DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo le t Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi »e ne vračajo. Neiraakarana parna se mt sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruika cest* 5, poitni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	lzha|a vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoalavijo znata mesečao 10 Din, za trno* zematvo mesečno 15 Dia.	Malih oglasov, ki .tožijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo beseda stana Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaia, stane beseda Di* 1.—. V oglasnem delu stana pe» titna en »stolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust čekovni račun: 14.335. — Reklamacije sa ne frankjrajo.
Štev. 78.	Sreda 24. septembra 1930.	Leto V.
Nova era.
Izjave vlade v Beogradu napovedujejo v Jugoslaviji novo ero razvoja. Režim skuša po svojih lastnih izjavah koncentrirati politične in gospodarske sile v novi vsedržavni grupaciji, ki naj bi tvorila bodočo državno stranko. Prenehati mora vsakršen regionalni, plemenski in verski idiom, ki bi o-grožal državno edinstvo. To je cilj zadnjih deklaracij vlade.
V deklaracijah je prav za prav poudarjena le državna miselnost, ki je podlaga za vsako meščansko državo. ker smatra sedanja vlada, da te miselnosti prej ni bilo.
V resnici je izgledalo na zunaj, da tvorijo to državo razni elementi, ki bi radi imeli nove državne meje, morda novo vojno, in doma razne zgodovinske, verske in plemenske privilegije, ki v današnji dobi nimajo več pomena. Ali to so bili le posamezniki, večinoma meščanski demagogi, kakor danes razvoj jasno kaže. Glavni vzrok razmeram, poleg ideološke naivnosti, je bilo pomanjkanje čuta za demokracijo in odgovornost na celi črti.
Res je, da druge stranke, razen socialistične, načela edinstvenosti države niso dosledno poudarjale. Stranke so bile skoro brez izjeme nedosledne, nezanesljive, da ne bomo rekli neznačajne ali brezprogra-matične. To je jako^ značilno, a tudi jako karakteristično znamenje večine bivših političnih strank — za bodočnost.
Vladne deklaracije govore torej samo o stranki z državno miselnostjo. Pri tem vlada nedvomno misli in želi, da dobi v novo stranko svoje najboljše značaje.
Deklaracije vlade pa vsaj dose-daj še ne omenjajo socialnopolitičnih grupacij v državi. Državna miselnost ie pojem, ki sicer ustvarja socialno ali politično celoto, v kateri imamo različne interese, socialne, gospodarske, časih tudi kulturne. Te interese pa mora ta pisana družba reševati med seboj, kar šele pomeni politično življenje v edinstveni državi. Državna miselnost še ni politika, državna miselnost je čut skupnosti, ki ustvarja meje. v 'katerem se giblje javno življenje.
Neobhodno potrebno je torej, da se da razmaha tudi tem interesom, predvsem delavskim, ki brez političnega udejstvovanja ne morejo braniti svojih najvitalnejših socialnih interesov.
V stranki, ki bi bila samo ideološko za edinstvenost države, ne bi se mogla reševati druga ožja, zlasti ne socialnopolitična vprašanja, ker so to vprašanja delavskega razreda, ki v novi stranki, ki bo predvsem meščanska, podjetniška, ne bi dobil odgovarjajočega zastopstva.
Rusija in vpraSanje miru.
Velesile ne jemljejo resno vprašanja razorožitve.
Lunačarski je izjavil ameriškemu novinarju, da bo stavil na prihodnji seji pripravljalne razorožit-vene komisije Društva narodov Lit-vinov predlog za radikalno razorožitev. Rekel je, da velesile ne jemljejo resno vprašanja razorožitve in da se Rusija oborožuje. ker se ob-orožujejo sosedi. Jezil se ie na Poljsko, češ, da pripravlja vojno, da bo gorje Poljski, če prične z vojno proti Rusiji. — Diplomati so menda vsi enaki: groze, da zbujajo grožnje in ustvarjajo zapletljaje.
Izpreobrnjenje bivših samostojnih demokratov.
BIvSI pristali samostojnih Demokratov v Splitu In nova
orljentaclfa.
Dne 21. t. m. so se sestali v Splitu bivši pripadniki SDS, kjer so sklenili izjavo s štirimi točkami.
V prvi točki pravijo, da je njih stranka pod pritiskom težkih dogodkov ter nerazumevanja državne politike po tedanjih parlamentarnih voditeljev krenila z osnovne ideje narodnega edinstva ter unitarne nacionalne države, ki je bila raison d’etre te stranke ...
V drugi točki pravijo, da je kraljev manifest zavrnil državno politiko na edino zdravo in mogočo podlago državnega edinstva.
V tretji točki ptavijo. da vlada
vrši večji del osnovnega programa SDS.
V	četrti točki poudarja izjava, da zahteva mednarodni moment čim hitrejšo konsolidacijo. Materielne potrebe države in konsolidacija naroda zahtevata imperativno dolžnost, da se ne glede na prejšnje razmere, nobena enota ne sme odreči aktivnega sodelovanja.
Sklep so podpisali: dr. Prvislav Grisogono, dr. Vlato Matošič, Duje Ivaniševič in Mirko Krstulovič.
Izjava je zgodovinsko važna, ker potrjuje v prvi točki naše mnenje o bivših meščanskih strankah.
NemSka vlada izjavlja.
Kancler ni pričakoval takega rezultata.
Nemški kancler Briining je hotel po volitvah nastopiti dopust. Rezultat volitev pa ga je presenetil, ker je pričakoval, da se bodo njegove vladne stranke pri volitvah ojačile. Opustil je dopust in se pogaja z voditelji strank o bodoči parlamentarni večini. Če bi bil Bru-ning vedel, da bo poražen s svojimi ’ zavezniki, ne bi bil razpisal volitev, j ker ni bilo nujne potrebe. Vladne' stranke v novem parlamentu bi šte-; le 197 poslancev, dočim šteje parlament 576 poslancev.
Po volitvah je nastalo v pariških -in newyorških bankah malo panike. Newyorški papirji so padli, zato je morala vlada podati, da popravi nezaupanje, izjavo, v kateri preklicuje vesti o nevarnosti pučev. Vlada izjavlja, da so vse vesti o pripravah za puče in nasjlstva brez podlage.
Kapitalistični svet je namreč v glavnem interesiran na tem, da Nemčija izvrši svoje obveznosti na-pram njemu.
Že dne 13. oktobra bo najbrže sklican državni zbor, ker mora biti sklicana prva seja v 30 dneh po volitvah parlamenta. Komunisti in nemški narodni socialisti bodo predlagali ukinitev pogodbe po Ycungo-vem načrtu, dalje bo predlagala ta zveza še druge demagoške predloge. ki pa ne bodo mnogo vplivali na politični položaj, ker ie Nemčija suženj diktatorjev mirovnih pogodb.
Glede sestave nove vladne koalicije še ni jasnosti. Gospodarska stranka in desno krilo nemške ljudske stranke odklanjata sodelovanje s socialnimi demokrati in se zavzemata za zvezo z narodnimi socialisti, kar pa druge stranke odklanjajo.
Socialni demokrati se še niso odločili. Njim tudi ne gre za vstop
v	vlado, ampak predvsem za ohranitev demokratične' republikanske Nemčije in bodo tudi s tega stališča uravnavali svojo* politiko.
Mogoče je celo, da bo Briining skušal vladati z manjšino. Tako vladanje je sicer težavno, ker ojačuje obenem delovanje opozicionalnih strank.
