l*t« 9,. ti$*. *• nam ponedeljka in <3a*v* pe praonlku vsak dan. UrednUtro in upravni&tro: L§ablj&m&, p*itai predal štey. 168. teter sa twle*rame: >Napre]<, LJmbljana. fokoni račun št. 11.807. plaiaa* ▼ V LJUBLJANI, t JI. *t#w*W 1MI. Sfe-#Jba Din 1-JH1 NAPREJ jfa** aaw«Ma . . Din 25-—« % m iMMMrtf* . . . H Bin 85'— 1 9 f 1 * s i : lXtS m SO p*r. #M8 »glasi: besedi #6 par, I It*. m !■***.*•<)* *» )w*p«|W, «cer se n* jkfeMm«. — Rokovi m *• vračajo. Jtoktarnuij« m isti » Nh"kie proste. , Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije, Izhaja začasno le enkrat rta teden in stane mesečno © dinarjev. Letnik VII., štev. 35. Četrtkova BNaprejeva“ številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zve*e Stane letno 72 Din — mesjčno 6 Din Maše, pridige in procesije. (Kot sredstva politike.) Dokler je vladala dogma, da je vsa oblast odvisna od »božjega namestnika« v Rimu, da je edino le ta upravičen razlagati »božje« zakone in po njih urejevati in voditi »božji red« na zemlji, tako dolgo je bilo mogoče pustiti ljudstvo v nevednosti in ga >vzgajati« edino le potom verskih ceremonij. Ko pa je zmagala znanost nad praznoverjem in ko je ta znanost dokazala, da papež ni nikak božji namestnik, da zlasti ni nezmotljiv, ampak da je podvržen- istim slabostim in zmotam kakor drugi ljudje, je bilo treba začeti ljudstvo drugače vzgajati. Treba je bilo zahtevati od vsakega človeka, da se nauči citati, pisati in računati, da začne sam misliti in dvomiti in si v dvomih pomagati s posvetovanjem. Devetnajsto stoletje je to izvršilo po vsem kulturnem svetu- in tudi mi smo dobili ljudsko šolo, ki je obvezna za vse brez razlike. Kmalu na to je morala slediti splošna in enaka volilna pravica. Ponekod (n. pr. v Jugoslaviji) je ta pravica omejena le na moški spol, a vendar je vsaj glede moškega spola splošna. S tem je priznano tudi v praksi, da ima vsak človek pravico dvomiti, da ima vsak človek pravico svoje dvome javno izraziti in oddati svoj glas za tisto, kar se njegovemu umu zdi najboljše. V vseh strokah se je takoj pokazal velikanski napredek. Dočim so prej odločevali samo degenerirani posameznici iz priviligiranih slojev, so se začeli zdaj uveljavljati tudi ljudje iz ljudstva. Zdravi, normalni, od aristokratsko dekadentne tradicije neodvisni duhovi so brezobzirno zavrgli vse predsodke in delali edinole tisto, kar se jim je zdelo prav. To je omogočilo neverjetne tehnične napredke, nad katerimi bi se inteligenca preteklih stoletij ne le čudila, ampak tudi križala, češ, to je hudičevo delo! Pravica dvoma nad mojstrovo vsevednostjo je vsem zmožnim ljudem dala možnost svobodnega razmaha v vseh strokah. Srednjeveške kaste in cehi so izgubili svoj dušeči vpliv in diplome so padle v prah. Ne le duhovnik, tudi laik sme misliti. Ne le profesor (znanstvenik iz profesije), ampak tudi vsak drugi sme znanstveno raziskovati. Itd. Ta svoboda pa je imela tudi slabe strani. Kakor je na eni strani omogočila moderni tehnični napredek, tako je dala posameznikom v roke moč, da so svoj napredek zlorabili za tlačenje manj naprednih. V gospodarstvu se to kaže povsod in je znano pod imenom kapitalizem. Ker pa je od gospodarstva odvisno tudi vse drugo, se kaže moč kapitalizma tudi drugod, tudi v znanosti in umetnosti, torej tudi tam, kjer bi moral odločevati duh. Na ta način je svoboda posameznikov (liberalizem) ugonobila zopet splošno svobodo, tako da smo glede svobode skoro ravno tam, kjer smo bili v srednjem veku: Kdor ima moč, sme vse, mali ljudje pa so odvisni gospodarsko in zato tudi kulturno. V srednjem veku so upore dušili na ta način, da so posamezne upornike krvavo kaznovali, mase pa so pritegnili nazaj k pokorščini s pomočjo cerkvenih ceremonij. V, zaostalih deželah, kjer se duhovna svoboda ni mogla razviti pravočasno, tako da jo je kapitalizem prehitel, imamo še vedno srednjeveški sistem. Tam, kjer ni temeljite izobrazbe, zadošča, če udariš pastirja, ovce potem lahko počasi spraviš v svoj hlev. Če se spomnimo n. pr. na Zaloško cesto, ki se je pordečila pod klerikalno vlado, se nam zdi nemogoče, da so par let pozneje sedeli proletarci s klerikalci skupaj v obč. svetu ljubljanskem. To je le tako razumljivo, da so se mase na eni strani ustrašile preganjanja, na drugi strani pa so se (v pomanjkanju lastnega svetovnega nazora) zopet zaverovale v nevidne moči nadnaravnega življenja, iskale utehe pri upanju na posmrtno življenje in pod vplivom ceremonij odpustile krivcem njih krivdo, češ, saj smo vsi grešniki. Pri katoličanih je tak običaj. Pri socialistih smo v zadnjih letih videli nekaj podobnega. Odstavljeni generali so sklicevali razne vsedelav-ske zlete, veselice, zabave, ustanavljali razne privlačne »socialne« zavode itd. in pri takih prireditvah so zelo podobno kakor v katoliški cerkvi poskušali govoriti le v splošnem, pavšalno, tako da se je lahko vsak čutil pohvaljenega, vse grehe pa je lahko naložil drugim in tem drugim se je čudil, da tako vdano prenašajo težo očitkov. To je vpliv pavšalnosti. Pod tem vplivom so si odstavljeni generali pridobili nekaj nezavednih ovčic zopet nazaj, tako so delali svojo politiko in marsikdo je verjel, da so vse te ovčice pridobljene »idejno«. Vse to je popolnoma isti način, kakor pri mašah, pridigah in procesijah. Na tak način so ustvarjali tudi svoje organizacije: najprej so »zaupno