290. Štev.
Pavšalni Iranko v cfriavl SHS.
V UubllanI, v petek 17. decembra 1930.
izhaja rszen nesSeli in Prasnite« vsak dan cb le. uri dopeldne.
CredniSlvo je v Ljubljani Pfaanžkanska ulica it.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankiralJ in podpisati, sicer se jih ne pri* °b£i. Rokopise se ne vrača«
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni ^zglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pii večjem naročilu popust
*Wwiiiiiiiiiiii
Glasilo iugosfov. seelfaEno - demokratične stranke.
Posamezna ste«. 1 krono.
Leto IV.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po poiti ali x dostavljanjem na dom za celo teto K 240, za pol leta h 120, za četrt teto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije zn list eo poštnine proste.
UpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica et.6'1,, Učiteljska tiskarna.
Pogajanja za novo vlado.
Posraiania za sestavo nove vlade so v polnem teku. Skupščinske seje so odeodene. dokler ne izvrši svo-ieva dela vsai v davnem, verifka-cpski odbor in dokler so ta dela. imaio vodilni parlamentarci in strankarski načelmki dovoli časa za zakotne razsrovore.
Verifikacijski odsek Ima seda! iiaiveč posla, Pred vsem ie treba ugotoviti, koliko mandatov te spornih in koliko ie takih, oroti katerim *e vložen protest. Ce se uirotovl. da te nespornih mandatov dovoli za sklenčnost. potem oo'de delo v kon-^tituanti razmeroma erladko. Ako pa **e me?neio nastati zanHetllaii. katerih di.lekosežnosti ne more še nihče orcsotliti.
Eneva izmed prvih protestov ®roti oravHnosti volitev fe vložila Slovenska Ljudska Stranka pr or S Vf'litvam na Staierskem. v mariborskem okrožm. Protest ura vi. da vo-lilui odbor m znal seštevati. Vsied te mmanikliivosti so dob»!i baie klerikalci »n komunisti vsak no 1 mandat premalo. Iztrleda Da da kieri-kalno-komunistične šance ne stole bresiiamo. in uoanie ie opravičeno, da obdiže samostoini kmetla m so-Ciialistt svole mandate.
Glavna politična točka oa so »o-esKania med radikalei in demokrati. 'To ,ft» dve naiAteviliiijiš- stranki v »arlamentu 5n °** ukrepov teli aveh odvili usoda ustave In drža. 'fe* Kakor danes siote stvari, ni no-ueneua dvoma, da hodo demokrati in fadikMc’ našli skupno Dlatformo za združeno delo skupno z zemliorad-tttčko s^anko bre/. ozira na to ali ooKjeto samostoini kmede v vi.ido 8* ne Gotove le da io bodo knietie o°dnirail. že zaradi svodih tesnih zvez z demokrati. Seveda premostitev nasorotstev med radikalci in dmokrati ni tako lahka stvar, že zaradi osebnih nasorotstev ne ki vladalo med Protičem in Pribičevičem. Protič ie trd človek, ki ne nozabi rad na preteklost. Na driieri strani Da to zonet previden državnik, ki razume samozataievanle do usodne oriliko seveda.
v Reeent ie poveri! Pašičtt ualoeo. tfa sondira posamezne stranke ali
Belerad. 15. dec.
bi bile te ori voli* vstooitl v vladno koaNctio ali ne. Ako se Pašiču posreči da Pridobi večino strank zase. ootem bi moral on dobiti definitiven mandat za sestavo vlade. Vora-šanie ca ie. če ga bo on tudi prevzel. Mogoče '«e tudi to. da bo Pašič svolo nalogo srečno dovršil, izvedbo svojih načrtov oa bo oreoustii Stoianu Protiču.
Kar se eovori o nekem nasorot-stvu med Pašičem in Protičem. češ da ie eden za demokrate, druei oa oroti niim to ie larj-fari. . Oba sta nerazdružliiva. Gre se or! tem manevru samo za to. koliko ministrskih cortfeliev odoadc na eno koliko na druco stran.
Protiča fors'rato s svote strani firti slovenski klerikalci. To na zaradi onkraiinske avtonomne. kateri ie Protič baie boli naklonien neeo Pašič. če bodo tiiihovi udi opravičeni to bo nokazaia bodočnost.
Proti sodelovaniu [Koroščeve t-rtme v vladi se uDiraio v oosied-mem momentu zlasti demokrati m komunisti. Tudi ti orihaialo namreč kot vladna stranka v poštev, čeorav se tei kombinaeiii si'no uoiraio demokrati. To oa vsled Drikliučenia narodn;h sociiaiistov k demokratski stranki. Pri vsem se ere za oortfeH šolezniškesa ministrstva*, ali Deržič ah Žortra,..
Veliko zadovoljstvo v Bclirradn ie vzbudila vest. da orideio v Belerad Radičev' odposlanci. Upaio - da tva	soorazum tudi ž niimi.
čeorav rta škodo sedanie«a ustavne-tra načrta. Ustavni načrt ni nič definitivnega in se da še vedno izore-meiviti. Tzoremeivti se da tudi Radiču na liubo. ali oa se Im izoremenil Radič ustavnemu načrtu na Hubo. Pesnica bo bržkone ooslcdnle. ker se tudi naiostreiša sekira skrha.
Socilhlni demokratie za vstop v 'dado ali vsal kot oomoč evenniiitu koalicijski vladi ne orideio v poštev. Socialna demrkraciia ostane _za enkrat v ooGziciii. ker nreko svonh te-meHnih orincinov ne more skleoatl t:obenih komoromisov nc v Betera-du in tudi ne v Liubliani...
