i)N J i JI PRImurSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini rAs\/\ »• Abb. postale I gruppo (i6D3 400 1JT Lelo XXXVn. Št. 148 (10.970) TRST, sreda, 24. junija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KLJUB NASPROTNIM ZATRJEVANJEM VODITELJEV STRANK IZ PREJŠNJEGA TEDNA Izidi nedeljskih volitev že kažejo svoj vpliv na Spadolinijev poskus za sestavo nove vlade Socialisti in socialdemokrati zahtevajo več ministrov, KD pa navzlic volilnemu neuspehu noče popustiti Poverjeni predsednik bo poiskal kompromis o strukturi vlade na skupnem sestanku s tajniki petstrankarske večine RIM — V petek se bo Spadolini sestal na skupnem srečanju s tajniki petih strank večine, v soboto pa bo po vsej verjetnosti pripravljen tudi seznam ministrov. Po zaključku pogovorov poverjenega ptedsednika z uradnimi delegacijami KD, PRI, PSDI, PSI in PLI je taka skoraj gotova pot do sestave četrte vlade v tej zakonodajni dobi. Sinoči je tajnik PRI zelo zadovoljno izjavil, da se je ta krog srečanj, v ponedeljek in včeraj, skle- nil z «giobokim» programsko - poli tičnim soglasjem. Sedaj je le še odprto vprašanje strukture in sestave nove vlade. Nedeljske volitve so po eni strani prispevale k pospeševanju postopka, po drugi strani pa so negativno vplivale na problem porazdelitve ministrstev. Kot se običajno dogaja po vsakih volitvah vsi se namreč proglašajo za pravega zmagovalca. In zaradi tega socialisti, ki so nesporni zmagovalci upravnih volitev, zahtevajo zdaj več ministrov: do pred nekaj dnevi bi se zadovoljili s 6, sedaj jih hočejo imeti 7, kot v Forlanijevi vladi. Socialdemokrati, ki jih je prav tako volilni zbor na- gradil, nočejo sprejeti samo 2 obljubljenih mest. Po drugi strani pa KD, prav zaradi poraza, noče odstopati od svojih zahtev. Dejansko se zato ponovno govori o 26 ministrih, kolikor jih je imel Forlani (Spadolini se ie moral odpovedati tudi odpravi 2 manjših ministrstev). Pri tem naj bi jih KD dobila 14, PSI 7, PSDI 3, PRI in PLI pa po enega. V vrstah PSI je vse mirno, zdi se da nameravajo potrditi prejšnje ministre. z izjemo bivšega voditelja levice Signorileja (ki se baje pripravlja na prestop h Craxijevi večini), ki naj bi zamenjal Manco, ki je bil vpleten v afero P2. Po Pomemben premik Nedeljske deželne volitve na Siciliji ter pokrajinske in občinske na celini v nekaterih pomembnih mestnih centrih (Rim, Genova) ter v visti manjših, ki so skupno zadevale blizu 9 milijonov ali skoraj četrtino vseh volilnih upravičencev, so kljub delnosti, vendar pa spričo dokaj enakomerne porazdelitve po vsej državi, dale nekaj splošno veljavnih indikacij za sedanje razpoloženje italijanskih volivcev oziroma za splošno politično klimo v državi. Prva je nedvomno ta, da so volivci na splošno (z delno izjemo na Siciliji), vendar pa posebej izrazito na severu in v centru države, v pomembni meri odvzeli svoje zaupanje krščanski demokraciji. Ta pojav je še toliko bolj značilen ob drugi indikaciji, to je ob velikem uspehu socialistične stranke, ki se je povsod v državi močno okrepila tako po številu volivcev, kot po odstotkih in pridobljenih sedežih v krajevnih upravah. Ob socialistih so pomembno napredovale tudi vse tri sredinske laične stranke, socialdemokratska, republikanska in liberalna, kar je nedvomno tretja pomembna indikacij- volilnih izidov. Četrto indikacijo predstavljajo volilni izidi za komunistično partijo Italije, ki je ob velikem uspehu v Rimu in Genovi, 'o je tam, kjer je že doslej imela skupno s socialisti v rokah krajevne uprave, in ob razmeroma zadovoljivem izidu na Siciliji, doživela pekoč poraz na jugu države, predvsem v Bariju in Foggil, ki pa ga po drugi strani popravlja globalen uspeh na občinskih volitvah, kjer je v odstotku dobljenih glasov za dve točki presegla krščansko demokracijo, obenem pa za dve točki izboljšala svoj rezultat na političnih volitvah v juniju 1979. Italijanski politični komentatorji na podlagi takih volilnih izidov prihajajo do praktično soglasnih zaključkov, da je prišlo v razmerju med političnimi silami v državi do izredno pomembnega