Pričakovati pa je, da se politični položaj v Nemčiji razjasni že prihodnje dni.
Nemški socialni demokrati po volitvah.
Za demokratično republiko.
Kancler Briining tiplje, kako bi vladal dalje. Posvetuje se s predstavniki strank in jim prigovarja.
»Vonvarts«, glasilo nemške socialne demokracije, pojasnjuje stališče stranke z ozirom na izid volitev in pravi, da bo morda potrebno sodelovanje stranke v vladi. Vendar pa stavi stranka načelne zahteve, ki so predpogoj sodelovanju.
Predvsem poudarja, da je vlada, ki bi bila odvisna od narodnih soci-jalistov, brez podpore stranke nemogoča, ker take vlade socialni demokrati ne bi mogli podpirati, sicer pa ne bi imela potrebne večine. Vlada. če hoče računati na podporo stranke, mora biti trdna in odločna preprečiti vsak prevrat. Dalje mora vlada delati na ojačenje republikanskega značaja oblasti, kar bo pre-prečavalo fašistična presenečenja. Zasilne naredbe se morajo odpraviti in urediti z rednimi zakoni. Izvesti se morajo socialnopolitične zahteve: nehati mora politika trpljenja in gladu ter pričeti politika dela.
Samo tako vlado bi socialna demokracija v interesu splošnosti podprla.
Gospodarski položaj v Italiji te2ak.
Dvoličnost v vprašanju Panevrope.
Pariški list »Excelsior« pravi v daljšem članku, da je kljub nekaterim gospodarskim uspehom v Italiji vendarle pasivnost trgovinske bilance za daljšo dobo nevzdržna.
Italija ne more tako lahko sanirati pasivnih bilanc, kakor Velika Britanija ali Francija. Slabo pa vodi svojo industrijo in svojo trgovino: vrhutega se spušča v diplomaciji v zapletljaje. Čuden je bil na primer odgovor na Briandovo spomenico« ki ie odklanjal Panevropo, dočim se ie italijanski zastopnik v
Ženevi jako živahno zavzel za iniciativo.
I Fašisti se vesele izida nemških volitev. Italijansko časopisje se silno veseli napredka fašizma pri volitvah v Nemčiji. Napada, blati demokracijo in pledira za revizijo mirovnih pogodb, misleč, da s tem navduši trezne narode Evrope v nove vojaške eksperimente in to, seve, iz egoističnih namenov, ker pričakuje še nagrado za svoje »junaštvo« v svetovni vojni.
Mednarodna borba proti terorju na Poljskem.
Oklic Socialistične delavske in ter* nacijonale.
Delavcem vseh dežela!
Načrt Pilsudskega. da bi z novimi volitvami ustvaril sebi podložen parlament, je imel že takoj spočetka za osnovo teror in korupcijo. Sedaj pa je vlada izvedla udar. kakršnega ne pozna zgodovina parlamentarizma. Narodne poslance pravkar razpuščenega sejma je aretirala, z neprikritim namenom, opozici-jonalne stranke, delavce in kmete oropati svojih voditeljev med volilno borbo, katerih stranke nedvomno predstavljajo večino naroda na Poljskem. To dejstvo najbolje prikazuje, kakšnih nasilnih sredstev se poslužuje manjšinska vlada Pilsudskega, da bi se obdržala na površju.
Na Poljskem je demokracija v nevarnosti! Nevarnost grozi, da poljska republika, ki že dolgo ječi pod gospodstvom militaristične klike, podleže odkritemu fašizmu.
Fašistične podlosti Pilsudskijevc klike pa niso samo notranje vprašanje Poljske, v njih tiči tudi nevarnost za evropski mir. Neomejena moč poljskega militarizma bi pomenila posilstvo življenskih pravic poljskih manjšin, bi pomenila poostritev odnošajev med Poljsko in sosednjimi državami. Samo poljska demokracija. nji na čelu poljski socijali-zem, lahko prepreči to grozno nevarnost.
Delavci vseh dežel!
Demonstrirajte povsod proti sramotni vladi Pilsudskega! Demonstrirajte povsod proti grozečem neomejenem gospodstvu poljskega militarizma! Razkrinkavajte povsod nasilstvo nad svobodščinami poljskih volilcev!
Vprašanje demokracije na Poljskem je vprašanje internacijonalne-ga delavskega razreda, svetovne demokracije in vseh, ki hočejo svetovni mir!
V	Zurichu v septembru 1930. Sekretarijat Socialistične delavske internacijonale.
V Rušili imajo nov kaienski zakon.
Najvecji zločini so politični.
Po novem kazenskem zakonu se dele delikti v dve glavni kategoriji. Zločini prve vrste in zločini druge vrste. Največji delikti so proti stabilnosti diktature proletarijata, potem zločini za porušenje obstoječega so-cijalnega reda, rušenje miru v državi, končno čini. ki žalijo glavne zakone komunistične države ter ovirajo socijalizacijo zemlje. Kazni so: smrt, zapor, interniranje za gotovo dobo v kazenskih kolonijah v Sibiriji in zaplemba osebnega imetja.^
V	drugo vrsto spadajo zločini proti poedincem. In sicer:	uboj,
umor (seve nepolitični), tatvina, rop, drugačna nasilja im omejevanje svobode in življenja poedinca. Kazni: Internacija v kazenskih kolonijah od enega do dveh let, prisilno delo brez plače, ali v isti službi ob znižani plači,' trajen ali začasen izgon iz kraja, kjer je zločin storjen in izguba vseh političnih pravic, eventualno graja.
Zmisel zakona je jasen. Največji zločini so politični. Po tem zakonu pojde v pregnanstvo blizu 200.000 kaznencev. ki so bili sedaj po ječah.
Skrbi kmetskih dr2av.
Poman.ikan.ie razumevanja za svetovno gospodarstvo.
(IGB) Glavne činitelje agrarne krize, ki se pojavljajo predvsem zaradi kmetiške nadprodukcije in katerih posledice vodijo kmetiško prebivalstvo v obubožan j e, ugotavlja nemški institut za študij konjunkture (Berlin) v svoji najnovejši objavi tako-le:
1. Mehanizacija poljedelstva, ki zajema vedno več obdelovane zemlje, zmanjšuje predvsem pridelovalne stroške. Zvišala se je pa tudi množina pridelanega blaga, ker se je razširilo pridelovanje kmetijskih produktov po obsežnih prekomorskih ozemljih.
2. Konsumenti porabljajo v prej neobičajni meri mešano hrano; poraba kruha je v nekaterih važnih deželah nazadovala.
3. Potreba po zemeljskih produktih se zaradi rapidno naraščajoče racionalizacije in plemenitejšega gospodarstva zmanjšuje.
4. Izredni pomnožitvi produkcije nasproti se pojavlja močno padanje naraščanja števila prebivalstva po vsem svetu.
Ob takih okoliščinah ni torej čudno, če poizkušajo agrarne države izboljšati svoj položaj. Tako so se vršile nedavno v Evropi tri konference raznih agrarnih držav, da se posvetujejo o skupnih merah za odpravo zla.	'S!;
Najprej se je vršila v Bukarešti konferenca Rumunije, Jugoslavije in Ogrske; kmalu/ potem se je vršila konferenca v Sinaji med Jugoslavijo in Rumunijo; in končno je bila sklicana večja konferenca v Varšavo, ki so se je udeležile Poljska, Ru-munija, Jugoslavija, Ogrska, Čeho-slovaška, Bolgarija, Estonska. Let-ska in Finska.