Koroška afera.
V	»Beotrradskem dnevniku« piše jjbkola DiGiiovič o koroški aferi med druvin, sledeče:
v »Po zasedbi z iutroslovanskimi tetami ie bila aorovizacHa na Koroškem zelo slaba. Uradniki žitneera Zavoda iz Liubbane. so Dri nokra-»'tisk h slavarstvih v Borovliah in Velikovcu usranovili aorovizaciiske odhr.re ki oa so delovali zelo slabo. ' oreskrbovaniu na ie vladal nered. Jako da so dnevno v Llubliano Dri-«i«?ial»' nrofecti. nai se to vorašan*e {eirjeliito in bolie reši. Vsled te^a sc jJ® zbrala v l.iubliani anketa kateri j® predsedoval dr. Breic Izid te ankete je bil: ustanovitev »Koroške gospodarske družbe za nakup in oro-<*aio na Koroškem.
, Bo (uniia 1-920. ’e ta družba Doši-jJa'a na Koroško samo mast. šoeh. r*nz:n in oetrolei no tem dnevu oa “e prevzela vso aDrovizaciio na Koškem.
Cona A n? oonolnoma pasivna ^kraiina. Nisn lastni pridelek cere-gd znaša 4R odstotkov vse potrebe, rp tem računu bi za nieno preskrbo r^oolnoma zadostovalo SO—69 va-*0nov mesečno, dočfm ie bilo tiakai • Poslane mnoeo več hrane neero ie •navala potreba.
v v^ani Žitni zavod iz Liubliane "ie
času emdstih mesecev v cono A k?slal ,)0 Koroški eosoodarski druž-J vaaronov iirane. okrainemu ,{*varsvvu v .Velikovcu 136 vago-
nov in okrainemu glavarstvu v Bo-rsvliah 274 vaeonov. Skunai 671 vagonov. Razen tega so nakopičili z>iatne množine živil tudi privatni tigovci. Svobodno lahko reCemo. da ip bil večii de! no privatnih trgovcih uvoženega blaga namenien tihotapstvu.
Ker ie bilo mogoče aorovizaoH-sko bla^o do 4 avgusta t. I. uvažati v cono A brez carine in zavarovanta valute, a orodaialo se ie ood nakup-nr* ceno. ie naravno, da nrjvatni trgovci niso mogli v coni A s svojim blagom ničesar napraviti. n*ti ga niso uvažali v namenu, da ea tu proda io.
Po odstranitvi demarkacijske črte ie bilo oo iziavi prehran Sevalnega odseka od II avtrusta do dneva nlebisc'ta. t. i. do 10. otkobra uvoženega še 12 vaeonov sladkoria. 273 vagonov hrane. 4 vagoni masti iia ž!9 urašičev.
Moremo trditi da ie bilo v enat-sfih mesec?h v cono A uvožene vse prehrane skunai za okolo tisoč va-o-npov ne vštevši mast. sladkor, šoeh benzin. netrolei kakor 'tudi gotove znatne množine hrane, o katerih bomo oozneie govorili.
Kam ?e orišla vsa ta roba? Na to nam dale »Beogradski dnevnik« siedeči odgrvvor: IzgubiK smo Koro-šk(t toda fiwo dobili nekoliko milito-nariev v Slovenili.
Komunistični puč na Češkem končan.
Položaf se ie znatno zboUšai. V Pragi le padlo število stavkaioč!h.
V Kladnem vlada oonoln mir. V Slanih se vrača io delavci na delo. V Libercih delaio delavci skoro povsod V Mostu ie oopoln mir. Tovarne cbratuieio. V Brnu delata dve tre-tiini delavcev. V Jablonih sta bila komunista Strich in Roniger aretirana ker sta nregovariala voiake k uporu.
Izvr5evaln| odbor češke komu-njsitične stranke obiavlia v I stu »Ruda Pravo« oozlv rta delavstvo. npJ dane« končalo stavko. Nemški komunistični narlainentarc1 so že včeral iziavili. da mora stavka še danes orenebatr
»Prager Ta^blatto niže o stavki:
V Pragi delaio skorai novsodi Danes se ie tndi v vsem liberškem okraiu orjčelo delati v karbiškem premogovnem okrožiu in v Uštm pa
Praga 15. dec.
sf» ?e ooiavilo veliko stavkarsko gi-banle. Glavni oogol levičariev le amnestila za vso aretirane In obdolžene. Komunistični noslanc* se prizadevalo. Pridobili češkoslovaške stranke za to zahtevo. Interurbanska telefonska zanora za Češko ie že preklicana, izvzemši ozemlla. ki se nahaiaio v iziemnem stanhi.
BoUševišk! denar na Češkem.
»Pravo Udu« poroča, da ie Drl nojitičnih hišnih nreiskavah v zad-niih dneh nadlo državnim oblastem v roke mnogo dokumentov, ki Dričajo da so češki komunisti oodkup-IvMti no moskovski vdadi ki ie vnrl-7or!la globoko zasnovano zaroto rroM češkoslovaški reoubliki. Do-k'imenf?. o katerih oa Ust nič ne omenia. bodo služili za Dodlago v razpravi oroti voditeljem komunističnega Ptiča.
Nizozemsko-jugoslovanski spor.
(Uradna)
Belerad. 15. dec.
