MED TEORIJO IN PRAKSO Stili ustvarjalnega reševanja problemov specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Nastja Gomilšek, mag. prof. spec. in reh. ped., Center Gustava Šiliha Maribor V prispevku se ukvarjamo s stili ustvarjalnega reševanja problemov specialnih in rehabilitaci- jskih pedagogov. Izhodišče je Basadurjev model ustvarjalnega reševanja problemov. Pri tem je ustvarjalno reševanje problemov opredeljeno kot proces, znotraj katerega posameznik na pod- lagi svojih močnih področij na različne načine razmišlja na ravni štirih stopenj, ki jih omenjeni model predpostavlja (ustvarjanje, opredeljevanje, izboljševanje in preizkušanje idej). Posameznik običajno daje eni stopnji prednost pred drugo, kar določa njegov stil ustvarjalnega reševanja problemov. Z vprašalnikom smo empirično ugotavljali stile ustvarjalnega reševanja pri special- nih in rehabilitacijskih pedagogih (n = 41) na izbrani vzgojno-izobraževalni instituciji. Ugotovili smo, da je najpogostejši stil ustvarjalnega reševanja problemov praktično preizkušanje idej, kar pomeni, da je za te posameznike kognitivna aktivnost sestavljena iz eksperimentiranja z novo rešitvijo, vrednotenja rezultatov in prilagajanja, če je potrebno. Ključni pojmi: ustvarjalno mišljenje, reševanje nega je, da je šola tista, ki razvija in krepi posame- problemov, Basadurjev model, stili reševanja pro- znikovo ustvarjalnost. Glavni cilj šole kot vzgojno- blemov, specialni in rehabilitacijski pedagogi. -izobraževalne institucije je, da učenci v njej usvo- jijo znanje. Ker pa znanje zaradi novih spoznanj Ustvarjalno mišljenje in odkritij hitro »zastara«, je pomembno, da se je Ena izmed zmožnosti, ki jih potrebuje učitelj pri posameznik zmožen prilagoditi spremembam svojem delu, je ustvarjalno mišljenje. Krušič (2014) (Soh 2017). Einstein (v Soh 2017) pravi, da pravi pravi, da je ustvarjalnost lahko doma le tam, kjer znak inteligentnosti ni znanje, temveč domišljija. ni prisilnega dela. J. Wellman (2014) navaja ugoto- Ker je ustvarjalnost učencev postala pomemben vitve Isaksna iz leta 2004, ki kažejo na to, da so se izobraževalni cilj, je dodatna odgovornost učiteljev v preteklosti raziskave o ustvarjalnosti navezovale postala ustvarjalno poučevanje (Soh 2017). predvsem na to, koliko je posameznik ustvarja- len, in ugotovitve Iskasna, Dorvala in Treffingerja Basadurjev model ustvarjalnega reševanja pro- iz leta 2011, ki poudarjajo, da se je sedaj zanima- blemov – reševanje problemov kot proces nje premaknilo predvsem na to, kako je posame- Prvi korak procesa ustvarjalnega reševanja pro- znik ustvarjalen. V današnjem času, ki temelji na blemov je ustvarjanje idej (»Narediti, da se stva- znanju, je krepitev ustvarjalnosti v izobraževanju ri začnejo«). Gre za proaktivno pridobivanje in postala zelo pomembna (Craft 2007, v Hun Ping ustvarjanje novih idej, zaznavanje novih priložno- Cheung in Hung Leung 2014). Danes razpolaga- sti in težav. Stik z realnostjo posameznika opozar- mo z več empiričnimi dokazi, da učiteljeva oseb- ja na pojav neskladnosti in težav. Neskladnosti se nost vpliva na ustvarjalnost učencev v razredu. nato uporabljajo za predlaganje novih problem- Učitelji so namreč ustvarjalni vzorniki, učenci pa skih področij ter za prepoznavanje priložnosti za se učijo od ustvarjalnega učitelja oziroma njego- izboljšave in novosti. Pri tem koraku so težave in vega vedenja (Cropley 1994, v Hun Ping Cheung priložnosti prepoznane, vendar še niso jasno iz- in Hung Leung 2014; Pergar Kuščer 1994). Trendi ražene in razumljene. Drugi korak je opredelje- v oblikovanju strokovne in pedagoške kulture uči- vanje idej (»Dajati ideje skupaj«). Težava, ki je bila telja, vključno z ustvarjalnim mišljenjem, so sred- predhodno opredeljena, se tukaj analizira tako, da stva za posodabljanje izobraževalnega sistema. lahko ustvarimo celovito