pokazali velike številke, na te so lovili neved-neže in res spravili nekaj članov skupaj — toda objaviti se številk niso upali, ker niti vseh skupaj ni bilo toliko, kakor so v začetku trdili... Tako se dela v nazadnjaških deželah — nič čudnega in nič novega ni to. Da se pa dela to tudi v javni državni politiki, to je posebnost Jugoslavije. Ko je Radič izdal vsa načela svoje Pregled organizacij SSJ in KDZ od februarja do julija 1925 (upoštevajo se samo {lani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani). I Zaporedna štev. j Stalna štev. Organizacije Cieni „Sloge‘’ 28. februarja 1925 Stami, javni naročniki „Napreja“ 1 Rednih članov je bilo 'E T3 =1 E ra rv! Prispevki teh 1 zamudnikov j 1925 II. i III. |iv. V u' VI. 1 Din P i i Bizeljsko 2 — — 26 — 26 — 27 37 80 1 2 3 Celje 15 4 54 13 11 17 17 — — — 3 4 Centrala 12 7 22 22 25 24 24 — — — 4 6 Črna I. 12 6 58 123 ■ 99 66 115 9 12 60 6 7 Črna II. 9 — 71 83 69 121 71 — — — 6 9 Globoko 9 1 — 39 39 — 39 54 60 7 10 Gorje 4 2 15 12 2 11 11 — — — 8 11 Hrastnik I. 3 7 25 — 24 26 21 — — — 9 13 Jesenice 7 3 17 18 21 20 10 6 17 50 10 17 Ljubljana 16 4 20 23 24 20 21 1 1 40 11 18 Mežica 14 1 41 47 47 54 55 — — — 12 19 Mislinje 2 1 4 4 4 4 4 — — — 13 21 Sv. Peter p. Gor. — — 6 5 4 3 4 3 4 20 14 22 Skale 1 3 52 53 52 57 OY .— — — 15 23 Škofja va» — — 5 — 4 4 4 14 19 60 16 25 Štore 4 2 36 39 38 38 37 1 1 40 17 26 Tacen 1 — 9 18 27 Trbovlje 26 9 76 88 102 77 143 11 17 50 19 28 Velenje 10 5 53 40 42 ■40 40 — — — 20 29 Videm-Krško 9 5 8 0 6 6 6 — — — 21 30 Vrhnika 6 2 26 28 28 28 28 — — — 22 31 Zabukovca 5 — 10 10 — 30 71 40 23 33 Zg. šiška — — — 6 5 3 24 34 Gorica pri Marib. — — 22 — — — — — — — 25 37 Pragersko 1 — 24 31 27 27 27 — — — 26 41 Sv. Lovrenc n. Poh. 5 3 14 14 13 13 13 — — — 27 42 Celje okolica — — — 39 31 31 32 — — — 2« 3 43 Liboje 13 16 80 Vseh rednih članov 165 65 668 760 678 752 743 153 254 80 Zamudnikov .... 229 142 262 170 153 Vseh članov skupaj 897 902 940 022 »OS 1925 v mesecu VII. rednih člana« Izmed teh žisno* so zadnji mesec pisali po Din 27 16 24 56 57 39 17 17 21 51 4 3 54 4 36 108 40 6 29 6 28 12 21 12 27 12 9 50 43 39 10 9 10 23 4 3 52 4 34 5 3 10 1 2 1 10 2 I — 6 ! ~ 1 I 1 2 1 1 i 1 12 i t 10 12 15 ! 20 25 30 40 50 75 100 Centralno tajništvo je prejelo: nad 100 progres. dsvke skupaj Din 10 37 37 60 86 95 54 41 42 97 170 5 4 82 5 53 163 73 21 59 13 47 21 39 16; Po»pr. od člani Din 51 i 83 61 05 Sl — J 70 j 75 86] 40; 688 558 44 87 10 6 S • Progresivni davek aamudnikov pristopnina * I • i 1 - •0 1330 254 80 93 Centralna taJaMr« N t*r*J « tenj m« ‘|! lllt 50 stranke, ko •• je ta stranka po odločitvi posameznih njenih voditeljev popolnoma izpremenila, bi vsak pričakoval, da bo morala ta izprememba biti predložena narodu v potrditev. Če je stranka dobila mandate za nekaj popolnoma drugega, nego je začela zdaj izvrševati, bi morala čim prej v nove volitve, da si tam poišče narodovega odobrenja za novo taktika To čuti vsak. V zaostalih deželah se dela to drugače. Narod je treba šele počasi pripraviti na volitve, treba ga je s pridigami, mašami in procesijami pridobiti za novi kurz, treba mu je pri tem tudi pokazati bodoče blagostanje, ki ga bo deležen, če bo >ubogal<, obenem mu je pa treba zagroziti s palico, če bi se predrznil misliti po svoje. Ali je bila zagrebška proslava 1000-letnice hrvaškega kraljestva kaj drugega nego slavnostna maša, pri kateri naj se republikansko ljudstvo hitro in vendar »neprisiljeno« preorientira na kraljestvo? Ali je bil tabor na Krškem polju kaj drugega nego »duševni« vpliv na slovenske volilce, ki naj pozabijo, kar je bilo in naj s poljubom zapečatijo svoje — izdajstvo in pri tem naj vendar njih vest miruje, ker delajo vse to v večjo čast >mi-ru« in »narodnega sporazuma«. Vse take procesije itd. so v moderni dobi dokaz narodne nesvobode. Kapital vlada nad duhovi in ostalo bo tako, dokler zavedni ne bodo nosili zavednosti bolj agilno med ljudstvo. Z I K A je najboljša žitna kava! - r' - ~ —riT-nr mn rimnrpumamirrj. im innmjiM n ju., rim t mm j? ^ OBuk. OB^k. » Razno. * Kongre« delavske soeialistitaa internacionala r Marsaillesu. V »obalo, 22. I. m. so je »estal t mestu Mar-•ailfe na južnem Franeoskem koiy fres socialiitične internacionale. O lem kongresu bo tudi naš list ▼ svojih prihodnjih številkah obširno poročal. • Sf» aal« iea« ia deklet*. D n« 11. t. m. *• j* aašelo »borovanje internaeionale «o*iali-»tiinih šen, in «i*er tudi v Mar»ailleiu. N« .ongie»u je laitopanih nad 800.000 politiino organiziranih iea in deklet po Ofl delegati-njah. Fa Angleškem je ruimrei okoli lOO.OOi ien in deklet politižno organiiiranih, ▼ nv-»trijskl republiki 170.000, v Nemčiji 15Ž.OOO, v Belgiji 88.000, ms Dan»kem 44.000, na Švedskem 28.000, na Češkem 88.000. Zborovanj* »o poadravili tudi *n»topniki io«iali«tiine internacionale, kater* kongre* »e je zaiel da* po*nej». T teh po*dravih so bile iireJen« be«ed©, ki bi bil* aa nas ii»to nekaj norega, *e bi ne bili napi»ali iitih misli tudi I* v »Maprej*« in »o sam to nasprotniki »eved« »amerili, ieprnv pravijo, da so sosialisti. Tako n. p». je bil smisel govora, ki ga je imel odposlane« inter**sionale Cramp (ii Anglije) sledeši: ženska volilna praviea je na Angleškem šele zbudila med ženskami silno »ani-manje m soeialiaem in tudi soeialistilno gibanja je spoznalo, da je sodelovanj* iemk