Da je to konferenco sklicala Poljska in da se je je udeležila Če-hoslovaška. ki je polindustrijska, to ima tehtne razloge. Kakor poroča dobro informirana dunajska »Ar-beiter-Zeitung«, se je živahno razpravljalo na sinajski konferenci zlasti o načrtu rumunske kmetiške vlade. kako naj se osnuje agrarni blok jugovzhodnih evropskih kmetiških držav Rumunije. Jugoslavije in Ogrske. Ta gospodarski blok naj bi se osnoval neglede na obstoječa politična nasprotstva ter slonel na skupno gospodarskem principu izvozne organizacije. Državi, ki bi se najbolj morali bati takega agrarnega bloka, sta Čehoslovaška in Poljska. Cehoslovaška se je morala bati. da bi gospodarska zveza imenovanih držav brez nje utegnila povzročiti razpad male antante in je pričela agitirati za malo gospodarsko antanto, Poljska je uvidela, da bi bila nameravana organizacija eksporta zanjo nevarna. Ta antagonizem med posameznimi agrarnimi državami je
Tone Maček:	25
Ženin Iz Amerike.
Sprva je mežikala od prejake svetlobe, a kmalu so se ji oči zopet privadile svetlega dne. Preko rebri je zemlja izpuhtevala svoj opojni vonj. hrepeneč po novi oploditvi. V bližnji živi meji je že odpiral svoje drobno belo cvetje grm črnega trna in pritiklav dren je že bil posejan z zlatim prahom.
Tilka je zrla v sinjo daljavo, uživala prirodno pomlajenje in sanjala
o	sreči, ki bi morala priti. Bilo ji je. kakor da je po dolgem času zopet zapustila temno ječo. Globoko je vdihovala čisto in rahlo valovečo pomladno sapo. nastavljala je lice, da ji ga je solnce božalo, in roke, shujšane, bele, s prozornimi prsti, ■je položila na kolena v poljub toplim žarkom. Tilka je s prirodo uživala prerojenje in pri srcu ji je bilo tako ugodno.
Po nekaj dnevih se je toliko o-krepila. da je lahko hodila okrog hiše; šla je tudi že z materjo v vinograd. Šla je v vas k sosedovim in rada bi bila šla tudi v Polzelo, a ji mati ni pustila. Nabrala je po rebri zvončkov in ovčic, vrhu vinograda, kjer se je začenjal gozd. je našla še
dal Poljski povod, da je sklicala veliko agrarno konferenco, ki naj bi vplivala na zunaj, pri kateri je pa šlo prav za prav za to, da se preprečijo posebne zveze in bloki.
Na varšavski konferenci je bilo končno sprejetih večje število' resolucij. ki bi morda ne bile brez pomena za praktično izvajanje v dobi, ko ni kriz, ki pa imajo za odpravo sedanjega, slabega položaja mnogo premalo odločilen značaj.
Konferenca priporoča ustanovitev organizacije za poenostavljenje in centralizacijo eksporta kmetiških pridelkov v državah, v katerih take organizacije še ni. Dalje je bilo sklenjeno, da se v Društvu narodov sta-
vi	skupen predlog glede sklenitve internacionalne konvencije za odpravo direktnih ali indirektnih izvoznih premij za kmetiške pridelke. Dalje so ustanovile udeležene države finančno komisijo, ki naj izdela enako se glaseče določbe o dovoljevanju kreditov za kmetijstvo.
Najglavnejša napaka konference je bila pač ta. da so se sestale države kot producentinje in se popolnoma odrekle državam odjemalkam,; zaraditega bo tudi nje uspeh, neglede na politični moment, ki igra tu še važno vlogo, majhen. Kakor znano. so cene kmetiških pridelkov v splošnem bolj padle kakor one industrijskih izdelkov, kar je tudi znatno oslabilo kupno moč kmetiških slojev. To dejstvo navaja tudi imenovani zavod za študij konjunkture kot temelj, na katerem ugotavlja, da »splošni položaj kmetijstva ne daje upanja, da bi pobuda za dvig svetovnega gospodarstva utegnila iziti iz agrarnih ozemelj«.	1
Doma In
Predsednik vlade v Zagrebu. —
Predsednik vlade general P. Zivko-vič je v nedeljo obiskal Zagreb. Zagrebške oblasti in Hrvati so ga sprejeli v številni množini.
Vrhovni zakonodajni svet. V vrhovni zakonodajni svet je bil imenovan med drugimi bivši minister Ivan Pucelj.
Reforma realk. Realki v Ljubljani in Mariboru sta imeli doslej po sedem razredov. Obe realki se sedaj pretvorita v realni gimnaziji in razširita na osem razredov. Realne gimnazije imajo prve štiri razrede skupne in se poučujejo tudi klasični jeziki. V zgornjih štirih razredih se pa zavod deli v humanistične in realne razrede.
»Morosini« ie nedolžen. Italijanska komisija v Rimu je dognala soglasno, da »Morosinijeva« posadka ni kriva pri nesreči jugoslovanskega .parnika »Karadjordje«. Jugoslavija zahteva, da se proces vrši pred jugoslovanskim sodiščem, ker se je nesreča zgodila v jugoslovanski vodi in ker tako določa mednarodno pravo. Italija pa vztraja pri tem, da se spor odstopi arbitražnemu sodišču angleške admiralitete. i
poznega teloga in dišečih petelinčkov med cvetočim, rožnatim resjem. Vsak dan je povezala svež šopek in ga je nesla v kamrico, v katero skoro celo zimo ni stopila. Tonetovo sliko je okinčala z bršljinom in pred njo je postavila šopek v pisani vazi. Ta oltarček je bil sedaj središče njene duševnosti, njenih misli in njene pobožnosti. Tonetova slika je bila njen ideal in njeno božanstvo. Drugega Boga ni več poznala.
Vse do Velike noči so bili lepi solnčni dnevi. Tilka je po cele dneve prebila na prostem: ali je sedela pred hišo na klopi in tiho prepevala, ali sledila materi v vinograd1 in ji hotela včasih pri kakem, delu pomagati; a videlo se je. da z mislimi ni pri delu in hitro se je utrudila in sedla. Mati je ni silila, zadovoljna je bila, da je z njo vsaj tako daleč. Skrbelo jo je samo hčerkino često pokašljevanje. Zima je že davno minila. dnevi so bil topli, a Tilko je še vedo mrazilo; včasih se je v vročini tresla in zobje so ji šklepetali. Suh kašelj jo je mučil, zlasti zjutraj in zvečer in spala je slabo.
Na Veliki petek je mati pekla potico. Tilka jo je molče opazovala in molče je izbirala orehe, kakor ji I je mati velela, potem pa je zopet
Z ozirom na to dejstvo je bilo že v naprej brezupno, da bi konferenca mogla storiti kaj drugega, kakor samo sprejeti vrsto splošnih zahtev. Dokler se ne bo uvidelo, da ne morejo ne industrijske države kot skupina sama zase in ne agrarne države zase same zase reševati svetovne gospodarske krize, ne verujemo, da bi se pokazal napredek v željeni smeri. Če prav — kakor izjavlja varšavska konferenca — ni proti industrijskim državam- nikakršnega sovražnega razpoloženja, vendar s tem ni napravljen niti k^rak naprej. Take izjave skrivajo le prepogosto-ma skrivne misli. Trajno in ob spoznanju skupnih interesov vršeče se sodelovanje agrarnih in industrijskih držav je neobhodno potrebno. Pomanjkanje svetovno - gospodarskega umevanja, gospodarski egoizem. tako kmetiških kakor industrijskih držav, pa poostruje nasprotstva.