konceptualizacijo. Razu- Razvoj pedagoške ustvarjalnosti je zato pomem- mevanje problemskega področja je pridobljeno z ben pogoj za uspešno izobraževanje. Pedagoška abstraktno analizo in ne preko izkušenj. Koncep- ustvarjalnost neposredno vpliva na razvoj učen- tualno znanje se uporabi kot osnova za idejo, pri cev. Proces razvijanja poklicne motivacije v sodob- čemer se razvije ena ali več idej za rešitev proble- nih razmerah ni mogoč brez uporabe pedagoške ma. Sledi tretji korak, kjer gre za izboljševanje idej ustvarjalnosti (Zivitere, Riashchenko in Markina do optimalne mere (»Abstraktne ideje spreminjati 2015). Potreba po ustvarjalnosti se izraža v števil- v praktične rešitve in načrte«). Koncepte iz druge nih in raznolikih kontekstih. Nekaj povsem običaj- faze se tukaj kritično elaborira na podlagi predvi- 30 Didakta denih težav v realnem svetu. Alternative sistema- Povprečna starost udeležencev znaša 43,44 let tično pregledamo, da lahko pripravimo načrt za (SD = 12,03). Udeleženci imajo v povprečju 18,92 izvajanje optimalne rešitve. Zadnji, četrti korak je let delovne dobe (SD = 11,99). Starost otrok, ki jih namenjen praktičnemu preizkušanju idej (»Do- poučujejo vključeni udeleženci, v povprečju znaša končati stvari«). Kognitivna aktivnost je sestavlje- 14,21 let (SD = 4,48). na iz eksperimentiranja z novo rešitvijo, vrednote- nja rezultatov in prilagajanja, v kolikor je to potreb- Instrument no (Basadur, Gelade in Basadur 2014). Basadurjev profil ustvarjalnega reševanja proble- mov (angl. the Basadur Creative Problem Solving Stili ustvarjalnega reševanja problemov Profile) so leta 1990 oblikovali Min Sidney Basad- Proces ustvarjalnega reševanja problemov sega ur, George B. Graen in Mitsuru Wakabayashi (Ba- preko mej modela ustvarjalnosti kot kognitivnega sadur, Gelade in Basadur 2014). S pomočjo tega večstopenjskega procesa reševanja problemov. vprašalnika smo ocenili, kateri stil reševanja pro- Predlaga, da posameznik na podlagi svojih moč- blemov prevladuje pri sodelujočih na izbrani usta- nih področij na različne načine prispeva k vsaki novi. Vprašalnik zajema 18 sklopov s štirimi bese- izmed štirih stopenj procesa ustvarjalnega reše- dami (18 vrstic in 4 kolone). Naloga izpolnjevalca vanja problemov. Posameznik običajno daje eni je bila, da v vsaki vrsti razporedi štiri besede po vr- stopnji prednost pred drugo. Glede na to, kateri stnem redu od ena do štiri. Pri tem je z ena ozna- stopnji daje posameznik prednost, se uvrsti v eno čil besedo, ki najmanj označuje njegov način/stil izmed štirih t. i. stilov ustvarjalnega reševanja pro- reševanja problemov, s štiri pa besedo, ki njegov blemov. Le-ti so tesno povezani s štirimi stopnjami način/stil reševanja problemov najbolje označuje. prej omenjenega procesa. Stili ustvarjalnega reše- Vprašalnik je bil za namene raziskave preveden v vanja problemov so »ustvarjalec idej«, »opredelje- slovenščino. valec idej«, »izboljševalec idej« (do skrajne mere) in »praktični preizkuševalec idej«. Vsak stil vključuje Veljavnost in zanesljivost vprašalnika smo preverili različne kognitivne dejavnosti (Basadur, Gelade in preliminarno s študenti na študijskem programu Basadur 2014). specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki so v študijskem letu 2016/17 obiskovali prvi letnik dru- Raziskovalni problem ge stopnje (n = 29). Basadurjev profil ustvarjalne- Zanimalo nas je, kateri stil ustvarjalnega reševa- ga reševanja problemov je pokazal visoko notra- nja problemov je najpogostejši pri specialnih in njo zanesljivost pri vseh merjenih dimenzijah, na rehabilitacijskih pedagogih (v nadaljevanju: peda- podlagi katerih smo potem umeščali udeležence gogih) na izbrani vzgojno-izobraževalni instituciji. v dominantne stile (izkušnje: α = 0,93; ideje: α = Basadur, Gelade in Basadur (2014) namreč nava- 0,93; mišljenje: α = 