Povodom izgona bivšega holandskega častnega konzula v Beogradu. Bernarda Rannaporta. ie tio-landski poslanik protestiral pred me-ser difi na nedostolen način. Vlada ie odklonila soreicm orotesta v taki ioblilvj^ ter- ie holandski poslanik do parc§pt sVf;?e vlade dne 9. t. m. zo-n«t ISp^ktišal. izročiti ministrskemu »5)recfi*afeiiku In zunaniemu ministru dr Vesniču isto noto. ki se te umevno marala odlrti. Radi tega 'e holandska vlada nostrificirala našemu poslaništvu da ne želi nievove^a bi-vania v Haagu. Beograiska vlada pa ie danes isto storla s holandskim poslanikom v Beogradu. Afera Rap-ocDorta ie dobro znana. L. 1912 |e bil zanleten v znano vohunsko sfero Mu!lerja, v kateri Je bil zapleten tudi znani holandski« generalni konzul v Beleradu Kostrovvjtz. Obadva sta bila avstriiska nodanika. V cočetku voine ko holandska vlada ni hotela
Telegrami.
NIC GOTOVF.GA SE NE VE . . ,
»Obzor< iavlia no informaciiah iz radikalnih krosov, da Paš:č ne snreime mandata za sestavo nove \iipcle nego da bo orinoročal. da starešina to nalogo Protič. Ustava dr. Laze Markoviča bo v naiboliem slučaiu sorešeta z velikimi izpre-membami.
SRBSKI KMETIE PROTI RADIČU.
Dooisnik »Jutarnieg lista« v Beogradu se ie razgovarial s predsednikom parlamentarnega kluba Srbske zemlioradn!čke stranke Lazarevičem kateri mu ie iziavil: »Naša slranka nima nikakih zvez z Radičem. Ako bi člani Radičeve stran-kc*. ki so seliaki in ki hočeio ščititi seliaška interese, hoteli delati na oo-nn^o izvedbo našega programa in ako bi hoteli vstopiti v našo organizirano stranko ter snreJeti naš nro-gram tetlai lahko s toni k) brez «vir v naš klub. Naša stranka stol? na stališču, da ie Radič zanelial hrvat-skega sellaka z demapogiio. Naš namen ie. uveriti hrvalskega seUaka. da so interesi srbskega seliaka isti kakor hrvatskeca seliaka. Ako ostane Radičeva stranka uri svojem do-sedaidem programu s« pii z nio ne moremo združiti, ker ne moremo podpirati Radičeve itleie.
LAŠKO - JUGOSLOVANSKA POGODBA.
LDU »Deutsche Allgemeine Zel-tutig« iavlia iz Lugana: »Temos« do-znava. da vsebuie taina obrambna Pogodba med Jugoslavijo In Kalilo, ki se le sklenila v Rapallu nastopnih
odpoklicati Rapimporte. ga ie naša vlada interniran v notraniosti države radi sovražnega postnngjiia na-Dvatn Srbiii. Za okimacile le pokazal tnd' vse stopnic sovražnosti naoram prebivalstvu v okupirani Srbiti. Po orooadu Avstro-Ogrske ie beograjska vlada odvzela Ranoanortu konzularno čast ter o tem obvestila tudi holandsko vlado. Med tem so nedavno našli v arhivih bivšega avstro-ogrskega generalnega gouvernemen-ta tudi Pismene dokumente o teh sovražnih činih. Na podlagi teh 11-s';n ie naša vlada izgnala tega bivšega konzula.
Dosedan« nizozemski poslanik v Beogradt« ie odpotoval iz Beograda. S tem so defn|tiyno urekinieni diplomatski odnošaii <"a\ našo kraiie-vino in Holandiio. Naš ooslanik v Haagu, ie dobil uradni nalog, da za-pu'*' svoie mesto.
dc* točk: 1. Obe državi sta se sporazumeli da morata Avstriia in Madžarska iznolnhi vse obveznosti, ki Hh nalagata mirovni pogodbi. 2? Obe s^anki se obvezujeta da ixista nasprotovali povratku Habsburžanov na prestol 1 Obe državi se ot>-vezuieta. da se bosta medsebotno nodnirali oroti propagandi od av-stri-ske ali madžarske strani. 4. Češkoslovaški se naznani ta oogodba. 5. Obe stranki sta pooblaščeni, sklepat? kakršnekoli oosrodbe z drugimi državami toda morata Drei o tem obvestit? druge države.
SPAI.AJKOVIČ — VNANJI MINISTER.
LDU Dr. Miroslav St>alaikovič. delegat naše države v zvezi narodov. se ie vrni! v Beograd na Doziv radikalnega kluba. Nieeov orihod le v zvezi s sestavo nove vlade kier prihaia on v poštev kot minister ?>naniih poslov.
PREBIVALCI OTOKA RABA PROTI D* ANNUNZMU.
Ponolnoma tendenciozne in laž-
nlive so vepti. katere razširiata D’ Annunz;ev in Italiianski tisk. da se ie otok Pab iziavil za Diikliučenie k reški državi. Na čelu rabske občine stoii oo Italiianlh vsiliettl kormsar. italijanski častnik, ki oač ne more govorti v imenu iugoslovanskega naboda.
Politične vesti.
