboru, na najprometnejSi ulici, se po primerni eenl proda. Vprašanja na tvrdko Novosel in drug, Maribor, Gosposka ulica 5. 4550 Pisarniško opravo pisalno mizo, omare, niz« i in stole kupim. Ponudb« na uprave «Jut-a» pod značko «Pisarna». «002 Motorno kolo v dobrem stanju, od S—4 HP kupim. — Ponudb« ua upravo «Jutra» pod «Dobro motorno kol« it. 4». E638 Kupi se auto dobro ohranjen, ■ karoserijo za prtljago. Ponadbe na «pr. «Jutra» pod Hfro «Auto 8». 5923 Stiskalnica z» Izdelovanje eementnih ploM se kupi. Ponudb« n« podružnico «Jutra» v Celju pod značko «Stiskalnica*. Kupim parni stroj po možnosti pol - »UMI ta žago na jarmentk. Ponudb« « točnim opisom na naslov: Hartser, Murska Sobote. Skladiščni lokal z izložbo, na prometni ceeti s« odda — ali pa se proda nova oprava za skladišče. Naslov pove uprava «Jutra» 6068 Dijak se sprejme s« stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove unrava «Jutra» 5970 Stanovanje 1 sobo ln kuhinjo napra-▼ novi taiii do 1. avgusta Is je oddam tistemu, ki plača takoj za 5 let naprej mesečno 128 Din. — Ponadbe na upravo «Jutra» pod Hfro «Rožna dolina». vim v Opremljena soba zračna, i električno razsvetljavo, s« odda • hrano s 15. marcem, event. s 1. aprilom £ gospodoma aH dijakoma. Naslov pove upr. «Jutru». 5931 Opremljena soba теШПц solnčna, a razgledom na velik vrt, s elektr. razsvetljavo f» posebnim vhodom, se odda solidnemu gospodu. Naslov pove urr. «Jutra». «81» Opremljena soba se odda 15. marca. Naslov pov« uprava «Jutra». «060 Sobo s zajtrkom iičeta 2 gospodični pri boljši rodbini s 15. marcem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Nujno isževa». 6032 Mesečna soba opremljena^ s separatnim vhodom, se odda 2, event. enemu gospodu. Poizve se v vili Delak pri vojaikem skladišču cd 12.—2. ure. 6056 Sostanovalec se eprejm« v sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra» 6033 Soba z vporabo kuhinje s« takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra». «010 Veliko prazno sobo z elektriko, ličeao v bližini univerze. Ponudbe s pogoji na upravo «Jutra» pod «Uspeh». 6092 Soba lepo opremljena, s posebnim vhodom se odda boljiemu gospodu. Naslov pove upr. «Jutra». 6082 Iščem prazno sobo če mogoče s itedilnikom za mesec april. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod ilfro «železničar». 6084 Г'Ј> Mia 7 Sobota 6. marca ob 8. ari kot aannjii. Poljube Tvoj. 8GtÔ V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi Šiframi: Blagajna 2751, Claody, Cen-trum. Čevlji v komisijsko prodajo. Dober glas, Elek-tra. Eksistenca, Eksistenca 1946. Gospodinja 41, Hitra odločitev, Hiacint.% Hoffmann, inozemstvo. Izvrsten gospodar, I. K., Izgubljena sreča, Janezek, J. 8.. Karmen. K. W. R., Klepec, Karikatura, Motorno kolo, Mirna Ž90», Marjetica, Organizator, Osamljen. Jožica Oswald, Obrt 2989, Okolica 993. Opalograf, Podjet. na 1884, Planine, Poltena 20, Pottena 33. Pekarna, Pridnost in poêtenost, Promet 1926, PoStena 24, Prilika, Resnost, Resna moč 18, Reelnost, Kezanica, Soliden sostanovalec, Stalen zaslužek, 8trokovne učiteljice. Sostanovalka, Selitev, Suhe £929, Sporazum 105, Šivilja, Modistka, Trgovka, Takoj 4524, Tajnost disltre- Uradnik lepe zunanjoeti. ŽeU korespondence z Isiotako damo. — Prednost imajo bogate Spodnjo£tajerke, Is Maribora In okolice. Dopise na upr. «Jutra» pod značko «Novo življenje 4». «037 Tvorniška soudeležba! Za moderno, rentabilno, staro vpeljano tvornico želez, stroke v večjem mestu Slovenije se išče družabnik z 250.000 Din soudeležbe in uloge (И deleža vsled dru-linskih razmer odstopajoče-ga sedanjega družabnikal. Pogoj sodelovanje v vodstvu (honorirano). Lepo st*. novanje takoj v tvornici na razpolago. — Pojasnila dobi resen Interesent pod značko «Redka priUka 7» na upr. «Jutra» v Ljubljani. 5992 Prosim, kdo bi mi posodil 10.000 Din Koti dobrim obrestlm? — >pise na upravo «Jutra» pod ilfro «Sigurnost 8114». 6011 Katera lepa, neodvisna ženska l dežele bi hotela živeti skupno • menoj s tem, da me poroči. Ponudbe, če mogoče s sliko, na uprave «Jutra» pod značko «Samostojen posestnik». 4428 Krasen pes Saiki hrt) se ceno proda, aslov pove uprava «Jutra» Zatekel se Je majhen črn psiček, ki sliSi na ime «Luksi». Meserko, Stari trg 1. ms četnica, Zorica in Nadic», Začetnica 1208, Zanesljiv 29, Zanesljiva 363, Zmož- Uradniška legitimacija Slaseča se na ime Oizela regorii, učiteljica, se je izgubila. Polten najditelj naj jo odda v inseratnem oddelku «Jutra». 6051 Oddajte takoj moške slamnike v snaženje da lih dobite pravočasno 'ejema do 15 aprila P. 4, Ljubljana. 68 Ruski Tisk, d. z o. z. prodaja ruske knjige, bel«, tristične in strokovne, mu-zikalije, razglednice, ikone, križe. Ambulantna knjižni-Wolfovi ulici 1/1, skladišče v suteren. prostorih Jadran-ca, antikvariat Pisarna v sko-Podunavske banke. 4453 Otomane afrik modroce, žimnice kakor tudi vse druge tapetniške izdelke nud do znatno znižanih cenah Fran Jager, tspetnilf, Ljubljana, i