V	zmislu tega naziranja je primerno, da povemo, da se je že vršila svetovnogospodarska konferenca, katere so se dejansko udeležile vse države, to je bila ženevska konferenca leta 1927. Dejstvo, da so tam sklenjeni sklepi, ki so bili v resnici prepojeni s svetovno gospodarsko uvidevnostjo, vedli le do malenkostnih uspehov, ne sme biti povod, da se nastopa novo pot, ki očividno ne more imeti nikakršnega uspeha. Svetovno gospodarstvo, ki se bolj in bolj- zapleta med seboj in bolj in bolj spaja medsebojne interese človeštva, ne bo za dogledno dobo dopuščalo več nikakršnih posebnih zvez.
po svetu.
Davka so oproščene. Ministrstvo je sklenilo oprostiti davkov naslednje zavode v Ljubljani: Jugoslovansko matico (pokrajinski odbor v Ljubljani), Uršulinski samostan, Lichtenturnov zavod in Zvezo za tujski promet v Ljuljani.
Nova steklarna v Pančevu. V Pančevu ,se zgradi nova steklarna s čehoslovaškim in francoskim kapitalom. Akcijski kapital bo znašal 20,000.000 Din. V naši državi smo imelo doslej tri tovarne za steklo, in sicer v Hrastniku, v Paračinu in v Sv. Križu pri Rogaški Slatini.
Razstava »človek«. V Ljubljani na ve-lesejmskem prostoru ostane še nekaj tednov otvorjena higijenska razstava, in sicer vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Razstava je interesantna in poučna, ker bi vsakdo moral poznati svoje telo in njega nevarnosti.
Mednarodno haaško mirovno sodišče je imelo doslej II sodnikov. Juridična komisija Društva narodov je sklenila, da se število sodnikov zviša na 15 oseb. Volitev se izvrši še ta teden.
Avstrijski parlament je sklican dne 25. t. m. na zasedanje.
sedla pred! hišo na klop. Opoldne se je mesto zvona oglasila v polzel-skem zvoniku raglja. Tilka je prisluhnila, potem pa hitela v hišo k materi:
»Mama. pojdive božji grob gledat.«
Mati se je vzradostila. To je bil prvi žarek njenega spomina iz pro-šlosti.
»Danes ne utegnem. Jutri bove šle k vstajenju.«
Zvečer je mati barvala jajca. Vsipala je barvni prašek v lonec, položila vanj jajca in jih pristavila k ognju. Ko so bila kuhana, jih je z žlico polovila iz lonca, krasno rdeča. Tilka se je čudila:
»Katera kokoš pa nese taka jajca?«
»Saj jih ni kokoš znesla. Pobarvala sem jih za Veliko noč.«
»Za koga?«
»Za Veliko noč. no! Za praznike.«
Tilka je pomislila. Očividno je že pozabila, da je malo prej želela iti k božjemu grobu.
»Ali so za jesti taka jajca?«
»Seveda so. Tudi ti dobiš svoje, v nedeljo zjuitraj. Eno pa moram podariti Nandetu, če pride v goste.«
Nič več ni rekla. Šla je v kamro in je tam sedela celo uro in nepremično zrla v sliko.
Graški trgovec in češkoslovaško sodišče. Trgovec Mayer iz Graza je pred kratkim potoval v Prago. Iz-gleda pa, da je ta Mayer kakor stara klepetulja, ki ne more pet minut molčati in brez pomisleka bruha iz sebe kar mu ravno pride na um, ne da bi se zavedal, da je ravno v inozemstvu še bolj treba paziti kaj govoriš. Med vožnjo v vlaku ie pridno politiziral v duhu nemških nacijona-listov bivše Avstrije in je med drugim1 rekel, da je bivši avstrijski 28. pešpolk obstojal iz samih strahopetcev in izdajalcev. (28. pešpolk je bil češki polk, ki je med vojno v celoti prešel k Rusom.) To govorjenje je med navzočimi Čehi povzročilo protest in ogorčenje in ko so prispeli v Prago, so Mayerja dali aretirati. Radi razžaljenja čehoslovaške armade je bil potem Mayer obsojen na
1	mesec zapora. Ta obsodba je zopet v Avstriji vzbudila hudo kri in v protest so graški dijaki na čeho-slovaškem konzulatu razbili šipe. Mayer je proti obsodbi vložil priziv in prizivno sodišče ga je oprostilo, češ, da ni razžalil čehoslovaške ar: made, temveč polk bivše avstrijske armade, ki nima s češko nič skupnega. S to salomonsko razsodbo je afere konec.
Radi monarhističnega rovarenja je obsodilo čehoslovaško sodišče v Žnaimu frančiškanskega patra Karla Oto-ja in zasebnega uradnika Feliksa Kristjana, vsakega na pol leta ječe. Pater Karl Oto je bil član avstrijske »lige molitve«, ki si je nadela nalogo, delovati na to, da se zadnji cesar Karol proglasi blaženim. Udeležil se je tudi monarhistične stoletnice na Dunaju, odkoder je prinesel mnogo monarhističnih brošur in habsburgovski koledar. da jih razširi po Češkem. Izjavil je. da čehoslovaške republike ne priznava, da je kot veren katoličan dolžan pokorščino papežu, ki je tudi monarhist, ker je proglasil Kristusa za kralja. Kralj pa je monarh, zato pa mora biti vsak veren katoličan monarhist, nikdar pa republikanec. Papež Je tudi pokrovitelj habsburške hiše in priznava še vedno Otona Habsburškega kot zakonitega češkega kralja. Tudi s pismom, v katerem je žalil čehoslovaško državo in njenega predsednika Masa-ryka, je sledil samo papežu, ki je v posebni encikliki vse one, ki ne priznavajo Kristusa za kralja, imenoval sodrgo. — Psihiatri so označili tega patra za mistika, kateremu je svet čisto tuj in ki ima možgane 12-letnega dečka. V deželah bivše Avstrije je pa še mnogo takih patrov.
Kardinal Pacelli nemški posredovalec? Kardinal Pacelli. ki je bil papežev nuncij v Berlinu, se nahaja v Švici na počitnicah. Tam se bo sestal z nemškimi političarji. kakor poroča »Vossische Zeitung«. da bo vplival na odločitev katoliškega cen-
Na Veliko soboto zjutraj je Me-jovškov najmlajši fant ves zasopel pritekel s Polzele z blagoslovljeno gorečo gobo. Dal je košček materi, da je ž njo zanetila v peči ogenj. To varuje pred požari in prinaša srečo v hišo. Vendar pa moraš, ko zakuriš z blagoslovljenim ognjem, zmoliti veseli del rožnega venca, sicer ne učinkuje. Za ogenj je dobil fant pet jabolk in groš.