+ Na lavo stran ie omahnila mariborska »Straža«. V' oni svojih zadnjih številk Se prinesla umerjeno pisan članek proti republiki in proti oni ostri struji, t»t«ro m-
stopak) Uublianskl gospodje v SLS. Naj« novejša Številka »Straže« pa prinaša uvod* nlk, ki inačl, da so se Mariborčani, t j. dr. Korošec, uklonili ljubljanskemu diktatu in zagovarja opozicijo na celi črti. To pa no zna« sporazuma ali pa spora med klori« kalcl. ampak oni so ostali edini kot prsi v geslu: Ml hočemo vladati! Da se obdr« že na moji in vladi, so pred volitvami skl# niH, da kandidirajo same kmete v kon« štituamo, seveda zato, da bi paralizirali akcijo samostojnežev. To Je bila prva klerikalna kapitulacija pred novimi gasil. Ko so se prelevili £ez noč v navdušene re< publtkance, To ie druga kapitulacija. Ko bodo pa tisti nezadovoljneži m«l komuni* stl, katerim sedanja taktika komunistov Iti njihov vstop v parlament ni prav, ustimo« vlU najradikalnejšo anariiistlčno strujo, bo. mo doživeli tretjo kapitulacijo: Icatoilšld anarlnzem. Potem bo Sto pa zopet navzgor, do monarhije, bi vse bo v redu. — ffe- lnt< dega ne bo, prav M, vse se bo lopo lo.
+ Uradna kuriloznosf. Po dolmeni proučevanju vpraSanju drugesa zaitotta pravoslavnih sveCenlkov ki (zmenjavi mt< sli z dmlml cerkvami Je sv. arhljerejakf sabor srbske pravoslavne cerkve sMcn!^ da se drugi zakon svečenikom ne mnre da-voli«. Srbska pravoslavna cerkev ne ro izdati pozitivno cerkvene naredbe bro* nevarnosti, da bi 9® s tem ne kršilo edim stvo z ostalimi pravoslavnimi eorlčvami vi sedanjih neurejenih Časih, ker bi to morfaf Škodovati interesom srbske ptuvoslavutf cerkve In države.
+ Dr. LaginJa pri regentu, SnoSi jo stMreld regent prcstoJonasledntk Aleksan« der v avdijencl hrvatskeca bana dr. njo, ki le pri tej pril tki obves«! o položaju na Hrvstskem. Zvečer Je odpotovaJ dr. Lasrkila v Zagreb, da izroči bansko trie svod^iHi nasledniku.
■f Dalmatinska težačka stranka moravii po novem letu sklicati velika *!*rv rovarje svojiti prlstaSev te vse Oshitadje; Na zbor pridejo tudi dde^at! (cšačiclh strank Bosne, Srbije, Hrvatskc In Slove* nlje.
+ Poljaki demobilizirajo. Poljska vlada Je sklenila demobilizirati 25 odstotki častniskcKa zbora. Med drugimi bo vno< kolenih 68 generalov bi 600 polkovnikov/ istotako javljajo, da bosta v kratkem demobilizirana letnika IS95 In IS96.
+ Boji med boijsevlkl in Litvanck Med oddelki čet beio-rnske ljudske rc< pjibtlke In boIJSevIki ae vrte Hud! hoji prf Kobetah In Slemlonowcm. Boji poteka!^ ugodno za beloruske čete. — Ruski za* stopnik JoHe Je letijskl vladi poslal noto^ v kateri Izjavlja, da se smatra sovjetska vlada spričo dejstva, da le letHsko časa-« pisje napram Rusiji zavzelo sovražno sta< lišče In spričo nastopanja letijske vlada, ki ničesar ne ukrene proti časopisni asrita< cIH za prisiljeno, da se prekinejo letijsKo. ruska pogajanla v Rigi.
+ Militarizem v FrancUl. Zakon o dobi vojaške službe, kf je bil predložen zbornici, se ne ozira na letnik 192. th pred-* videva službeno dobo 18 mesecev s pri* držkom. da bo teta 1923. odšlo 100.000 tnMf Ui ne, kakor doslej 80.000 mož, IzImSI čast< nike, In da se poveča število kolonialnih' čet od 100.000 mož. kakor jih predvideva zakon leta 1013., na 300.000 mož. Doba vok laške obveznosti se podaljša od 28 na 33 let, torej od 20. do 50. leta.
+ Militarizem na Angleškem. Spodnia zbornica Je sprejela naknadne kredite za armado. Asquitbov predlog, Id Je vsebj^ val nezaupnico vladi In zahteval zmanjšanje liaknadnili kreditov, Je bit odklonjen g 186 proti 82 glasovom.
+ Skrajšana doba vojaško službo V, Španiji. Vojni minister je danes mlnlstr-. skem.u svetu predložil načrt, po katerem naj bi se dolžnost vojaškega službovanja znižala na dobo dveh let.
+ Stavke v Norveški. Stavka železni. Carjev je končana. 5000 nameščencev je glasovalo za vzpostavitev dela, 3000 pa proti.
+ Volitve na Španskem. Med posknul ki so bili Izvoljeni po členu 29, se nalr.taf 37 konservativcev, 8 maurjMov, 1 cervis^ 12 romanistov, l? demokratov, 7 albi-stov, l reformist, t nacionalist, 2 geinista,
2 republikanca, 1 intcgrlst, 1 neodvisni IU boralec, skupaj ?0, — Po člonu 2?em v):n-
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 290.
skega volilneja zatona s? izvolijo tisti de- j dobro, ter proletarijat pokaže tem iegtU>> v ?,ienl volilnem okrožju nastopijo brez konkurenta.
+ Boijševiki vabijo. Jtigoslovenska, bolgarska. in grška vlada so se pozvale, naj vzpostavijo odnošaje z Rusijo.
+ To je pa odločnost — za otroke!