nujno potrebno. Soeialisem ni samo gospodarsko gibanje, temvei tudi silno duhova* gibanje v katerem imajo ravno ten* aelo pomembno nalogo: vigajati mladino v sosia-liitiinem duhu. Wibaut ia Nizozemske je d*-jal, d« je trdno prepriian: brea sodelovanj« iensk moški nikoli ne morejo ustvariti sosia-listižne družbe, Delegatinja Juehata ia Nem-iije je rekla, da iensk e organizacije ne »mejo biti iočene od moških — to je paš razumljivo, kajti borimo se vendar vsi za iste »ilje, aa Slovenskem bi imeli seveda izjemo, š* bi dajale smer Kristanove organizaeije. — S vsebine sprejetih resolu«ij bomo lenamill Hsdi aaše ženstvo. » Naprednjaki pri nas vedno bolj nazadujejo. O mladinih se ne izplača niti govoriti, ?sa njih moč je bila t denarju in korupciji; od ustanovitr* »Jutra« pa do nakupa »Slov. Naroda« id do končnega izstopa iz vlade, ve« •as niso pokazali nikjer nobene ideje, raaen tistih, ki so jih na debelo kupovali in prodajali. O starinih smo imeli nekaj boljše mnenje. Že aato, ker so se pred leti dokaj trdno postavili po robu mladinski korupciji. A vadržali niso, tvojih vrst niso mogli konsolidirati, ker jih je decimiral mladinski in radikalni denar to alaib#, Tako »o je tgodilo, da napredne stranke naša buržuazija sploh nima. V »Narodnem dnevniku« se ze zdelo, da se grupirajo naprednjaki, še ko so bili v prav ozkih prijateljskih odnoša-jih s klerikalci (ob času orjunaškega terorja) so znali od časa do časa naglasiti svojo naprednost. Zdaj so pa na radikalski način skrili to naprednost in — svetujejo duhovnikom, naj opustijo politiko, češ, za vzvišeni duhovniški stan politika res ni in da bi s tem v očeh naroda moralno mnogo pridobili. Taka je torej naprednost pri zadnjih ostankih liberalcev! Trgovina z vero se jim ne zdi prav nič ogabna, če se duhovniki odrečejo trgovine s politiko... Kako prav je imel pokojni s. dr. Dremota, ko je naprednjakom očital, da njih »farska gonja« ni nič drugega ko konkurenca. Pop naj bo pop, naj kršuje, mašuje, pridiguje, naj ženi in pokopava, pri vseh teh ceremonijah ima dobička dovolj, da se mu ni treba štuliti še v politiko, ki je »naša«. r Češkoslovaški škofje še naprej rogovilijo proti svetlemu spominu Jana Husa. Zdaj so izdali nov pastirski list, v katerem izrecno pobijajo demokratično načelo, (la je vsa moč iz ljudstva. Sklicujejo se na »božjega sinu« (Jezusa), ki da je samo njim v roke izročil vso oblast z besedami: Ti si Peter, Skala! Iz teh besed hočejo dokazati, da je vsa oblast samo v Petrovem nasledniku, rimskem papežu, ne pa v ljudstvu. Pobožne ženice na Češkem to tudi res verjamejo in pridno romajo na .»božja pota«, ki jih klerikalci zlorabljajo za politične shode ... To vse aato, ker je ljudstvo premalo zavedno. Kdor zna evangelije sam čitati, razume Jezusove besede popolnoma drugače, baš narobe! Ne velikim duhovnom, ne cesarskim namestnikom, ne bogatašem, ampak ljudstvu je dal Je-«us vso oblast. Iz prostega ljudstva je vzel svoje učence in jih učil, naj ostanejo prosti, delavni ljudje, naj si ne dajejo delati purpurna oblačila in zlate ornate, ker vse to delajo malikovalci zlatega teleta. In tem in takim ljudem je dal oblast, ne pa prevzetnim »božjim namestnikoma, ki si izmišlju- jejo ne le zlate, ampak še diamantne ornate, in ne le visoke kape, ampak kar krone v 3 nadstropja ... Jezusa ste križali, Husa ste na grmadi sežgali, ljudstva pa le niste in ga ne morete uničiti. Kajti res je in res ostane, da je 'vsa oblast iz ljudstva. Da bi le že enkrat to ljudstvo spoznalo, da sloni vsa oblast na tistih ribičih, kmetih, delavcih itd., ki delajo, ne pa na tistih velikih duhovnih, cesarskih namestnikih in drugih svetopisemskih osebah, ki so že takrat lenobo pasle in se zato Jezusovega nauka ustrašile! Delavski razred je skala, ne pa Kajfeži in Pilati. V delu je rešitev, ne pa pri prerokih in božjih namestnikih. Zavedaj se tega, ljudstvo, potem ti ne bodo pastirski listi nič več razlagali, da oblast ni iz tebe! r Radicevoi — razredna stranka!? Ker zbira Radič večino in ker je v Jugoslaviji kmečki stan najmočnejši (po številu), zato je. njegova stranka kmečka, zato govori Radič: »Mi kmetje« in res je večina njegovih volilcev kmečka. A vendar ta stranka ne zastopa koristi kmečkega stanu in torej ni stanovska stranka, ampak zastopa interese posestnikov zemlje, zlasti tistih posestnikov, ki svoje posesti še nikdar videli niso ali pa si jo hodijo ogledovat v avtomobilu. Torej se kvečjemu more imenovati agrarna stranka. Taka agrarna stranka so bili n. pr. pruski junkerji ali $>a mad-jarski fevdalci. Take stranke pa ne zastopajo koristi kmetov, ki zemljo obdelujejo, ampak koristi veleposestnikov in agrarnih bank. Torej radi-čevci niti stanovska stranka niso. Po mnogih listih pa čitamo, da se je postavila ta stranka na razredno stališče, da zastopa koristi kmečkega razreda itd. Ali je to posledica nevednosti, ali imajo namen zabrisati med delavstvom razi’edno zavest z mešanjem pojmov? Razreda sta le dva: kapitalistični in delavski. Tam izkoriščevalci, tu izkoriščani; tam lenuhi, ki živijo od tujega dela, tu delavci, ki živijo od lastnega dela. Kmečki stan ne tvori svojega razreda: Kdor obdeluje zemljo, je delavec, kdor jo daje obdelovati, je kapitalist. r St. Budi« je drugi delegat ■«&» tU4* m prihodnje zasedanje sveta Zv*a» *a**d#v, prvi je zunanji minister Nineič. Radi* j* sv«-je dni poslal Zvezi narodov sponi«*!