Po dvadnevni tišini so se pri fari oglasili hkrati vsi zvonovi, da je zabrnelo skozi praznični mir. Tilka se je zdrznila:
»Ali bo danes Vstajenje?!«
»Danes, Tilka, danes.«
»Ali ne gremo?«
»Le počakaj. Zvečer.«
»Pismonoše še ni bilo?«
»Ne še.«	.,
»Mogoče pa Tone sam pride.«
»Ne vem.«
Tilka je bila ves dan nemirna. Komaj je pričakala večera,^ da gre z materjo. Skrbno se je počesala in
oblekla.	_	,	,
»Ali boš vzela Tonetov sal?«
»Ne. Kadar bom šla k poroki.«
Mater je skrbelo, kako se bo Tilka zadržala zopet med ljud!mi. Da bi ie ne vzbujala preveč pozornosti. Ali da bi io nenadoma kaj vznemirilo.	(Dalje prih.)
truma glede na sestavo vlade v sedanjem opasnem položaju. — Ali dela tukaj politiko zasebna oseba Pacelli ali cerkveni dostojanstvenik Pacelli, to je menda jasno. Cerkev in politika sta eno; vprašanje je le v čigavo korist.
Znani komunist Maks Holz je imel v zadnjem volilnem boju v berlinskem Sportpalastu skrajno hujskajoč govor. Radi tega je izdano Proti njemu aretacijsko povelje, ki pa se ne more izvršiti, ker je neznanega bivališča.
Hitlerju rasto njegovi četniki čez glavo. Nacijonalni socijalisti so pijani svojega uspeha pri volitvah in hočejo kovati železo, dokler je vroče: hočejo akcij. Medtem ko napoveduje Hitler, da se hoče njegova stranka boriti za nadmoč v državi legalnim potom, komandanti njegovih napadalnih čet s tem. niso zadovoljni in zahtevajo ilegalnih akcij. Komunistični . tisk objavlja razburljive vesti o obnovljeni bojni aktivnosti nacijonalnih socijalistov in njihovih načrtih. Svoje vaje za puč. pri katerem naj bi zasedli najprvo državna poslopja, kolodvore, banke. Pošte, tiskarne in prometne centre, bodo imeli redno ponoči. Dalje hočejo svoje pristaše vaditi v streljanju s strojnicami, metanju granat in ognjemetov. Njih članstvo naj pristopa v razna nevtralna strelna in lovska društva, da se izuri v streljanju. Ponoči naj se vrše vaje za napadanje in zapiranje ulic in v gradnji barikad. Baje se pogajajo z nemškimi nacijonalci za ustvaritev enotne parlamentarne frakcije, ki bi s svojimi 148 poslanci lahko zahtevala predsedstvo parlamenta. Vladne stranke so odločene, preprečiti vsak poskus Hitlerjevcev priti na vlado. Državna bramba izjavlja, da se čuti dovolj močno, vsak poskus puča v kali zadušiti.
Dobro plačana molčečnost. Med drugimi funkcijonarji sovjetske trg. agenture v Berlinu je bil tudi bivši ravnatelj sovjetske državne banke v Moskvi, Scheinmann. pozvan iz Berlina nazaj v Rusijo, da se zagovarja radi svojega delovanja v inozemstvu. Scheinmann se pa. kakor več drugih, ni hotel temu povabilu odzvati, a medtem, ko so bili ostali njegovi tovariši »v odsotnosti« obsojeni na smrt. je Scheinmann tako srečen, da dobiva od sovjetske vlade svojo plačo še naprej kot ravnatelj zato, da drži jezik za zobmi. Scheinmann je bil svoj čas po sovjetih poslan tudi v Ameriko, da se pogaja za razne dobave in posojila, zato je poučen o sovjetskih gospodarskih in političnih zadevah bolj ko marsikdo; zato se sovjeti boje, da bi sedaj ne razkril njihovih metod po zgledu Besedovskega v Parizu. Obljubili so mu izplačevati v Berlin mesečnih 1000 mark, če molči in ne vstopi v službo v kako inozemsko banko. Pred kratkim pa je Scheinmann zahteval »povišauje plače« in dobil jo je. Sedaj bo dobival 1500 mark mesečno in še v službo lahko gre h katerikoli banki hoče.
Pet delovnih dni na teden uvede čehoslovaška tvrdka Bata z dnem 13. okt. 1930. Pravi, da bo zvišal plače in znižal cene izdelkom. Vsak dan izdela 100.000 obuval v tovarni v Zlinu in je tam zaposlenih 22.000 oseb. — Modernizacija produkcije in skrajšanje delavnega časa so lepe stvari; toda doslej je nam znano, da ta tvrdka delavce slabo plačuje.
Poljska socljalistlnja Kluszinska se pogreša. Prošli teden je še govorila na nekem shodu, s katerega sc pa ni več vrnila. Obstoji bojazen, da so jo hlapci stranke Pilsudskega odvedli.
Komunisti v Varšavi postajajo vedno bolj aktivni. Dognalo se je, da so prvi streli padli pri nedeljskih demonstracijah od neke komunistične napadalne kolone, ki se je vrinila med demonstrante, da izzove nemire. Naslednje dni so komunisti razširjali po Varšavi letake, s katerimi napadajo opozicijo, češ. da se je dala od vlade oplašiti in si ni upala prirejati shodov na prostem. V sredo so komunisti na več krajih mesta poskušali prirejati demon-
Narodne manjSine v politični komisiji DruStva narodov
nimajo prav iskrenih zagovornikov'. Dejstvo je, da obstoja nezadovoljstvo med narodnimi manjšinami po raznih državah. Madridska konferenca je sklepala neke norme, ki jih pa države priznajo prostovoljno, če hočejo. Tudi dr. V. Marinkovič je izjavil, da je dogovorjeni postopek z manjšinami prostovoljen in da bi on za svojo državo mogel le toliko pristati. kolikor kaka država, ki hodi po poti liberalizma. — Peticije naj bi smele vlagati samo one manjšine, katerih države priznavajo dogovor. Vršila se bo razprava še pred plenarno sejo. Društvo narodov stoji očividno na stališču, da se ne bi rado vtikalo v ta notranja vprašanja' posameznih držav.
stracije, ki pa jih je policija preprečila. Mnogo komunistov je bilo aretiranih. Tudi iz poljske Ukrajine prihajajo vedno pogostejša poročila o sabotažnih delih Ukrajincev.
Generalni štrajk v Barceloni se je poostril. Tudi občinski delavci so ustavili delo. Ceste so kakor veliko smetišče, ker jih nihče več ne pometa. Vojaško poveljstvo je odredilo vojake, da snažijo javne prostore in skušajo vzdrževati promet. Vlada zapira delavske voditelje.
Panika na newyorški borzi. V četrtek so se v VVallstreetu razširile vesti o puču nacijonalnih socijalistov v Berlinu. To je imelo za posledico, da je bilo tekom ene ure pol milijona komadov akcij Youngpvega posojila vrženih na trg, katerih kurz je mahoma občutno padel. Šele ko so dospela uradna zagotovila, da o kakem puču v Berlinu ni nič znanega, se je nervoznost polegla in se je vrednost akcij začela počasi zopet popravljati. Domnevajo, da so bile te vznemirljive vesti lansirane od borznih špekulantov.
Papež je zadovoljen s fašizmom. Kakor smo poročali, je Mussolini odpravil praznovanje zasedbe Rima' dne 20. septembra vsako leto. Dne 21. t. m. je papež govoril pred 150 italijanskimi duhovniki ter izrekel Mussoliniju zahvalo, da je ta praznik ukinil in s tem zbližal cerkev in fašizem. Mussolini in papež sta v tem primeru napravila vsak svoj kompliment drug drugemu iz političnih razlogov.