premika, ki dokazuje, da se je v italijanski družbi začela konkretneje nakazovati težnja po radikalnejših spremembah v upravnem, to pa seveda pomeni tudi v političnem vodenju države. Tako imenovana «alternativa» zdaj očitno ni več samo agitacijska politična parola levih sil, marveč je skozi afirmacijo socialistov in uspehe krčnih strank, ob istočasnih pomembnih dosežkih komunistov v Rimu in Genovi, postala jasneje formulirana težnja. Res je, da je ta težnja za zdaj omejena v levosredinski okvir, toda s to pomembno novostjo, da ima v tem novem levosredinskem okviru zdaj znatno večjo težo, po skupnem potencialu, nova tretja sila (PSI s PSDI, PRI in PLI), ki razpolaga z več kot četvtlno vseh glasov v odstotkih, in da se je znatno zmanjšala v njem teža krščanske demokracije, ki je doslej s svojo znano oblastno arogantnostjo, pogojevala vse koalicijske formule političnega In u-pravnega vodenja države. Komentatorji pa se obenem tudi sprašujejo po raziogib za take volilne izide in tudi pri tem so si precej soglasni v svojih zaključkih. Nesporno je — ugotavljaj — da je krščanska demokracija »požela« posledice svojega neprekinjenega 35-letnega sedenja na vseh vzvodih oblasti, ki se kažejo v njeni neposredni odgovornosti za sedanje skrajno krizno stanje v državi od gospodarstva do terorizma, v kli-eutelarnih metodah njenega vladanja, v korupciji in škandalih, ki so posebno v zadnjem času pretresli Vse vrhnje strukture državnega a-Parala in še povečali nezaupanje volivcev vanje. Uspeh socialistov se po mnenju mnogih povezuje z zmagovitim so- cialističnim valom v Franciji, vendar pa priznavajo Craxiju, da je znal svojo politiko uveljavljanja socialistične stranke kot avtonomne sile med KD in KPI na eni, ter s socialdemokratizacijo PSI na drugi strani, pridobiti pristaše predvsem med srednjimi meščanskimi sloji, pa tudi med vodilno plastjo delavstva, to je med tistimi, ki so za spremembo v državi ali za alternativo, ki pa želijo, da ta alternativa ne bi pomenila večjega pretresa in da bi ostala v mejah večje teže socialističnih in laičnih sil ob redimenzionirani teži krščanske demokracije. V luči le-te želje si je mogoče razlagati tudi uspeh vseh treh laičnih strank, kajti drugače ni razumljivo, kako so mogli volivci nagraditi zlasti socialdemokrate spričo vpletenosti samega njihovega voditelja v afero ilegalne framasonske lože P2. Sicer pa se sploh zdi, če naj sodimo po volilnih izidih, da škandal P2 hi globlje vplival na opredeljevanje volivcev, kar bi morda kazalo na to, da je italijanska javnost že tako navajena vsakovrstnih škandalističnih afer ali pa se čuti ob njih tako brez moči, da nanje niti ne reagira več, kot bi bilo logično pričakovati. Končno ni izključeno, da je vsaj do neke mere treba temu pripisati tudi izredno visoko abstinenco volivcev, ki je skupno z neveljavnimi 'n bebmi glasovnicami dosegla skoraj četrtino vseh volilnih upravičencev. Trezni komentatorji pa seveda ne gredo mimo volilnih dosežkov komunistov, saj ostajajo ti slej ko prej, neglede na nerazumljiv lokalni fenomen v Bariju in Fogii, v celotnem seštevku tokratnih občinskih volitev tako po številu volivcev kot po odstotkih, prva stranka v državi, in ki so si z vodenjem krajevnih uprav v dveh tako pomembnih centrih kot sta Rim in Genova, še povečali zaupanje volivcev. Dejstvo je namreč, da se kaže pri KPI težnja krepitve pozicij po letu 1979, ko so dosegli najnižjo točko volilnega konsensa, kar ob okrepljenih pozicijah socialistov in laičnih strank, samo potrjuje nov politični trend v levo med italijanskimi volivci. Sam od sebe se zastavlja tudi vprašanje, kakšen vpliv bodo lahko imeli rezultati nedeljskih volitev na razreševnnje sedanje vladne krize. Pred volitvami so voditelji vseh strank zatrjevali da volilni izidi ne bodo imeli političnega učinka na sestavljanje nove vlade, kar je dejansko odražalo njihovo negotovost glede izbir volivcev. Zdaj pa je že povsem na dlani, da je njihov politični vpliv na sestavljanje nove vlade še kako prisoten. Mandatar za novega predsednika republikanec Spadolini more zdaj