*«, v kateri je obtoževal jugoslovansk« vlad«, adaj bo pa tisto, kar je prej tožil — zagovarjal... r Po nesreči je ušla mariborskemu »Ta-boru«(glasilu Žerjavovih samostojnih d«as«-kratov) v 192. štev. t. 1. resnica o Radtfu i* njegovi lastni stranki. V notici »Stjepa* Radič o aktualnih vprašanjih naše joliiik»< piše, da je Radič zelo blebetav in ponatisku-je njegovo izjavo, ki jo je dal nek«*»u b*l-grajskemu listu. V tej izjavi je priaaal £ta-dič med drugim tudi, da je nasprotnik S urnika in delavskih štrajkov in za to, da se uv«-de tudi v Jugoslaviji nekaka gosposka zbornica, senat. To notico konča »Tabor« doslov-no tako-le: Kakor je videti, je Radie *>k*-jel skoraj v celoti program samostojnih demokratov (!!) proti katerim se je koril 6 l,«t sredstvi, ki so državi in posebej še Hrvatom silno škodovali. In to. da je moder politik? r Španska in francoska vlada sta s« sporazumeli za enotno fronto proti Maroiaju)*«. Poročajo, da so se vneli zopet hudi ia krva- vi boji, ker prehajajo francoske in špaasl** čete v ofenzivo. O teh bojih smo že jtisali v >Napreju« in razložili vzroke, ki so rodili t« kolonialno vojno: gre za velike zaloge rad* v pogorju, v katerem prebivajo domači*), Arabci. Zaradi te vojne so nastali sp*ii v francoski socialistični stranki, o te*« pa v«i v posebni notici. r Francoska socialistična stranka j« imela pretekli teden svoj kongres, o« katerem je, kakor smo že zadnji* poročali, socialpatriotizem temeljito pogorel. Ker so pa francoski sodrugi odklonili tudi Makučevo »levičarstvo«, poroča >Kmetsko-delavski list« o tea» kongresu zelo nestvarno, hote« ga pokazati za socialpatriotskega. Tako poroča n. pr., da je 559 delegatov za vstop v vlado in si misli, da bodo neinformirani čitatelji prepričani, da j« to najbrž velikanska večina kongresa, ker je zamolčal, da je bilo 2210 deta-gatov proti. Pri tem ne gre aa Nalagate, ki jih seveda ni bilo 2769, ampak je bilo toliko le glasov. Dokaz, kaka je treba paziti, kadar poročajo taki listi. Socializem ni igrača. Franaoeki sodrugi imajo mnogo trdega dela, sta premagajo nesoglasja, in priznati jlai moramo, da je imel njih kongres ut»-go stvarne debate. Proti ministeriatta-mu je pa nastopil tako odločno, tla bi bilo to Makucu lahko za zgled, ki j» ministra Kristana le prevel bočbl. Tudi naša stranka na fraftsoalMn zgledu lahko vidi, da neflteafft p*. Gospodarstvo naše stranice za leto 1Q24 ► 0) K» O. Posamezni računi Promet. Posamezni računi so Izguba in dobiček Bilanca 51. XIJ. 19*4 dali prejeli Aktiva Pa«iva N Ime Din P Din P Din P Din P D!n P Din P 1 blagajna 255.465 41 260.273 65 4.808 ?4 2 čekovni račun .... 60.443 17 61.768 98 1.325 81 3 čekovni račun it. 13321 89.356 49 89.398 68 42 19 4 ,.Sloga" ...... 166.278 34 110.396 32 53 813 •2 5 dolžniki 17.495 30 237.461 73 219.966 43 t upniki . . - 264.529 85 88.560 29 115.J69 54 7 upra?a 60.741 10 132.639 51 71.898 41 8 organizacije 26.450 64 26-430 64 9 publikacije 24.115 20 15.249 82 8-865 38 10 koledar 1925 .... 4.037 — i|9 11 „Naprej‘‘ in *Ljud. glas* 230-031 38 228.674 82 1.356 36 12 „Vorwarts“ 5.081 39 10.666 37 5-584 98 13 razno in preh. meški . 207.845 13 211.640 65 3.795 52 inventar ..... 4.672 20 45.941 5* 41.169 39 tiskovni sklad . . . 32.515 04 32.515 04 rop. vitezi .... 897 75 897 75 volilni »klad . . . 564 — 564 garancijski sklad . . 164 — lffi Esper. slovnica . . 330 — 330 14 rezervni sklad .... 41.659 02 41.659 15 izguba 6.834 02 «.834 02 1,492.672 41 1,492.672 41 77.483 39 77.483 39 278-041 60 278.041 6V Gospodarstvo naše stranke za I. polletje 1925. ► 4> >"5 d Posamezni računi Promet. Posamezni računi so Izguba in dobiček Bilanca 30. VI. 1923 dali prejeli Aktiva Pasiva N ime Din P Din P Din P Din P Din P Din P 1 blagajna 81.690 87 84.815 04 3.124 17 2 čekovni r*ču* .... 55.742 94 56.464 91 721 97 3 *Sloga“ 73.129 78 9.969 65 «9.1« 11 4 dolžniki 770 90 241.860 03 241.089 13 5 upniki 181.464 56 3.104 60 171.369 H 6 uprava 24.148 90 30.933 45 6.784 55 7 organizacija 10.835 90 10.835 90 8 publikacije 25.848 40 22.495 10 3.353 30 9 ,Naprej“ in „L|ud. glas" 67.848 15 66.597 Al 1.250 68 10 strokovne sekcije . . . 2.098 50 1.091 3« 11 razno: inventar . . . 41.269 39 41.269 39 tiskovni sklad . . . 2.136 15 2.136 15 volilni sklad . . . 1.781 50 2.024 70 323 20 Esperanf. slovnica . 330 — 530 garancijski sklad . , 164 — 164 razno ...... 833 25 4.034 46 3.101 21 rezervni sklad. . . 41.659 02 __ izguba 1. 1924 . . , 6.834 02 34.823 prebitek ..... 10.468 28 10.468 M 570.402 82 570.402 82 17.576 03 17.576 03 »89.405 87 189.405 <7 slaasev ni treba šele prositi ra zvestobo, ampak jih takoj izbacniti, kakor »o francoski sodrugi izbacnili Va-rennsa. Če bi naša stranka 1.1921 ne bila poslušala Korunovih kompromisnih predlogov, bi bil razvoj ves drugačen. r Strokovno zedinjenje. Počasi se kaže, da so se generali zmotili, ko so upali s fingiranim zedinjenjem drug drugega pohoditi. Izdali so že letake in oklice, da se naj vrši zedinjevalni kongres vseh strokovnih organizacij koncem septembra. Zdaj pa čitamo v »Kmetsko-delavskem listu« ponovne ostre napade na socialpatriote in izrecno obdolžitev, da je sklicanje kongresa delo posameznikov, ki so delali na svojo roko. Kakor smo že zadnjič omenili, sploh ni upati, da bi prišlo do kakšnega resnega