Usmrčeni zarotniki v Bolgariji? V Bolgariji so odkrili zaroto, kakor pravijo. Aretirali so več oficirjev in drugih oseb. Med njimi je bil tudi polkovnik Marinopoljski, prijatelj bivšega ministra Vlkova. ki je sedaj poslanik v Rimu. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, so te »zarotnike« grozovito mučili, da bi izdali »revolucijo«. Polkovnik ni povedal ničesar, morda tudi ni vedel. Končno so mu ponudili revolver, da se ustreli. Ker tega ni hotel, so ga krvniki ustrelili v usta in je bil takoj mrtev. Enako se domneva, da se je zgodilo tudi z drugimi oficirji in udeleženci. — Res lepe razmere!
*
Tablete za žensko nerodovitnost.
Na točasnem kongresu seksuologov je profesor Haberlandt prvikrat v javnosti poročal o svoji senzacijo-nelni iznajdbi »Infecundin«. Gre za preparat iz sluznic nosečih živali, ki se v tem stanju ne morejo več oploditi in ki, če se ga precepi na neno-sečo žival, ista raivnotako postane za dalj časa. neplodna. Isti uspeh je pri človeku, Ta preparat se bo v bodoče po strogi zdravniški presoji v obliki tablet lahko predpisal ženam, pri katerih bi bila zanositev nevarna njih zdravju in življenju ali pri katerih se iz drugih tehtnih vzrokov ne želi. da bi zanosile. Ena ordinacija vpliva več mesecev.
Granato ie vrgel med otroke. V poljski vasi Rakzovs-Dolna je neki potepuh vrgel v skupino otrok ročno granato, ki je 19 otrok težko ranila. Zločinec je ušel.
Črna kuga je izbruhnila v Mandžuriji in se razširja proti Čičikarju. Več sto ljudi je že umrlo. Železniški promet je z okuženimi kraji prekinjen.
*
Bogata dedščina. Učiteljica Se-bes v Gyomr6 blizu Budimpešte je imela v Ameriki strica Ludvika Kos-sutha, ki je prošlo leto v starosti 114 let umrl neoženjen. Sedaj pa je dobila obvestilo, da j F pr ipade kot edini dedinji vse njegovo premože-
fma
s**«24
idealna In
podlaga	sea
Parlament konzumentov zboruje.
Konec.
Po otvoritvi tretje seje kongresa, v torek 26. avg., se je izjavil angleški delegat F. Hayward proti razpravi o Thoma-sovi rezoluciji, ker le-ta ni bila predložena pravočasno resolucijskemu odseku. Tudi dr. K. Renner (Avstrija, Dunaj) je soglašal s tem. in izjavil, da pa obenem nima nihče ničesar proti rezoluciji. Ali radi reda in iz gotovih razlogov je pa treba upoštevati motive osrednjega odbora. — Pois-son (Francija, Pariz) izjavlja proti predgovornikoma, da francoska delegacija na Thomasov! rezoluciji vztraja in zahteva, da se potemtakem tudi o referatu Sira Thomasa Allena ne sme glasovati, ker tudi ni bil pravočasno vložen. V slučaju, da se slednje zgodi, bo primorana francoska delegacija kongres zapustiti. Lorenz (Nemčija. Hamburg) predlaga nato. naj reši zadevo kongresni urad. — Predsednik Ton-ner prekine nato razpravo in po polurni prekinitvi sporoči, da resolucija pride na dnevni red. ker je velike važnosti. Nadaljuje se razprava o poročilu odbora v točki o gospodarskem delu Internacijonale. Butuzova (Sovj. Rusija, Moskva) govori kot prva in vzdržuje način govora svojih rojakov. Kritika, vse slabo. Izjavlja zopet, da bodo Rusi glasovali proti vsem točkam poročila. Sledi ji mongolski delegat Sedy-bol iz male vzhodne republike Tannu-Tuva na meji Mongolije. Ta zadrugar iz mesta Kysil-Khoto ob Jeniseju govoril je v mongolskem tuvinskem jeziku o imperializmu in osvoboditvi vzhodnih narodov. Prevajalcu v nemščino odvzame predsednik besedo, ker Tuvinec sploh ni govoril k stvari dnevnega reda. — Lustig (ČSR, Praga) pledira za čim ožje sodelovanje z Društ. narodov in Mednarodnim uradom dela. Nihče od nas ne veruje, da se bo gospodarski razvoj evropskih držav v slučaju sodelovanja Društva narodov preje konsolidiral. Ali vprašanje je, ali naj se odločujoče zadružne organizacije v Evropi postavijo ob stran in vodijo napram Društvu narodov negativno politiko ali pa naj podpirajo njegova stremljenja, da bodo zadruge, zlasti pa zadruge konzumentov imele vodilno vlogo na gospodarskih konferencah in v Društvu narodov. Večina stoji na stališču, da naj bo varovana avtoriteta organizovanih konzumentov po Društvu narodov. Kakor vidite iz poročila, se je Zveza trudila, da tej organizaciji pribori pri Društvu narodov rešpekt. (Pritrjevanje.) Mi gradimo nov gospodarski svet in za ta nov gospodarski svet hočemo priboriti tudi v kapitalističnem družabnem redu prostora na solncu. Vsled tega menim, da ni pravilno obsojati politiko Zadružne ali-janse, kakor se je to zgodilo od ruske delegacije, marveč jo je treba podpirati in pozvati Zvezo, da napne vse sile, da pribori tei svetovni organizaciji sedež v Društvu narodov in v Uradu dela. (Dolgotrajno pritrjevanje.) — Sabarsky (Tel-Aviv, Palestina) pozdravlja napredek Zveze in želi v svrho mednarodnega uveljavljenja čim ožjega sodelovanja in stikov zadružne Internacijonale z ostalimi velikimi delavskimi mednarodnimi organizacijami. — Lorenz (Nemčija, Hamburg) pojasnjuje svojemu židovskemu sodrugu, da je to pač nemogoče, ker je v zadružni Internacijo-nali združeno zadružništvo vseh političnih smeri. S katero politično in s katero strokovno Internacijonalo pa naj se je v stikih? Socijalistična internacijonala je vendar združenje popolnoma določenih političnih strank. Ako noče Zveza razpasti, mora o-stati najstrožje nevtralna, ali z vsemi smermi in njih udruženji pa ne more biti v stikih. Sploh je pa nje delovanje zadruž-no-gospodarsko. V delnih stikih je pa itak s Socijalistično Mednarodno strokovno zvezo. — Nato govori k točki »Stiki s poljedelskimi zadružnimi organizacijami« Ba-ryšnikova (Sovj. Rusija. Moskva), ki je proti kapitalističnim kartelom in trustom ter kritizira stališče Zveze. Ko ji Lorenz iz Hamburga odgovarja, navaja celo vrsto slučajev, ko so Rusi sklenili kupčije s kapitalističnimi trusti in karteli. Razumem popolnoma, pravi, ako si poizkuša Sovjetska^ Rusija zagotoviti v interesu svoje domače produkcije tržišča po sprejemljivih cenah! Ali naši ruski prijatelji se morajo odvaditi, da smatrajo to, kar delajo sami, pri drugih ljudeh kot zločin. — Kahan iz Moskve ne taji kupčij s kapitalisti; izjav-
lja pa. da je vse, kar dela sovjetska vlada, edino in izključno v korist ruskega pro-letarijata. (Čudenje.) Napada nemške za-drugarje. Lorenz odgovarja.