računati na znatno večjo politično težo so-cialistično-laičnega bloka, ki ga je podpiral že od samega začetka kot laičnega kandidata proti demokri-stjanskemu, Istočasno pa bodo demokristjani poslej manj upravičeno postavljali pretenzije, ki bi presegale njihovo realno težo v današnjem političnem trenutku. To sicer ne pomeni, da bodo pripravljeni zmanjšati svoje zahteve, kakor tudi ni nikjer rečeno, da tudi drugi v novi nastajajoči koaliciji peterice ne bodo zdaj postavljali na drugačen način nekaterih svojih nogojev, toda razmerja enih in drugih so po zadnii nedelji in ponedeljku vendarle bistveno drugačna. Po drugi strani po velika večina treznih političnih komentatorjev u-gotavlja, da ostaja italijanska stvar nost tako težka in resna, da bo nova vlada nujno potrebovala tudi opozicijsko podporo komunistov v okviru narodne solidarnosti, ki o-staja slej ko prej, toda slej še bolj kot prej, nujnost, če naj volilne Indikacije ne ostane,jo samo indikacije brez konkretnega učinka, (jk) govoricah, ■ ki so včeraj krožile v parlamentu, so pa v nevarnosti trije med najvplivnejšimi Forlanije-vimi ministri: Reviglio (finance), Andreatta (zaklad) in Rognoni (notranje zadeve). Zdaj demokristjani zahtevajo zase tudi finance, po drugi strani pa postavljajo socialisti spet veto za Rognonija (znana je polemika med njim in Craxijem med ugrabitvijo sodnika D’Ursa), republikanci, PSI in desnica KD pa ne marajo An-dreattove potrditve. Kot po navadi se torej križajo nasprotja med strankami in med njihovimi strujami. Spadolini se bo zato moral krepko truditi, da mu bo uspelo sestaviti listo, čeprav po splošnih napovedih se ne bi smela mnogo razlikovati, vsaj glede ključnih položajev, od sestave Forlanijeve vlade. V prihodnjih dneh bodo pa vsekakor stranke razpravljale na ravni vsedržavnih vodstev tako o izidih nedeljskih volitev, kot tudi o strukturi vlade. Danes se sestane vodstvo KD, jutri pa je na vrsti PSI. V vrstah KD vlada precejšnja živčnost, po prvotnih optimističnih izjavah skoraj vseh voditeljev. Zlasti od privržencev Zaccagninija in Andreottija prihajajo samokritične ocene očitnega neuspeha demokr-ščanskih list v Rimu, Genovi, Bariju in na splošno v velikih mestih. Na zatožni klopi je predvsem »podoba*, ki jo je v zadnjih dveh letih dala KD politika »preambule«. Navzlic napovedanim Piccolijevim poskusom, da umiri vzdušje, je zelo verjetno, da bo razprava na današnjem zasedanju vsedržavnega vodstva KD 'zelo ostra in živahna. Vredno je še zabeležiti nekatera stališča o volilnih izidih v krogih levice. Socialistični tajnik PSI Craxi je v nekem intervjuju pripisal le sebi in svoji stranki tako.imenovani «efekt Mitterrand« in j$ oporekal komunistični partiji možnost, da se postavi na čelo politike za alternativo v Italiji. Tajnik KPI Berlin-guer pa je včeraj popoldne na nekem shodu med drugim ponosno dejal: «Ne glede na govoričenje Pic-colija in Gallonija je očitno dejstvo, da ostaja v Rimu KPI najmočnejša stranka in da bo mesto za naslednjih pet let vodila ljudska u-prava s komunističnim županom«. IZIDI OBČINSKIH VOLITEV TURIN — Agenti torinskega Di-gosa so razkrili načrt za obnovitev torinskega voda rdečih brigad. Pri tem so aretirali sedem oseb in zaplenili večjo količino orožja v nekem torinskem stanovanju. Akcijo so izvedli v sodelovanju z agenti Digosa iz drugih mest; začela se je že 10. junija z aretacijo dveh oseb, končala pa se je včeraj ponoči. Še vedno iščejo tri domnevne teroriste. Stranka 1981 1976 1979 KD 30,8 33,6 34,7 KPI 32,8 34,5 30,8 PSI 13,7 10 9,5 MSI 6,5 8,4 7,6 PSDI 5,8 4,5 3,4 PRI 3,8 3,9 3,1 PLI 2,8 1,6 2,4 OSTALI 3,8 3,5 8,5 V POZIVU «PARLAMENTOM IN NARODOM SVETA» LEONID BREŽNJEV PREDIACA RAZ0R0ŽEVALNA POGAJANJA aiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiitiafiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifittiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FRANCOIS MITTERRflNP SLAVI NOVO POMEMBNO ZMAGO Francoski komunisti v Mauroyevi vladi za cem odpovedi v mednarodni politiki Dali so jim štiri ministrstva, v zameno so skoraj v celoti