zedinjenja, dokler •e v delavskem tisku ne začne odkritosrčna debata o razrednem boju. Take debate si nekateri pri neodvisnih odkritosrčno želijo, drugi se je pa bojijo. Pri kristanovcih se je vsi bojijo, zato že sedaj naglašajo, da je zedinjenje že izvršeno in da je doseženo popolno in tudi duhovno edinstvo. Kakšno duhovno edinstvo, če se pa debate bojite? r Uratnik se je pridušil, da bo >So-•ialist« dostojno pisan. Kdor je bil na našem shodu v Trbovljah 9, t. m. ali pa kdor je vsaj čital resolucijo iz tega škoda, objavljeno v »Napreju« 15. t. m., naj si preskrbi »Socialista« z dne 21. t. m. in naj prečita članek »Nove strune«. Le na ta način bo spoznal, s kakšnimi kavalirji imamo opravka. Tudi najpodlejša laž jim je dobrodošla, da si z njo podaljšajo svojo žalostno eksistenco. Seveda si morejo na ta način pomagati le tam, kamor naš tisk ne prihaja. Zato je tudi razumljivo, zakaj so tako strastno agitirali proti »Napreju«! Če bi jim bilo res-za proletarsko stvar, ne pa za koristi Trb. prem. družbe, bi objavili našo resolucijo in povedali v čem se z njo ne strinjajo. Kdor je bil na našem shodu v Trbovljah in prečital še »Soeialista«, si bo o njem lahko na-ravil sodbo, ki bo držala za večno! — Sodrugi v Trbovljah naj seznanijo trboveljski proletariat s »Socialistovim« člankom. Bolj uspešne agitacije za našo stranko ne bo tako hitro! t Grafičarji ne čitajo »Napreja« in gledajo zato na Pastorkove članke brez kritike. Njim je dovolj, da je Pastorek njih član in da brani njih organizacijo pred »napadi«. Nojeva politika sicer ni posebno pametna, a če •o jo vodili proti klerikalcem in orju-našem, je dosledno, če jo vodijo tudi proti nam. A ta doslednost bo postala sa bodočnost usodepolna, kajti grafi-iarji so le bolj pametni ko noji in se bodo iz Pastorkovih člankov samih ♦e* naučili nego noji iz peska. In ta-lcral bodo vprašali svoje vodstvo, zakaj je objavljalo take čvekarije, ne da bi jih vsaj prečitalo. Če pa grafično delavstvo niti svojega lista ne čita, potem naj se ne organizira pri mavrici, ampak pri belorumeni zastavi. — Samo eno: nam še zdaj ni jasno, zakaj Je hotel Pastorek preseliti »Naprej« ti ene tiskarne v drugo. Preselitev bi bila škodljiva »Napreju« (za 25% dražji tisk) in grafičarjem (hujskanje delavcev ene tiskarne proti delavcem druge). Namesto, da bi nam to pojasnil, razlaga, zakaj mora biti od njega protežirana tiskarna dražja. i V. Ljubljanski Telesojem bo otvorjen t aoboto, 29. t. m. Kdor more in utegne, naj »i gn ogleda, poučno bo to. Obenem bo otvor-jenn na velesejmskem prostoru tudi higijen-ska in športna razstava, v Jakopičevem paviljon« pa umetniška. t Vekaj lanimivih številk. 1845 milijonov ljudi, 50.000 kino gledališč, 18,382.000 avtomobilov, 22 milijonov km telefonskih prog je na zemlji. 49 in pol milijarde zlatih mark (zlata marka je 1.20 zlate krone) so. dolžne druge države Zed. državam v Ameriki, 41 in pol milijarde Angleški in 12 in pol milijarde Franaiji. Nemčija mora plačati po tkzv. Da-vresovem načrtu 45 do 50 milijard zlatih mark teparaeij (vojne odškodnine). Poštnih pošiljk pride povprečno na enega prebivalca v Av-■trijl 120, v Nemčiji 112, na Češkem 56, na Japonskem 61, ▼ Jugoslaviji 17. V Evropi ja 18 republik in 16 monarhij. i V današnji številki prilagamo pološniee vso* aarožnikom »Napreja«. Dolžniki na-lolnine »Napreja« in »Ljudskega glasu« naj pošljejo zaostalo naročnino čimprej. Kdor ne »or« vsega naenkrat, naj pošlje poleg na-roinia« za tekoči mesee kolikor more na ra-•un aastanka, tako da bo dolg vedno »a neka) Manjši. z Pridobivajta aevik aaraiaikavl Vsak ae- danji naročnik naj pridobi še samo enega novega naročnika, pa bomo dvakrat tako močni. Kapitalistični tisk, ki zaslepljene mase zapeljuje, pa bo za toliko oslabel. Povsod, kamor zahajaš, v kavarno, gostilno, k prijatelju itd. poskubi, da bo prihajal tudi »Naprej«. Ako hočeš biti vztrajen in močan, jej hrano, ki dovaja tvojemu životu dovolj redilnih snovi. Prvo mesto med tako hrano zavzemajo makaroni in špageti tovarne »Pekatete«, ki so napravljeni iz jajc in mleka. Dobijo se v V‘> kg zavojih. IZREDNO ZDRAVILO PROTI REVMATIZMU VSEH VRST. Po grozni svetovni vojni trpi naš narod mnogo radi revmatizma, a mnogi še ne vedo, da je zdaj mogoče ozdraviti to bolezen lahko in liitro z zdravilom Radio - Balsamico dr. Ivana Rahlejeva. Še v Rusiji se je posvetil dr. Rahlejev proučevanju tega zdravila in njegovo dolgoletno delo je rodilo zaslužen sad. Pred dvema letoma je dr. Rahlejev izkušal svoje zdravilo v Sloveniji in je dosegel izredne rezultate, tako da je danes njegovo zdravilo priznano kot najboljše sredstvo proti revmatizmu vseh vrst. O njegovi zdravilni moči pričajo najboljše potrdila profesorjev in zdravnikov kakor tudi zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Radio - Balsamica deluje zelo hitro in ne pušča nikakih sledov na koži, a tudi za srce je popolnoma neškodljiv. Dve do tri steklenice Radio - Balsamica so ozdravile tudi najstarejši revmatizem. Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio - Balsamica dr. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43. Zdravstvena* anketa. Prosim cenjene ss., da mi v čim največjem številu odgovorijo na sledeča vprašanja: 1. Ali je v Vašem kraju mnogo delavcev? Približno število. 