Češita komunistična organa »Rude Pravo« in »Večernik« sta bila zadnji teden večkrat Konfiseirana. In izvrševalni odbor kom. stranke je sklical sejo ter sklenil: S konfiskacijami komunističnih listov hoče vlada škodovati le nekompromisnemu delavskemu časopisju. Tega ne dovolimo in zato protestiramo proti takemu ravnanju. Odločili smo se, da, ako bosta »Rude Pravo« in »Večernik« še kdaj konfiseirana ne bomo v protest nobenega strankinega lista, ki ga tiskajo v naših (?) tiskarnah več predložili cenzuri.« — In list bo Izšel brez cenzure, ki je tu le za igrače. Danes je potrebna, jutri že nič več. Vprašamo: Zakaj pa sploh še sedaj predlagate liste cenzuri, ko brez nje tudi lahko izidete, otroci, kaj? — In taki so vodje češkoslovaških komunistov in prod tem! naj Masarvk zbeži!!
+ Zadnje sodiallstiCne konference ▼
Bernu hočejo komunisti zasmehovati In osramočevati. Pišejo o njih kot o »lepljenju IV. Internacijonale«, o »konferencah neodločnih ljudi«, o »ljudeh brez zastopstva« in podobno. Mislijo, da so s tem duhoviti. aH škodujejo le samim sebi. Na njihove večne trditve, da so za edinost proletariata, irvidi sedaj ljudstvo, da se borijo vedno le proti onemu, ki hoče delavstvu
lažipre-
rokom hrbet; Na mnogih krajih se je to že zgodilo.
+ Protest proti moskovski propagandi. Komite za vzpostavitev internacijonale v Parizu je na torkovi skupščini predlagal manifest, podpisan od vseh članov, da se protestira proti propagandi za brezpogojni sprejem tretje Internacijonale. Skupina je zahtevala pred kongresom v Toursu enake pravice kot manjšina, kakršne je priznala tudi takrat, ko je tvorila večino, in je svarila zaradi velike odgovornosti, ako bi se rušila edinost stranke. Komite je iznova izrazil trdno voljo, ostati v zvezi in se udeležiti razrednega boja ter je izjavil, da se hoče popolnoma pridružiti sklepam berlinske konference.
+ Kongres belgijske delavske stranke. ]e sprejel s 447.448 proti 90.948 glasovi dnevni red, ki se obrača proti rovarenju manjšine v strokovnih organizacijah.' 30.660 glasov je ostalo neoddanih.
+ Troelstra fe v holandskem parlamentu ostro govoril proti komunistični strankii n njenim dogmam. Odklonil je tudi ponudbo poslanca socialistične levice van Wykovpa na komunistično sodelovanje (sic! brez kompromisov! Ur.) in je rekel m. dr.: Tkzv. komunistična diktatura proletariata Je diktatura posameznikov nad proletariatom in v Rusiji boste zaman iskali nafelementarnejše svobode pri delavcih. Tak sistem ne more biti In ne bo sprejet od delavstva srednje ia zahodne Evrope.
Dnevna kronika.
PoviianJe cen kruhu.
Mestni magistrat Je objavil, da se cene kruhu povišajo za 1 do 2 K pri kg na prošnjo »Zadruge pekov«. Za vzrok navaja okolnost, da so se poviSale mezde pomočnikom. To }e že višek brezobraznostl. Resnica Je, da Je ta »Zadruza« privolila v zelo malenkostno povišanje, za tedenskih 24 K! Kakor smo informirani, so sedaj določene za pekovske pomočnike naslednje tedenske plače: I. kategorija 250 temeljne plače, 150 draglnjske doklado, II. kategorija 200 K temeljne in 150 K drasinjske doklade.
Malomarnost ljubljanskih hišnih posestnikov Je neprekosljiva. Vedo, da je treba ob zimskem času sneg odmetavali s hodnikov, ali če so polžki, Jih posuti s peskom, toda vseeno se Jih mora vsako teto posebej na to dolžnost opozarjati. Te dni, ko sftoro neprestano sneži, bi morali na dan vsaj trikrat osnažiti hodnike, da se sneg ne shodi. A večina posestnikov tega ne stari vsled malomarnosti in skoposti. Pasant komaj upa iti po hodniku, ke; je v vedni nevarnosti, da mu ne spodrsne in se pri padcu morebiti ne pohabi Upamo, da bo vendar enkrat teh nedostatkov konec, če preje ne, meseca aprila 1921. leta.
Premog, člani »Druiitva vpokoje-nega učiteljstva«. Stanujoči v Llublianl, dobe premog na nakazila mestnega mast-strata v soboto, dne 18. t. m. Vsaka rodbina dobi 200 kg za 20 K.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, fci bo pondeljek dne 20. decembra ob 3. uri popoldne v Hrenovi ulici'4. k
Srbska akademija znanosti v Beogradu Je sprejeta v mednarodno zvezo akademij znanosti v Bruslju, Beograjska akademija bo v tej zvezi zastopala vse naše akademije znano&H.
»Slobodna Rlječ«, glasilo zagrebških centrumašev, je prenehala izhajati. Vzrok je popoin propad stranke ob volitvi.
Nov dnevnik začne te dni izhajati v Belgradu pod naslovom »Jugoslovenskl Pijemont« Ust bo baje po obsegu največji v državi.
»Novi Svijet«, glasilo hrvaških komunistov,' prične z novim letom izhajati kot dnevnik. Zato komunisti z novim letom Prenehajo izdajati tri tednike. Izdajali pa bodo tednik »Komunistično selo«, katerega
bodo tiskali v Zagrebu v latinici in v Beogradu v cirilici.
»Socljalni život« bo naslov listu, ki ga bo ministrstvo za socijalno politiko začelo izdajati. V listu se bodo obravnavali predlogi na polju socijaine politike.