Popoldne (četrta seja); D Mednarodni zadružni banki govori Gaston Lewy (Francija, Pariz). Omenja resolucijo bankarske konference, ki ugotavlja vsestranski napredek ter celo po nekaterih državah od-višen denar, ki bi bil lahko uporabljiv za pospeševanje zadružništva v državah, ki nitnajo še tako razvitega zadružništva. Nato govori o korakih, ki vodijo do ustanovitve te mednarodne banke. K tej stvari govori nato še dr. Renner, ki priporoča previdnost in svari pred prenagljenjem. Resolucija je sprejeta. Za tem prehaja debata o poročilih koncu. Predsednik se pri zadnjem poglavju o umrlih članih in velikih zadrugarjih tako Sir VVilliamu Max-wellu, Andersu Melsu spominja dveh najnovejših gomil, ki sta nastali po sestavi poročila: na smrt predsednika Zveze gospodarskih zadrug Antona Kristana iz Ljubljane. ki je umrl 17. julija tl., in pa predsednika japonske zadružne, zveze v Toki-ju, ki je umrl 23. avgusta tl. V znak časti se navzoči dvignejo raz sedežev. Poročila so sprejeta proti glasovom Rusov.
Nato je odglasovana na predlog dr. Rennerja, ki priporoča sprejem, resolucija Thomasa. Thomas (Pariz oz. Ženeva) izjavlja, da se s hvaležnostjo dr. Rennerju izjavlja popolnoma sporazumnega z njegovimi predlogi. Resolucije so sprejete.
Sledi razprava o spremembi pravil. Precej debate da odstavek o odpravi častnega odbora. 83 letni Charles Gide (Francija, Pariz) se vehementno zavzema za ohranitev odbora. Tudi Anglež Hayward se mn pridružuje. Fielssner iz Hamburga se pa zavzema za predlog odbora ter je proti tej zastareli ustanovi. Na to govore še Borodaewsky (Argentina, Rosario de Santa Fe), zatem drugič Gide in pa Ventosa iz Madrida (Španija), ki stavi kompromisni predlog, da naj se pusti dosedanji odbor izumreti, novih članov se pa ne voli. Po zanimivem glasovanju je bil sprejet s 384 glasovi proti 307 predlog načelstva. Tu so Rusi prvič in edino glasovali za predloge načelstva. — Dalje je še debata o prispevkih, kjer govorijo Jakuhenko (Sovjet. Ukrajina, Harkov), Palmer (Anglija, Manchester), Polsson (Francija, Pariz) in Bo-rodaewsky (Argentina). Ruski predlog k tej točki odklonjen.
S tem je poročilo načelstva sprejeto in dokončan drugi dan.
Že poslednjič sem poročal o zastopnikih raznih vlad. Da moremo zanimanje teh primerno presoditi, omenjam države, in njih ministrstva, ki so bili zastopani: Avstrija (Min. trgovine). Anglija (Ministr. za delo), Nemčija (Ministr. za delo), Češkoslovaška (Min. za soc. blagostanje), Bulgarija (Min. za trgovino, industrijo in delo) in Norveška (Min. za socijalno blagostanje). Zanimivo je to tudi vsled dejstva, ker pripadajo pri nas zadruge delno pod Ministr. za trgovino, delno pod Min. za poljedelstvo — a tu se za nje zanimajo predvsem ministrstva za delo ozir. soc. politiko.
*
Zanimiv dogodek se je pripetil pri naši mizi kmalu po otvoritvi kongresa, v pondeljek dopoldne. Sedeli smo — kot že omenjeno — med Japonci in Rumuni. Japonec mi nemško pove, da je on edini zastopnik carstva vzhajajočega solnca. Ne dolgo za tem pride k mizi in se vsede nasproti Japoncu še en Mongolec. Spogledali smo se in na vprašanje mi Japonec pravi, da tega svojega mongolskega brata ne pozna. Nato ga japonski nekaj vpraša — ali na spogledovanje čujemo le odgovor: Tannu-Tuva, Vedel sem takoj, kje smo: Tuvinec od Jeniseja, ki je zablodil nehote k svojemu mongolskemu bratu, me nagovori, ko je slišal moje pripovedovanje s. Cobalu — ruski. Odgovarjam mu srbski — pa gre. Pripoveduje mi o njih narodni republiki, o kateri povdarja, da ni sovjetska niti v Sovj. Uniji, da je potoval po reki Jeniseja, dalje preko Moskve, Poljske, Češkoslovaške na Dunaj. Kmalu pa ga pridejo poklicati in odide k Rusom, ki ga sprejmejo v svojo sredo. Odslej se ta delegat Sedybol-Tannu ravna po vsem po na vod i-lih sovjetskih Rusov. Cvetko Kristan.
nje v znesku 5 milijonov dolarjev (280 milijonov dinarjev).
Margareta Koepke, gledališka igralka na Dunaju, je izvršila samomor plinom. Ob navzočnosti velikega števila občinstva je bila v krematoriju vpepeljena.
Letalska nesreča. Na letališču v Stuttgartu je dvoje letal trčilo v zraku skupaj in padlo na zemljo. Oba pilota sta mrtva.
Kralj čikaških zločincev aretiran v Nemčiji. Jak Diamond je eden vo-
diteljev čikaških zločincev in potepuhov in podzemlja sploh. Pripotoval je v Evropo in si izbral različna imena. Že prej so bile obveščene vse države o njem in naprošene, da ga pošljejo v Ameriko, če ga izslede. Izdal se je s tem, da je izdajal denarna nakazila s svojim pravim podpisom. V Ahemu so ga prijeli. Obtožen je mnogih zločinov, tako umora gostilničarja Mariana Westra, zarote proti varnosti države, umora blagajniškega sluge v New Yorku. V glavnem se je bavil s tihotapstvom.
'nfiROCA SE ✓ * Q RIB OR
t^OSTm PRE0fiL4-2
Maribor.
Smrtna kosa. Minulo nedeljo okrog 11. ure dopoldne je na Pobrežju pri Mariboru nenadoma umrl zadet od srčne kapi 48 letni Martin Klethofer, sprevodnik-vlako-vodja drž. žel. v pokoju. — Pokojni je bil zaveden proletarec, od leta 1908 do svoje prerane smrti nepretrgoma član razredne strokovne organizacije železničarjev, vsa ta leta tudi naročnik delavskih listov in tudi član raznih delavskih društev. — V torek, dne 23. septembra t. 1. se je ob veliki udeležbi posebno njegovih stanovskih tovarišev vršil njegov pogreb. S smrtjo Klet-hoferja je nastala v vrstah zavednih želez-žničarjev vrzel, ki jo bo le težko nadomestiti. Ohranili bomo pokojnika v trajnem spominu. Žalujoči rodbini naše sožalje!