2. Ali je v Vašem kraju dobra pitna voda? a) Ako da, jeli je vodovod? b) Ako ne: zakaj vodovoda ali dobrega vodnjaka ni? I. Ali je nemogoče? II. Ali ni denarja? III. Ali je izkaterihkoli drugih vzrokov vpeljava vodovoda neizvedljiva? Navedite vzroke. IV. Ali razsajajo radi slabe vode kakšne bolezni? Katere bolezni? — (N. pr. tifus). 3. Ali je alkoholizem zelo razvit? Po možnosti razloženo v številkah. 4. Ali je alkoholizem zelo razvit radi pomanjkanja dobre vode? a) Ako ne — kaj smatrate za vzrok alkoholizma Vaše okolice? b) Ako da — ali mislite, da bi se alkoholizem Vaše okolice z napeljavo dobre pitne vode zmanjšal? 5. Ali se je kdo v Vašem kraju (v Vaši tovarni) že brigal za preskrbo dobre pitne vode? a) Ako da: kdo, kdaj, kolikokrat? b) Ako ne: zakaj ne? c) Ako ne: ali je morda kriva tudi brezbrižnost delavstva samega? 6. Ali je v Vaši tovarni (obratu, delavnici) dana možnost, da se pred in po delu lahko umijete ter preoblečete ali morda celo kopljete? a) Ako da: kratek popis (po možnosti tudi številke); dali se delavci dane prilike poslužujejo? Ako ne: vzrok (lenoba, nepoučenost).- b) Ako ne: zakaj ne? 7. Pripombe: Prosim sodruge, ki se ankete udeleže, da mi po možnosti čimprej spo-roče lokalne rezultate. Skupni rezultat objavim. Istočasno pošljem rezultat »Društvu za čuvanje narodnega zdravja« v Beogradu, katero me je po svojem predsedniku za stvar naprosilo. Slednje bo tudi vse potrebno ukrenilo, da se nedostatki po možnosti odpravijo. Prosim i ostale delavske časopise, da članek ponatisnejo! Odgovore prosim na naslov: Dr. med. Fedor Mikič, Ljubljana, socialno-higijenski zavod. (Op. ur.: Nebroj javnih uradov imamo, ki bi to in tako statistiko morali voditi, a če hoče biti izvršeno, ga mora izvršiti delavstvo samo. Ni pomočil Tam, kjer so naše organizacije, naj se to delo vrši organizatorično, posamezniki pa naj po možnosti s. Mikiču ugodijo čim najbolje. Nihče naj ne mi»li: »Bo že kdo drugi naredili«) SlAOliOR |$TEDlSI aUo kupuješ . NA/O PRAVO DOMAČO H: MOLINJHO CIKORIilO 11(4)1 tlII•MIKIJIHIImililIIIIIIIlilImililiHlIHtltlllf•lOlnitMIHIllno.iiiiilhiiM KI .JE IZVRSTEN PRIDOOHTEK 1A KAVO Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Hajcenajši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-saik, kiota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje tri. Iz stranke- s Popravek. V zadnjem »Napreju« so v iskalu tiskovnega sklada sledeče napake: pri zbirki na nabiralni poli 309 manjka: Fran« Ciselj ml. Din 2.—. Končna »vota pravilno: 3.850.89 — ne 3.349.89 Din. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 22. avgust* Alojz Leskošek, Celje Milan Vičič, Ljubljana Miha Obertave, Črna Pongrac Lesjak, Črna Franc Dvornik, Črna Vineenc Lepičnik. Črna Aleš Fajmut, Črna Frane Terbovšek, Črna Anton Filipič, Črna Frane Krebel, Črn* Aloja Roter, Črna Pr«v»a poslano iz Čnaa Skupaj Din 8.380.09 Zbirajte za tiskovni skladi Organiaaeije, ki še niao obračunale sbirk a aabiralaimi polami, naj to takoj atore! Dia 8.850.81 •i« 5,— •ia 8.80 Dia S.— •U 8.— •la 8,— •ia •J« •ia 1.— •ia 1.— »i* 1.— •hi 1.— • U 1.— Dim 10 Dopisi. Celje. Križajte stanovanjske najemnike, zlasti, če so delavci. Minulo j* leto dni odkar stanujem z 8 rodbinskimi člani v celjskih zaporih. Vse prošnje ostanejo nerešene. Ne da bi vedel zakaj. Ali morda zame ne velja člen 1., 20. in 27. zakona o stanovanjih, ali hočete moje otroke ugonobiti z raznimi nalezljivimi boleznimi? Ali moramo zlasti delavci stanovati v zaporih in kleteh, kakor žival? Pred kratkim se je vršil v starem okrožnem sodišču zdravniški pregled. Dr. Dereani je pri tem izjavil mimogrede, ko je pogledal v moj zapor, oziroma v moje sedanje stanovanje, da v starodavni turški vojni se begunci niso skrivali v takih luknjah, kjer morajo dandanes rodbine stanovati. Pri nas v Jugoslaviji je pač to mogoče, kar pri Turkih ni bilo. Je to pač svetovni napredek. Ročni delavci spadamo tudi med ljudi, pa vendar tega ne razumejo odločilni faktorji. Imamo namreč dokaze, da več delavcev in sicer razni delavci ne dobijo stanovanja. — Prizadeti delavec. Celje. Odgovor gospodu Franju Korenu v Celju. Odkar je postal g. Koren politični mrtvec, nismo imeli več namena se ž njim »puščati v časopisno polemiko, ker smo pristaši pietete, da se mora pustiti mrtvece t miru. V »Socialistu« št. 30. se je pa g. Koren zopet ojunačil kot edini »soei-alistični« občinski odbornik, da na» je kvalificiral po svoji stari navadi za klerikalce. To nam je dalo povod, da se • tem politično mrtvim gospodom nekoliko pomenimo. Predvsem ugotavljamo, da simpatizira gospod Koren t demokrati, klerikalci, narolni-mi socialci in nemčurji. Za demokrate nam je dokaz »Nova Doba«. Za klerikalce nam je dokaz, da je bil ie mnogokrat botrček ia tudi ienitbeni starešina, vrhu tega so on ha pristaši aktivni člani rimsks-iialsii-ške cerkve, ki ne manjkajo #b ##r-kvenih slavnostih. Za Nemce »cm j# dokaz, da stalno ž njimi igra ksrts ia njegova soproga govori vedno pristni »Cilanerdajč«. Izjava Korena, da ja bil proti temu, da so se obč. delavsi odpuščali, nas nikakor.ne zadovoljuje, kajti taka izjava je nezavednemu delavstvu le pesek v oči. Mi to dobra vemo, da je 32 več ko eden. Na drugi strani pa vemo, da ni teh 32 odbornikov krivih vsega zla, ki ga Je povzročil korenovec Marn. Vemo, da Marn s Korenom združen. Ml vem« nadalje, da je bilo 32 odbornikov »* odpust delavcev