Državna posredovalnica za delo Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 5. do 11. decembra 1920. dela 214 moških in 55 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 230 moških in 58 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 119. V delo se sprejmejo mizarji, tesarji, kolarji, ključavničarji, gozdni delavci, vla-galka, kovač, vinič. družine, žagar za venec, Kater, gostilniške kuharice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke, postrežnlce itd.
Zdravstveni izkaz. V tednu od 5. dec. do 11. dec. se je rodilo v mestni občini ljubljanski 20 otrok, umrlo Je 18 oseb (6 tujcev) in sicer: za Jetiko 2, za raeličnimi boleznimi 16. V zavodih je umrlo 12 oseb. Za infekcijoznhni boleznim! so oboleli: za tifuzom 1, za grižo 1, za vratico 2.
Ubijalec svofe matere. Mladi posestnik Anton Brence iz Rakitne pri Borovnici Je bil p>red poroto obsojen na pet let težke Ječe, ker je 13. oktobra ob 3. popoldne v prepiru udaril svojo 60 let staro mit<-r Frančiško Brence s sekiro po glavi tako močno, da se Je zdrudila na tla In umrla. Brence se Je po groznem činu takoj Javil orožnikom. Vsled tega je bil v sr^do pred poroto obsojen na 5 let težke ječe.
Tatvine. Uslužbenci »Samopomoči« so odnesli iz skladišča večjo zalogo blaga v skupni vrednosti 5688 K. Aretirani so bili trije uslužbencii n ena prodaj., na katerih stanovanju so našli še skoro vse blago. Izročili so Jih sodišču. — Ivani Štern na Emonski cesti ši 10 Je na neznan način izginil bankovec za 4000 K, ki ga je bila vložila v hTandlno knjižico.
Poneverba? Gospa Jerica Hubad Je imejiteljlca trafike v Prešernovi ulici. Tekom zadnjih tednov je ugotovila v Iranki primanjkljaj 4915 K. Aretirana Je bila neka prodajalka.
Mariborsko In celjsko porotno sodišče. Dne 14. t. m. je mariborska porota obravnavala obtožbo dotomora in umora zoper Nežo Perko in Andreja Karnerja — pa brez dokazov, na kar sta bila obtožena obsojena le na 4 mesece zapora. — Celj-
ska porota se Je končala. Zadnje Stf bile. J obravnave zoper posestnike Franca Dolarja, I. Kočevarja in I, Rostoharja 'u Šmartnap ri Kamniku, Kočevja in Kladnja pri Rajhenburgu zaradi ropa in tatvine. Dolar je dobil 4, Kočevar 3 ta pol, Rostohar pa 3 leta ječe. Zadnja je bila obravnava zoper Antona Finderle iz Buzeta iz Istre, ki je kriv mnogih tatvin, ki iih je izvrševal deloma sam, deloma pa z nekim Malisom, ki ga pa še niso izsledili. Finderle ie bil kaznovan na 6 let težke ječe.
Kako postopajo z delavstvom. V 2om-bolju v Banatu so delavci v tamošnjem mlinu zahtevali povišanje plač. Bili so vsled tega vsi do zadnjega odpuščeni, ne da bi bili sploh zaštrajkali. Kapitalistična ljubezen do delavca je to.
Tihotapstvo z valuto. V Dalmaciji so zasledili vagon, v katerem je bilo med blagom skritega mnogo srebra,'ki so ga tihotapci hoteli tztihotapiti na Dunaj. Na neki ladji pa so našli velike množine dolarjev, ki so bili namenjeni v Italijo.
Nežigosane avstrijske bankovce vtihotapljajo v dalmatinske kraje, ki so jih doslej imeli Italijani zasedene. Tihotapci upajo, da jih bo jugoslovanska oblast ob prevzetju teh pokrajin zamenjala po ugodnem kurzu. Dalmatinski listi po..: - iajo obu. ci, da napravijo vtihotapjjanju nemudoma konec,
*
Drzna vlomilska družba pred poroto.
Danes ob 9. dopoldne se je pred ljubljansko poroto pričela scnzacijona3na, na tri dni določena porotna razprava proti nevarni in drzni vlomilski družbi, obstojal iz osmih, lahkoživih članov.
2e obtožnica nam podaja obširno In pestro sliko o dedovanju te družbe. Na ra-tožni klopi sede elegantni, s kazenskim zakonom že seznanjeni vlomilci: 1. glavar družbe, »goriški begunec« Ivan Girkič, bivši slaščičar, 2. Maks Herman, samski mizar — invalid, 3. France Čič, sobni slikar, 4. Neža Gorkič roj. Žonta, že ni prvega, znana verižnica, 5. Karol Mišsk, iz Caslave na Češkem, 6..Gabriela Perc, Jena mestnega tržnega stražnika, 7.
Kralj, kamnosek, »begunec« in 8. Josip Inkopila, kamnosek, enkrat že pred por j to.
V ozki Križevniški ulici štev. 6 v pritličnem stanovanju se je vgnezdila in vra-borlla pričetkom tega leta nevarna In drzna vlomilska družba, ki je živela edinole od vlomov hi tatvin na debelo. Njih SiT>ofer je bil priti do »miljonov«, N^^^Movanju Ivana Gorkiča in njegove ž^ne^vOTtSn^e so se stalno shajali, razpra*jtoU. program«, znašali ukradene služek« delili Itd. Ivan Gorjsjč glavar.	.	,* /f JjpagT.i' A
Doslej so tej družbi dokazali osem vlomov.. Največji je bil v stanovanje Antona in Ivane Osolina na Bleiweisovi cesti št. 9. Odnesli so denar, zlatnino, srebrnino, perilo itd. v vrednosti 17.902 K 62 v. Celokupno škodo so napravili po raznih vlomih 68.624 K 62 v. Gorenji vlom pa je bil za to družbo usodepolen. Izsledili so jih in zaprli. Eden — Delltreppo je še pravočasno ušel preko meje.