0,91; in vrednotenje: α = 0,92). jajo, da reševanje problemov lahko poteka na štiri različne načine. Ljudje uporabljajo tistega, ki jim Postopek zbiranja in obdelave podatkov je najbližje. Temu pravimo, da imajo določen stil Za namen raziskave smo uporabili kvantitativni reševanja problemov. pristop. Vprašalnik je bil v tiskani obliki razdeljen učiteljem na izbrani osnovni šoli. Odzivnost je bila EMPIRIČNI DEL 83,7 %. Zbiranje podatkov je potekalo maja 2017. Raziskovalni vzorec Dominantne stile ustvarjalnega reševanja pro- Vzorec je zajemal 41 učiteljev, ki so zaposleni na blemov smo določili tako, da smo števila pred be- izbrani vzgojno-izobraževalni ustanovi v Sloveni- sedami iz vsake posamezne kolone sešteli. Vsote ji. Od tega je bilo 35 žensk (85,37 %) in 6 moških števil smo vnesli v graf in iz njega odčitali, kateri je (14,63 %). Na posebnem programu vzgoje in izo- dominantni stil reševanja problemov. braževanja v izbrani ustanovi poučuje 23 učiteljev (56,1 %), od tega je 21 profesorjev specialne in re- Ostale podatke smo obdelali s programom za sta- habilitacijske pedagogike (91,3 %), eden ima opra- tistično analizo podatkov IBM SPSS Statistics 23.0. vljeno pedagoško dokvalifikacijo (4,35 %), eden pa Za opis vzorca smo uporabili deskriptivno statistiko. dokončan študij inkluzivne pedagogike (4,35 %). V programu z nižjim izobrazbenim standardom Pred izvedbo inferenčnih analiz smo preverili je zaposlenih 18 učiteljev (43,9 %), od tega 10 pro- predpostavke posameznih statističnih postop- fesorjev specialne in rehabilitacijske pedagogike kov (npr. Levenov test homogenosti variance pri (55,6 %), 5 takšnih, ki imajo opravljeno pedagoško t-testu za neodvisne vzorce). Pri analizah, katerih dokvalifikacijo (27,8 %), dva sta dokončala študij cilj je bil primerjati izraženost določene intervalne inkluzivne pedagogike (11,1 %), eden pa ima opra- spremenljivke (npr. dolžina delovne dobe) med vljeno defektološko dokvalifikacijo in študij inklu- več kot dvema skupinama, smo uporabili posto- zivne pedagogike (5,6 %). pek ANOVA, ki smo ga dopolnili še s post hoc te- 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO sti, ki omogočajo parne primerjave (LSD testi). Pri problemov in dolžina delovne dobe pedagogov, postopkih, ki zahtevajo le primerjavo izraženosti stil ustvarjalnega reševanja problemov in starost intervalne spremenljivke med dvema skupinama, učencev, ki jih poučujejo, ter stil ustvarjalnega re- smo, na drugi strani, uporabili t-test za neodvisne ševanja problemov in vzgojno-izobraževalni pro- vzorce. Za izračun korelacij smo uporabili Pearso- gram osnovne šole, na kateri poučujejo. nov korelacijski koeficient (v primeru, ko se obe vključeni spremenljivki porazdeljujeta normalno) Tabela 1 prikazuje rezultate, vezane na dolžino de- ali pa Spearmanov rho korelacijski koeficient (v lovne dobe pri udeležencih, ki se umeščajo med primeru, ko se vsaj ena spremenljivka ne porazde- »ustvarjalce idej«, »izboljševalce idej« in »praktične ljuje normalno). Za analizo dveh nominalnih spre- preizkuševalce idej«. Med »opredeljevalce idej« se menljivk smo uporabili hi-kvadrat test, katerega ni uvrstil nobeden izmed udeležencev raziskave, smo – v primerih, ko tabela presega velikost 2x2 – zato te kategorije v tabeli 1 ni. Rezultati analize so dopolnili z vrednostmi popravljenih rezidualov. Pri pokazali, da se delovna doba statistično pomemb- testih, ki se močno opirajo na velikost vzorca, smo no razlikuje glede na stile ustvarjalnega reševanja izračunali še velikost učinka Cohenov d. problemov ( (2) = 8,10, p = 0,02). Statistično po- membna razlika je med »ustvarjalci idej« in »prak- Rezultati in interpretacija tičnimi preizkuševalci idej« ter med »izboljševalci Prvo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na idej« in »praktičnimi preizkuševalci idej«. »Praktič- ugotovitev, kateri