le radi Marnovega gospodarjenja, ki smo ga že večkrat opisali. Mi vemo, da je g. Marn hotel s pomočjo klerikalne šole pridobiti svoji hčeri draginjske doklade. Mi v*-mo, da »o Korenovci s pomočjo nens-skutarskega stavbinskega mojstra Jezernika delavcem pred letom pla-•e znižali. Mi vemo, da se je g. Kore* poslužil sodišča zoper s. Leskoška, ker nam je ta resnico pojasnil. Mi varno, da je bil a. Leskošek radi Korena 2 dni zaprt. Mi tudi vemo, da je bila V občinskem svetu že večkrat razprava o gospodu Marnu. Vemo tudi, da je s. Leskošek kot obč. odbornik pred letom predlagal preiskava mestnega gospodarstva. Vemo nadalje vse Marnove mahinacije, le Žal, da manjka nam prostora, da bi vse to v »Napreju« objavili. Ker mi vse K> Farno, izjavljamo, da je članek v »Napreju« z dne 4. julija t. 1, popolnoma pravilen. 32 je več kakor eden ali ka-rupcija okrog enega nam je bolj na-varna kakor onih 32 kapitalističnih obč. odbornikov, katerim podtika g. Koren krivdo odpusta delavsev. Zato kličemo celjskemu delavstvu: Doi s Korenovci! Dol s kapitalistično pa-litiko. Na dan c resnico. Dela^at adružujte se brez delodajalce* Velenje - Škale. V nedeljo ja obiskal Krušič iz Trbovelj teh nan ponujal robo združenih konsumarjeR, advokatov in drugih koritarje* (Taka jih sam imenuje v 19. štev. »Napreja* 1. 1924.). Naročil ga je njegoT prejšnji smrtni sovražnik Valenčak. Pravil jt, da nas bo dr. Turina iz Sarajeva o*r učil, da bomo vstopili v njegovo >»*•»-■o«, kjer so baje sedaj vsi komunistični in socialistični voditelji adrais-ni, ki so vse strokovno delo s naH državi uničili. Pravil je, da je resnil-na trditev, da je on nastopil * Sarajevu ca to, da se naj družinske doklad# ukinejo. Bravo! Za to so tudi *sl ravnatelji vseh premogovnikov, aajbzt tudi ravnatelj Trb. prem. druibe. 9» verjamemo pa, da so za to tudi mdarfl s številnimi družinami v Trbovljah, Če bodo res dali denar, ki se daje kol druž. doklada na plačo, bomo videl, ker kolikor zna Krušič računati, tolik# znamo tudi mi. Prvotno je dejal, ds nič ne ve, kaj bo sedaj ukrenila direkcija v Sarajevu glede plač v dri, rudnikih, pozneje se mu je pa careklej, da bo dobil delavec * večjo druiin* 700 Din manj na mesec ko doseda|. Krušič je zvedel marsikatero resni*q, zato se je poslužil demagogije, ki }• je razširjal Valenčak, češ, da »o na! zaupniki pri neki intervenciji rekl^ naj se tistim, ki dobivajo šihtne plači znižajo plače. Tako je n. pr. Valenčak govoril po jami, da je s. Koželj rekel v pisarni: »Zakaj je šihtna plača tako visoka, saj so tam sami lenuhi!« Rejnica o teh intervencijah je sledeča: Pred nekaj tedni je prišel iz Sarajevu g. dr. Turina ter odredil, da se reducirajo vse akordne postavke ca 30 %. Vsi zaupniki, tudi Valenčak, »mo «8 postavili na stališče, da je to nemogoče, ker ne bodo delavci, ki delajo F akordu, dosegli niti minimalne plač«# Razumljivo je, da so pri raznih razgovorih padle razne besede od nekaterih zaupnikov, ki so se pa dotikal# le Valenčaka. On je dobival dosedaj 33 Din temeljne plače in vse koledarske šihte, torej 30—31 šihtov mesel-no. Poleg tega si je pustil plačani dopust lansko leto od 1. junija leto# d# 1. junija plačati, mesto da bi ga tera-bil. Par dni pred redukcijo akordnih plač se mu je še plača zvišala od tl na 36 dinarjev, tako da je #ashiiS prejšnji mesec 600 Din več kako* d*-lavei, ki delajo i vročini nad 10 rt#- ptnj akordu. Zato je tudi sedaj pri razbitih pogajanjih v Sarajevu zastopal to stališče in predlagal za sebe 65 Din za »manj vredne« 50 Din, za tiste pa, ki največ trpe — to so kopači, ki so vsako minuto v smrtni nevarnosti — pa zadostuje po njegovem 45 dinarjev. Delavstvo mu je pa izrečno naročilo, da zastopa interese vsega delavstva ne pa samega sebe. Sedaj pa naj delavstvo sodi, kdo ima prav! Delavci v avstrijski republiki. Nekdanja avstro-ogrska monarhija je bila ena izmed največ jih evropskih držav. V tej monarhiji je bilo največ nacij, vladali so pa skoraj vedno papeževi ministranti. Zato so bili revni državljani najbolj tlačeni in h koncu pognani v 4 leta trajajoče svetovno klanje. Iz velike monarhije je nastalo potem več držav. Vsak narod si je postlal, kakor je mogel. Čehi in Slovaki so si uredili svojo republiko, tako tudi Poljaki, Madjari bi še vedno radi imeli kraljevino pod Habsburžani, drugi so se pridružili starim državam. Ime Avstrija je ostalo le še majhni avstrijski republiki! Delavstvo si je pa ravno v tej majhni državi boljše uredilo svoje življenje nego v vseh drugih državah, ki so nastale iz nekdanje Avstrije. — Dasi vlada tudi tu klerikalizem, ima delavstva vendar tako močne organizacije, da vlada ne more delati, kakor bi rada. Tukajšnji delavci spoštujejo 8-umik, imajo brezposelne podpore (vsak delavec mora plačati mesečno 5 šilingov, t. j. okoli 40 Din za brezposelne). Tudi zakonito zajamčene plačane dopuste imajo. Delavec, ki dela pri istem podjetniku leto dni, ima 8 dni plačanega dopusta od 5 let dalje pa po 14 dni, javni nameščenci pa en mesec. Tako ima vsak delavec vsaj nekaj dni v letu popolnoma zase, ker dela vse leto za druge. Tukajšnje delavstvo izrabi dopust koristno. Vse leto po malem shranjuje, kadar ima dopust, pa si lahko privošči daljši izlet v prosto naravo. Take zabavne izlete si organizirajo delavci sami. Največkrat obiščejo zgodovinsko važne kraje. Učitelji, profesorji