Tajna razprava na ovadbo tovariša. V petek se je vršila pri mariborskem okrožnem sodišču razprava proti obratovodji tekstilne tovarne »Texta« na Teznu, Will-friedu Hoffmannu, nemškemu rojaku iz Češkoslovaške. G. Hoffmann je bil že dve leti nameščen v tovarni »Texta«, kjer je bil zaposlen tudi neki mariborski preddelavec, bivši trgovski pomočnik franc Fel-ser, tudi Nemec po narodnosti. Felser je bil jezen na Hoffmanna, češ, da je on kriv, ker ni v tovarni tako napredoval, kot je hotel. Ko se je nameraval letošnje poletje, dne 16. julija, Hoffmann z ženo1 in otrokom odpeljati na svoj redni letni dopust na Češkoslovaško, ga ie naenkrat Felser ovadil pri žandarmeriji. češ, da se je Hoffmann sovražno izražal o naši državi. Takoj nato je prinesel tudi »Mariborski Ve-černik Jutra« notico z naslovom »Aretacija inozemca«, kateri ie pisec, učitelj Franc Lukner na Teznu poročal, kakšno senzacijo in zadovoljstvo je zbudila ta aretacija, ko so petletnemu otroku in mladi ženi odgnali reditelja v zapore okrožnega sodišča, mesto da bi se odpeljali k svojim staršem na dopust. Preiskava je trajala polna dva meseca, ker je moral akt tudi k državnemu sodišču v Beograd. Aretirani Hoffmann pai ie že orožnikom izjavil, da nikdar ni rabil očitanih izrazov o naši državi, ker se
za politiko sploh ni brigal, ampak je živel le svojemu napornemu poklicu in da ga jc ovadil Felser !c iz maščevalnosti. Šele minuli petek se je vršila glavna razprava, ki pa je bila proglašena za tajno. Hoffrnan-na je zagovarjal odvetnik dr. Reisman. Zaslišanih je bilo mnogo prič, posebno nameščencev iz tovarne »Texta«. Po 2-urnem razpravljanju pa je sodnik sodni svetnik dr. Lenart razglasil sodbo, s katero se obtoženi Wi!lfried Hoffmann oprošča vsake krivde in kazni, ker sodišče obremenilnim pričam radi njihove sovražnosti napram obtoženemu ni moglo verjeti. G. Hoffmann je bil takoi izpuščen na prosto. Nihče pa mu seveda ne more povrniti ponižanja, ki nru je bilo povzročeno z aretacijo in skrbi rodbine.
Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6: v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-raz-redu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se!
Starši, pozor! Opozarjamo Vas, da kupujete v bodoče vse šolske potrebščine za svojo deco v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6. Čitajte današnji oglas in letak!
Celje.
Celiska mestna občina in stanovanjska akcija. Na petkovi seji je celjski občinski svet votiral nadaljnje posojilo v znesku 600.000 Din za stanovanjsko akcijo. Iz tega zneska bo občina dajala sicer ie posojiia graditeljem, vendar že nekaj, čeprav občino to malo stane. Doslej je bilo z mestno podporo zgrajenih 11 hiš. — Večja mesta v dravski banovini, ki imajo tudi desetkrat večjo stanovanjsko bedo, pa obravnavajo to vprašanje boli kot pastorko, češ, da je dovolj stanovanj, da ni denarja in da se ne rentira. Seveda, če se slabo gospodari.
Trbovlje.
Prijatelj prirode. V nedeljo, dne 28. trn. se vrši v dvorani Del. doma ob 9. uri dopoldne ustanovni občni zbor podružnice
NOVI VINSKI MOST
\>
beli in črni se toči liter Din 10*—■, čez ulico Din
J. Povodnlk, Maribor, Rotovški tis 8
za pisarno
in za šolo!
V soboto, dne 13. septembra je bila otvorjena
NOVA TRGOVINA S PAPIRJEM
Ljudske tiskarne Maribor na Slomškovem trgu 6
Vabimo vse, da poskusijo kupiti pri nas. Jamčimo dobro blago m konkurenčne cene!
Prijatelja prirode. Vabljeni so vsi člani pa tudi oni, ki imajo namen pristopiti k društvu. Zanimanje za planinarstvo. ki je zadnji čas zavladalo med našim delavstvom, posebno med mladino, je razveseljiv pojav. Saj je le na ta način mogoče, da pride ob svojem prostem času ven iz zaduhlih stanovanj in gostiln v prosto naravo. Pot je začrtana, samo krepko in vztrajno naprej!
Kino »Svoboda« pripravlja novo senzacijo za trboveljsko publiko; v kratkem času prične s predvajanjem zvočnih filmov na najboljši evropski tonaparaturi. Program je sestavljen za letošnjo sezono ropolno-ma velemestno ter so na sporedu sami stoodstotni nemški zvočni filmi. Uprava kina se ni ustrašila ogromnih nabavnih stroškov, kjer hoče svoji publiki nuditi vse ono, kar zmore današnja moderna tehnika.
Ruše.
Gradba novega šolskega poslopja. —
Tukaj so začeli graditi težko pričakovano osnovno šolo. Podjetji Jelenc & Šlajmer in Zivic bosta izvršila betonska in zidarska dela. Upati je, da bo stavba še to jesen
pod streho. — Tehnična preddela na pohorski cesti k Arehu se tudi nadaljujejo. — Vodovodna zadruga bo tudi še to leto začela s svojimi deli.
Tržit.
Javna prošnja na direkcijo drž. železnic v Ljubljani. Tržiški občinski odbor je že lansko leto zaprosil za spremembo zimskega voznega reda na progi Kranj—Tržič, vendar iz nerazumljivih razlogov brezuspešno. Vsled tega prosimo tem potom, da se uvede nedeljski zjutranji vlak tako v prometu kakor v poletnem času, da se s tem omogoči v tukajšnjih industrijskih podjetjih zaposlenim delavcem, kateri stanujejo od
Ljubljane naprej, vsaj ob nedeljah in praznikih obisk svojcev v svrlio ureditve družinskih razmer itd. v enem' dnevu, in ne samo delavstvu bi bilo s tem pomagano, temveč tudi ostalemu občinstvu tega okraja. Kdor mora namreč danes po opravkih iz Tržiča v Ljubljano, še nekako opravi v enem dnevu, ne sme se pa podati recimo par postaj dalje; temu že ne zadostuje en dan za povratek. — Železniška uprava s to spremembo nima nikakih prometnih kakor tudi ne finančnih ovir; vsled tega upamo, da bo ta skromna in upravičena prošnja uslišana. — Več interesentov.
Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.____________
»Prijatelj prirode".
Prijatelji prirode, Maribor. V nedeljo, 28. t. m., izlet na Roglo. Odhod iz Maribora ob 5.30 do Zreč, nazaj na Sv. Lovrenc. Prijave se prevzemajo v društvenem lokalu v sredo dne 24. t. m. ob pol 20. uri. — V pondeljek 29. sept članski večer ob pol 20. uri.
Šolske tormce ■« nahrbtnike
v veliki izbiri priporoča
I. KRAVOS
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13
MALA NAZNANILA.
zasloni
Vsi letni naročniki dobe
,14 karatno originalno amerikansko
zlito nnllono pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ weli“. Naroča se Administration der „Radlo-welt" Wlen I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica St. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
Naročajte
novo izišlo knjigo
.Taškent
II
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel 1. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din. v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda* Ljubljana in v vseh knjigarnah.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene. nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
\ ulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETELIH, Mcrlbor, Glnnnl trg t.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
IV
II
v
Hnlmnite m\e prihranke
v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ulote obrestujemo pa
proti trimesečni odpov
■
s o
-
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstarvitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Fržen v Mariboru.