Kulturni vesmlk.
Preporod, glasilo »Saveza Jugoslo-venskih Srednieškolskih Udruženja« je danes Izšel. Prinaša mnogo lopih člankov, slik iz dijaSkega življenja in beletrističnib spisov. Priporočamo ga toplo ne le našemu dijaštvu temveč tudi občinstvu, da s tem podpira kulturne težnje naše omla-dine.
Muzikallje Glasbene Matice. Glasbena Matica javlja, da doidejo te dni iz tiskarne ponatisi sledečih zelo priljubljenih zbirk narodnih pesmi in sicer:	1. Zdravko Svi-
karšič:	Koroške narodne pesmi I. in II.
zvezek. 2. Marko Bajuk: Slovenske narodne pesmi II. zvezek in 3. Oskar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Te pesmi so bile že večkrat razprodane, povpraševanje po njih pa je bilo zelo živahno. Glasbena Matica jih ie sedad na novo natisnila. Nadalje ima Glasbena Matica v zalogi Pavčičev klavirski album sloven-
skih narodnih pesmi in Premrlove 3 skladbe za klavir. Vse te skladbe so zelo primerne za božični dar mladini, pa tudi odrasle opozarjamo. Naročajo se v pisarni Glasbene Matice.
Marko Vuškovič, rojak iz Dalmacije, Je po poročilih južno-ameriških listov pel z velikim uspehom v Buenes Airesu. Listi priznavajo umetniku svetoven sloves.
Popisi«
©rganisacilski
vestnik.
Iz str@k. organizacij®.
Ljubljanska podružnica mizarskih de« Javcev sklicuje v nedeljo, dne 19. decembra ob 9. uri shod v mali dvorani Mestnega doma. Udeležitev shoda je vsled važnega dnevnega reda dolžnost vseh članov. — Odbor.
Vestnik Svobode.
Dramatičen odsek spl. del. izobraževalne zveze Svoboda v Tržiču ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer burko v treh dejanjih »Nebesa na zemlji. Cene iste. Predprodaja vstopnic v trgovini kons. društva za Slovenijo pri Toncu. — Dram. odsek Svobode Tržič.
Gospodarstvo.
— Likvidacija avstro-ogrske banke.
Reparacijska komisija je sklenila sklicati kongres na Dunaj za načelno ureditev vseh vprašanj, ki so v zvezi z likvidacijo Avstro-ogrske banke.
— Denarni promet v Avstriji se je od 15. do 25. pr. m. povečal za 977 milijonov kron, tako da ima Avstrija sedaj že nad 27 milijard kron baiikovcev v prometu.
— Churchill je zahteval odobritev kredita 39,750.000 funtov za novo rekrutacijo. v britanski armadi. Pravi, da je to potrebno radi zamotanega svetovnega položaja. No, z novo armado se mu bo že posrečilo Izmotati zamotani položaj!
Po svetu.
— Pismonoše stavkajo. Dunajski listi javljajo, da so pričeli pismonoše in šoferji poštnih avtomobilov stavkati radi mezdnih zahtev. Stavka se je pričela v torek zvečer. Pismonoše, ki bi morali še zvečer odpraviti došlo pošto na kolodvore, tega niso storili.
— Nemški delavci za Rusijo. Brezžična brzojavka iz Moskve javlja, da*se napoti v kratkem skupina nemških kvalificiranih delavcev iz Stottina v Petrograd. — Brezžična brzojavka — a ne iz Moskve
1 — bo v kratkem javila, da se je napotila skupina nemških kvalificiranih delavcev Iz Petrograda v Stettin! Življenje je večno vrtenje.
— Odkritje novega planeta. Kakor javlja inozemsko časopisje, so v hamburški zvezdami dne 30. oktobra t. 1. na fotografski pločl odkrili novo zvezdo 13. velikosti, ki kaže znake planeta. Tudi v drugih zvez-darnah so baje odkrili Isto novo zvezdo. Berlinska zvezdamap roučuje sedaj pot tega na novo odkritega planeta.
— Proti filmom Iz romana Karla Maya, ki so se pojavili sedaj na! svetovnem trgu, so z veliko vnemo nastopili vsi napredni svetovni listi.
Šport.
Ibor ljubljanskih smučarjev. — 19.
t. /n. priredi SKL skupni izlet smučarjev cele Ljubljanske okolice. Vabljen’ so člani kot nečlani. — Zbirališče ob tri četrt na S. dopoldne pred kavarno Evropo. Odhod točno ob 8. uri čez Podotik na Toško Celo event. Topol (Sv. Katarina).
Vremenska poročila 1. dr. izvestja o zimskem športu v Bohinju na Bledu, Ljub. ljani in dr. se bodo razglaševala v izložbah »Tourist-Office«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 18.
Kočevje Sodrug nam piše: Komunistični vodja Štefan Kotnik napada delavce, ki niso niti prisotni. Vemo, kam pes taco moli. Ali stara podgana ne gre na njihovo past. H komunistom pridejo le mladiči, ki nič ne premislijo, kaj je razredni boj in kaj razredno delo. V tukajšnjem rudniku se mora to hujskanje delavca nad delavca enkrat za vselej nehati, ker sicer bomo morali drugače postopati. Rudar Gorjup zmerja socijalne demokrate. Naj rajši pomisli, kako so komunisti na Madžarskem delavstvo »osrečili«! Saj je bil tam. Pove naj tudi, kako so komunisti dali buržuaziji povod, da je v potokih prelivala delavsko kri!