in drugi znanstveniki se takim izletom pridružujejo, ter razlagajo delavstvu zgodovino obiskanih krajev. Na ta način se delavstvo izobražuje. Tudi delavska pevska društva delajo take izlete. Lani je priredilo naše društvo (400 članov) izlet v tkzv. Burgenland (deželico, ki je bila do prevrata pod mažarsko vlado). Tam smo si ogledali gradove nekdanjih madjarskih velikih fevdalcev. Letos smošli v ftachau, pokrajino ob Donavi, in sicer s parnikom. Ogledali smo si ves ustroj ladje. Ladja, ki služi skoro vse leto le luksu-su buržuazije, je vzela končno tudi nas, delavce, na krov. Vse je bilo veselo na ladji ta dan, mornarji so tudi naši ljudje, proletarci. Delavci v domovini, ki ste še 30 let za tukajšnjim delavstvom, ojunačite se! Vzemite svojo usodo v svoje roke! Sledite zgledu v modernejših državah, verujte, kadar boste sami drugačni, kadar boste organizirano delali za svoj napredek, sami povsod sodelovali, takrat vas ne bodo več tako izrabljali, ne boste več tako brezpfavni. Rešitev delavstva v avstrijski republiki je močna razredna organizacija, tudi vas ne bo rešil nihče drugi! Vedno bolj zmaguje tukaj socialistična zavednost nad buržu-azijo. Kjer se pa delavstvo nič ne briga za svoje organizacije, za politiko in izobrazbo, tam so se polastili delavstva gg. Pasici, Radiči, Žerjavi, Korošci, Mussoliniji, Horthyji i. dr. Delavci, zavedajte se, da brez vašega dela ne bo boljše, zato pojdite na delo v socialistične vrste! Fr. Oset. Lastnik: »Sloga«, r. i. i o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica: I*a Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Ti*k tiskarne »Merkurt v Ljubljani. 28. VIII. 1925. — 2400. Naš pokojni švic. sodrug B u n -ge pravi: »Človek, ki alkoholne tekočine popolnoma pusti, ne zgubi ničesar: on pridobi samo na življenski sreči in veselju«. Jules Simon: >Jaz sem velik sovražnik alkohola. Alkohol več škoduje nego kuga, kajti on je stalna kuga.« Tako lovi muhe AEROKON 2 M tnn za pončem. H Milijonski v celem svetu Izkušen! Dobi se v vseh trgovinah! jER0X0 •••••••••••••••••••••••••••••••c •••••••••••••••••••••••••r Manufakturna trgovina j M. KUDIŠ - Celje - Gaberje j • • • priporoča ivojo veliko aalogo inozemskega, težkega, agleškega M. blag« na drob«o i_a debelo po najniijih konkurenčnih »enah. j i #••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*• Drobnino in (galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini GASPARI & FANINGER Maribor, Aleksandrova cesta 23. Kdo Vana pomaga v dtflbfli {časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja? I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor :: Aleksanrova cesta štev. 13. Ker le ta prodaja dobro blago * a obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8’—, 9-—, 10'—, 12'-- itd. sukno po Din 50'—, 60-—, 70'—, 80'— itd. izgotovljene srajce Din 39’— spodnje hlače Din 24'— nogavice Din 7.—, 8- —. Kdor nima denarja dobi na obroke. Najtooljšf |e edino le Pouk v vezenju brezplačno. Večletno garancija. Delavnico na razpolago šivalni strof Grlefsaner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah Josip Peteline, Ljubljana (bUlu Pr*‘e^° ▼•ga spomenika) Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. IS priporoča svojo bogato zologo dežnikov v kakršnikoli ......-— velikosti po najnižji ceni. .. S * » i Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hiačavlno, tiskovino itd. 4 I kupite v prvovrstni kakovosti najceneje v Celju pri „Solncu“. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. r Kje kupuješ? V trgovini K. WORSHEJA nasl. ANTON MACUN ■v MARIBORU, Gosposka ulica štev. lO ker si lahko izberem izmed velike zaloge, vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, kakor sukno za moške'in ženske, barhenta, platno od 9 Din naprej, gradi za posteljino. odeje za postelje, izgotovljeno perilo za delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker se vsakega solidno postreže. v dolžini 2 do S m 20 m močnega cefirja Din 220’—, 20 m trpežnega oksforia Din 230-—, 20 m močne modrovine (druk) Din 240’—, 20 m krasnega parhania zo otročje in ženske obleke Din 300-—, 10 m hlačevine dvojno široke_Jcajga) za moške obleke Din 595'—, 20 m belega platna Din 200’—, 20 m sirovega plainaT>in;140-— razpošilja veletrgovina R. Stermecki, cer* št 23 Iluslrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. tem....,,"* Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo. Ustrelite Jim! j Štajerska Klet Maribor, Narodni dom KopaliSka ulica na fogaiu Tatienbachove Najcenejše vino in jabolčnik. 39" Pod žemeljsko kegljišče IS let priznane kapsule „LARUCIM“ idraTlJo najsigurnejše gnojno kapatico (Irlper) ln bolezni mokril. Škatlja 20 Din t vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA. POPRAVILA J Mehanik Ivan Legat špecialist za pisarniške stroje Maribor samo Vetrinjska ulica št. 3* Telefon Stev. 434. Predno kupite •glejte si v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik — Celje. EatVane cene ia Se pri vetjem nakupu znaten popust. Postretbn solidnal Blago prvovrstno! UČITELJSKA TISKARNA K^ubljana — FranCHIkanska ulica štev. © TttfitlroTtttui k »mejcno uv«m, Tiskovin« m M«, lirpaastva la «r«4«, aaja»o4*raejš« plakat« la vafcBa aa tcmHm, Uta« aafclJaSk«, Najf *erasjia aradba xa tiskanja Itsepim, knjig, kr s »ar HdL STEBBOTIPIJA LITOOIAFIJA CUC