stil ustvarjalnega reševanja ni preizkuševalci idej« najbolj odstopajo od preo- problemov prevladuje pri pedagogih na izbrani stalih dveh skupin. »Praktični preizkuševalci idej« vzgojno-izobraževalni instituciji. Ugotovili smo, da imajo manj delovne dobe (slabih 14 let) v primer- je najpogostejši stil ustvarjalnega reševanja pro- javi z »ustvarjalci idej« (slabih 23 let) in »izboljševal- blemov med sodelujočimi pedagogi »praktični ci idej« (slabih 27 let). Med »ustvarjalci idej« in »iz- preizkuševalec idej« (Graf 1). V to kategorijo se je boljševalci idej« razlika ni statistično pomembna uvrstila dobra polovica (53,7 %) vseh udeležencev, (rezultati kot zgoraj). Iz tega lahko sklepamo, da kar je bilo glede na pridobljene kompetence pe- se stil ustvarjalnega reševanja problemov skozi ča- dagogov po končanem študiju tudi pričakovano. sovno obdobje spreminja. Ne gre za nekaj stalne- ga in nespremenljivega. Z razvojem človekovega Drugo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na to, znanja in pridobljenih izkušenj se spreminja tudi v kakšnem odnosu sta stil ustvarjalnega reševanja njegov način mišljenja. 60 45 30 15 0 Ustvarjalec Praktični Izboljševalec idej in praktični pre- idej preizkuševalec idej izkuševalec idej Graf 1: Prevladujoči stil ustvarjalnega reševanja problemov. N M SD Min. Max. Ustvarjalec idej 7 22,71 8,10 11,00 35,00 Izboljševalec idej 7 26,71 9,96 8,00 37,00 Praktični preizkuševalec idej 22 13,76 11,33 0,17 34,00 Tabela 1: Delovna doba udeležencev raziskave glede na njihov stil ustvarjalnega reševanja pro- blemov. 32 Didakta Prav tako kot z delovno dobo je tudi s starostjo učen- učujejo »praktični preizkuševalci idej«, so statistično cev. Tabela 2 vsebuje rezultate o starosti učencev, pomembno mlajši od otrok, ki jih poučujejo »ustvar- ki jih poučujejo udeleženci z različnimi stili ustvar- jalci idej«. Blizu statistični pomembnosti je tudi raz- jalnega reševanja problemov. Ta se glede na stile lika med »praktičnimi preizkuševalci idej« in »opre- ustvarjalnega reševanja problemov statistično po- deljevalci idej« (p = 0,07). Najbolj odstopajo »praktični membno razlikuje (F (2, 33) = 4,35, p = 0,02). Statistič- preizkuševalci idej« – njihovi otroci so najmlajši. V ta- no pomembna razlika je samo med »ustvarjalci idej« beli 2 ni kategorije »opredeljevalec idej«, saj se vanjo in »praktičnimi preizkuševalci idej«. Učenci, ki jih po- ni uvrstil nobeden izmed udeležencev raziskave. N M SD Min. Max. Ustvarjalec idej 7 17,21 5,04 9,00 23,00 Izboljševalec idej 7 15,71 3,45 11,00 21,00 Praktični preizkuševalec idej 22 12,34 4,13 7,00 20,00 Tabela 2: Starost učencev glede na stil ustvarjalnega reševanja problemov udeležencev raziskave. Tabela 3 prikazuje frekvenčno porazdelitev udele- žencih, ki delajo v posebnem programu vzgoje žencev glede na stil reševanja problemov in njiho- in izobraževanja in pri tistih, ki delajo v programu vo delovno mesto. Kljub temu da na ravni odstot- z nižjim izobrazbenim standardom. Iz dobljenih kov opazimo rahlo interakcijo med delovnim me- rezultatov lahko sklepamo, da na posameznikov stom in stilom reševanja problemov, je hi-kvadrat dominanten stil vplivajo različne spremenljivke. test pokazal, da učinek ni statistično pomemben Med »opredeljevalce idej« se ni uvrstil nobeden ( (2, N = 35) = 1,23, p = 0,54). To pomeni, da so stili izmed udeležencev raziskave, zato te kategorije reševanja problemov približno enaki pri udele- ni v tabeli 3. Delovno mesto Posebni program VIZ Program z nižjim izobrazbenim standardom f f % f f % Ustvarjalec idej 5 71,4 2 28,6 Stil reševanja Izboljševalec idej 4 57,1 3 42,9 problemov Praktični preizkuševalec idej 10 47,6 11 52,4 Tabela 3: Odnos med stilom ustvarjalnega reševanja problemov udeležencev raziskave in njihovim delovnim mestom. SKLEP Raziskava kaže, da je najpogostejši stil