Radeče pri Zidanem mostu: »Rdeči prapor« prinaša v štev. 55. dne 7. t. m. P°d notico »Zidanmost« odgovor na list »Naprej« štev. 270. V tem svojem dopisu se je lotil praporovec nečesa, kar še sam iie ve kaj, še manj pa da bi vohali drugi, hoče povedati. Zamislil si je nesramno in ostudno na možganih bolnega in kakor ri* čet zmešano pisano notico, ki naj bi služila za odgovor na naš dopis v »Napreju«. Če pogledamo Stev. 270 »Napreja« In primerjamo »Rdeča prapor« štev. 55, se mora vsak otrok vprašati, ali je na umu bolan tisti ki je ta članek sestavil ali pa je pri uredništvu R. P. takšna propalica da objavi vsako neumnost, ki jo dobijo v uredništvu, ne da bi se prepričali ali je dopis, ki ga objavi listu pravilen ali ne, ali ga je pisal poštenjak ali ničvrednež, ki ima veliko masla na glavi. Kar je pisal R* P. v odgovor to ni opravičenje, ampak nesramno obrekovanje in podle laži, prav P3 falotsko obrekuje o nekakih prostituiranih izkoriščevalcih v sleparstvu in izdajalstvu delavcev, ne pove pa nobenega imena« Ljudje, ki pišejo take članke, niso pošteni, to so lopovi prve vrste, in dobro je, da Vas poznajo tudi drugi, zato pa ne odgovarjamo na take izmišljene podle in lažnji-ve članke. Odgovorite na naš članek * 270. štev. »Napreja« stvarno, potem vani bomo natančno dokazali vse, kar smo objavili za nameček pa vam postrežemo lahko še kaj več, vsaj imamo gradiva dovoli« Tako bodo tudi VaSl zapeljanci Vas spoznali, katerim se hlinHe In lažete. Odgo* vorite torejl
Meža pri Dravogradu. Vprašamo fr* nančno oblait, kakšen vzrok je, da v Slovenjegraškem okraju vedno primanjkuje tobaka? Ne samo tobaka za pipo, teg* nam itak v Jugoslaviji Se nikoli dovoli dali niso, ampak primanjkuje vsega, tudi el* jjaretnega tobaka vsake vrste in cigare*-Pri nas ima trafiko g. Čas, 'moraš pa imeti posebno srečo, če hočeš kaj dobiti. Pri' tožujeio se vedno, da tobaka ni. Kje I® vendar tobak, ko pravijo, di ga je toliko« da ga bodo morali izvoziti 100 vagonov. Pobrigajte se v prvi vrsti, da bodo domači konzirmcntl preskrbljeni. Saj drag je itak dovelj in še za drag denar ga nam ne privoščite. Ali še ni čas, da bi se že pobrigali tudi za zadostno množino tobaka* ne pa samo za zvišavanje njega cene.
Delavec.
Premeščanje poštnih uradnikov samcev. Iz Bosne smo prejeli do* pis iz Slovenije v Bosno preinešče' nega poštnega uradnika — samca, ki se bridko pritožuje nad^ metodo premeščanja poštnih uradnikov samcev. Samski stan, pravi dopis, ,ne more biti še vzrok, da bi se vsa* *kega samskega uradnika premestilo, daleč tja na jug, ker je dovolj tudi takih samcev, ki bi se v domovini že zdavnaj oženili s_ svojiiru nevestami. — Slovenkami, ko bi se našla stanovanja. S premestitvama pa je ženitev skoro onemogočena. — Ubogi ženini!
Ko prečitate „Naprei“, ga oddajte Vašim prijateljem!
Izdalatell: Ivan Mlinar Odeovorni urednik: lak Vehovec.
m
KARAMELKE „KOLINEA“ prvovrstne češke sladkorčke, ima v
zalogi LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 18, kot jugoslovanska reprezentantinja tovarne „ KOLINE A*, KOLIN. — Cena izredno nizka. — Oddaja se samo v zabojih po 100 kartonov.
Brzojavi: Komercijalna, Ljubljana.	Telefon:	408.
»i® ®M»i*sass nwn
KAVARNA
„LEON" liiii id 1
Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. • - Na razpolago električen klavir. - •
Z velespoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
Največja izbira vsakovrstnih^ oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov itd. lastnega izdelka.
Špedjalna trgovina angleškega sukna
Naročila po meri se izvršuje točno v lastnem prvem ljubljanskem modnem salonul
Piva Iraifta rapBliliia mitte, ide in ienfektiiE
SCHUMB& BIZJAK
Ljubliana, Dvorni trg 3.
»rosi ogled I	Neprisiljen	nakup	1
i
Zopet
ogromno pošiljntev fm manufakture narav-nost iz inozemstva O. je prejela tvrdka R. Stermecki v Celju,
In sicer volne, ceflrje, tiskanine, etamlns, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za	moške obleke,	belega	in pisanega plalna za
perilo,	kiota, cvllh*, robcev, svile in še	mnogo	raznega druzega blaga,
katero	se prodaje, zaradi	nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah. Razentega,	vedno velika	zaloga	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Cevi)!, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, » pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	220	9|
Ilustrovanl cenik zastonj I	Na	debelo	samo	v	1.	nadstropju	W
VELETRGOVINA RazpoSiljalna
)nj I	uvuciu	amuu	V	4.	Jiuuunvj-ju	---
R. STRMECKI
Slovenija. P
m ■hh mmmmmmmP
Jlsk »Učiteljske tiskarne« v Llublianl.
n