ustvarjal- gogov po končanem študiju tudi pričakovano. nega reševanja problemov med sodelujočimi pe- Kompetence so vezane predvsem na znanje o dagogi »praktični preizkuševalec idej«. Pri tem je tem, kako teorijo prenesti v prakso. Pedagog se kognitivna aktivnost sestavljena iz eksperimen- pri svojem delu z učenci s posebnimi potrebami tiranja z novo rešitvijo, vrednotenja rezultatov in vsakodnevno sooča s številnimi nepredvidenimi prilagajanja, če je potrebno. V to kategorijo se situacijami v razredu. V takšnih situacijah se mora je uvrstila dobra polovica vseh udeležencev, kar znajti predvsem kot »praktični preizkuševalec je bilo glede na pridobljene kompetence peda- idej«, sicer lahko pride v razredu do zmede. 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Zdi se, da pedagogi ne razmišljajo načrtno o (ustvarjalnih) miselnih procesih. Nekateri so pri reševanju problemov bolj, drugi manj uspešni. Če želimo izboljšati kompetence za reševanje pro- blemov, moramo miselne procese ozavestiti. Kot dobra se v praksi vse pogosteje izkaže intervizija. Znotraj takšne skupine lahko na izbrani instituci- ji izboljšamo strategije reševanja problemov, saj tako pedagogi krepijo svoje spretnosti reševanja problemov in večajo svojo ustvarjalnost. K. Smith (2003, v Profesionalni razvoj strokovnih delavcev 2012) namreč pravi, da je profesionalni razvoj uči- teljev pomemben, ker je to sredstvo za izboljšanje šolstva, za ohranjanje zanimanja za učiteljski po- klic in za osebni razvoj, ki je nujen za napredova- nje. Razlogov je še veliko več, med drugim tudi potreba po usvojitvi novega znanja, sposobnosti in spretnosti. Ugotovljeni dominantni stil ustvar- jalnega reševanja problemov bi lahko pripomogel k boljši učinkovitosti pri iskanju novih idej in pri uresničevanju le-teh. Viri in literatura Basadur, M., Gelade, G. in Basadur, T. (2014): Creative problem-sol- ving: process styles, cognitive work demands, and organizational adaptability. The journal of applied behavioral science, 50(1), 80–115. Pridobljeno s http://journals.sagepub.com.ezproxy.lib.ukm.si/doi/ pdf/10.1177/0021886313508433 Hun Ping Cheung, R. in Hung Leung, C. (2014): Preschool teachers’ perceptions of creative personality important for fostering crea- tivity: Hong Kong perspective. Thinking Skills and Creativity, 12(2), 78–89. Pridobljeno s http://www.sciencedirect.com.ezproxy.lib.ukm. si/science/article/pii/S1871187114000042?_rdoc=1&_fmt=high&_ origin=gateway&_docanchor=&md5=b8429449ccfc9c30159a5f9ae aa92ffb&ccp=y Krušič, Z. (2014, april 27): Ali šola ubija ustvarjalnost? [Web log post]. Pridobljeno s http://www.publishwall.si/zkrusic/post/101751/ali-sola- -ubija-ustvarjalnost1 Pergar-Kuščer, M. (1994): Povezava med učiteljevo osebnostjo in ustvarjalnostjo otrok. Sodobna pedagogika, 45, 5/6, 254–264.  Profesionalni razvoj strokovnih delavcev. (30. 12. 2012). Pridoblje- no s http://www.pei.si/UserFilesUpload/Porocilo_ES%20Prof%20 razvoj%20strok%20del%20v%20poklic%20in%20strok%20izob_ DOPOLNJEN.pdf Soh, K. (2017): Fostering student creativity through teacher behavi- ors. Thinking Skills and Creativity, 23(1), 58–66. Pridobljeno s http:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1871187116301584 Wellman, J. (2014): Relationship between creative problem solving profiles and career choice. V Honors projects. Paper 93. Pridobljeno s http://scho- larworks.bgsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1098&context=hono rsprojects Zivitere, M., Riashchenko, V. in Markina, I. (2015): Teacher – Peda- gogical Creativity and Developer Promoter. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 174(1), 4068–4073. Pridobljeno s http:// www.sciencedirect.com.ezproxy.lib.ukm.si/science/article/pii/ S187704281501215X?_rdoc=1&_fmt=high&_origin=gateway&_docan chor=&md5=b8429449ccfc9c30159a5f9aeaa92ffb 34 Didakta