osvojili socialistični politični program PARIZ — Francoski predsednik Francais Mitterrand slavi novo zmago. Francoski komunisti so po dolgi notranji razpravi, potem ko je vodstvo na to okvirno pristalo, skoraj v celoti osvojili Mitterran-dov politični program. Zamisel o enotnosti francoske levice se je uresničila, a v njej bodo komunisti v podrejenem položaju, kljub štirim svojim ministrom v novi Mau-royjeyi vladi. Ministrstvo za prevoze, za javne funkcije in upravno reformo, za zdravstvo in za strokovno usposabljanje je boren izkupiček za težko ceno in ideološke odpovedi, ki so jih francoski komunisti plačali socialistom. Besedilo sporazuma zgovorno prikazuje socialistično zmago. Obe stranki namreč zahtevata umik sovjetskih čet iz Afganistana, Poljaki naj si krojijo usodo sami brez tujega vmešavanja in nogo- Socialistična stavi vlade In komunistična delegacija na pogajanjih o skupni se- (Telefoto AP) jevanja, glede Bližnjega vzhoda poudarjata načelo o pravici Izraela za varen obstoj skupaj s pravico Palestincev do lastne države, prav tako se zavzemata za ravnotežje sil v Evropi, bodoča razoro-žitvena pogajanja pa bodo morale upoštevati tako sovjetske rakete »SŽ 20« kot načrtovane ameriške ralfete »Pershing 2» in «Cnrise». Glede ostale zunanje politike stranki poudarjata, da ostaja Francija zvesta svojim zavezništvom in Evropski gospodarski skupnosti, izražata pa tudi solidarnost z bojem ljudstev tret.jega sveta za svobodo in neodvisnost. Nedvomno so to najbolj grenke ideološke odpovedi za Marchaisa in za prosov.jetsko «dušo» v francoski partiji. A socialisti so lahko zadovoljni tudi za odpovedi v notranji in gospodarski politiki. «Spre-membe v državi bodo postopne in bodo upoštevale krizni položaj, dejstvo, da je francosko gospodarstvo odprto do tujine in potrebna go-™— j spodarska in finančna ravnotežja » 1| ! Komunisti so se tudi obvezali, da bodo «solidarni» do vladnih izbir. CONFINDUSTRIA 0DL0CR DANES 0 DRAGINJSKI DOKLADI Preklic sporazuma iz leta 1975 bi sprožil odločen boj sindikata Tajništvo enotne zveze CCIL-CISL-UIL je že napovedalo splošno stavko in zaostritev odnosov RIM — Če bo danes Confindu-stria uresničila grožnjo najbolj nazadnjaškega dela italijanskih podjetnikov z enostranskim preklicem sporazuma iz leta 1975 o dra-ginjski dokladi, bo sindikalno gibanje odgovorilo s splošno stavko in z zaostritvijo bojev za pravičnejšo ureditev vprašanja odpravnin, davčnih dajatev in za ohranitev kupne moči plač in pokojnin. Tak je bil prvi uradni odgovor na grozilne izjave Fiatovega lastnika A-gnellija in na neodgovoren sobotni sklep združenja malih industrij-cev, ki ga je dalo včeraj tajništvo enotne zveze CGIL - CISL - UIL, kar izzveni kot opomin in obenem kot poziv k odgovornosti 22 vodilnim industrijcem, ki bodo sprejeli danes odločitev o tem vprašanju. Enotna sindikalna zveza je označila nov napad teh gospodarskih krogov za ponovno protisindikalno provokacijo, s katero bi prevzeli odgovornost za hudo zaostritev družbenih odnosov, na katero bi bili prisiljeni delovni ljudje odgovoriti ne le z »obrambno« protestno stavko, ampak s protinapadom, pri čemer bi zaostrili vse oblike borbe za »odmrznitev* draginjske doklade pri odpravninah, za nove delovne pogodbe in za krajšanje delovnega časa. Tako oceno in namene je potrdila tudi sinočnja seja med tajništvom enotne zveze in sindikalnimi voditelji vseh industrijskih strok. Današnja seja vodstva združenja indiistrjjcev bo zato po splošni o-ceni ena »najtežjih* v zadnjih letih. Soočili se bodo za isto mizo ■zastopniki »jastrebov«, ki jih vo- dita Agnelli in Mandplli in zasledujejo spopad s takojšnjim preklicem sporazuma (ki ga je leta 1975 podpisal prav Agnelli kot tedanji predsednik Confindustrie) in »golobic«, kot so modernejši podjetniki De Benedetti, Schimbgrni in drugi, ki ne marajo razdora s sindikalnim gibanjem. Novi predsednik Merloni bo poskusil doseči kompromis med temi nasprotujočimi si stališči, kar im* ho lahko. V ta namen je sklical tut pred zasedanjem vodstva ožji »y*tanek predsedstva Confindustrie, kje’' so «jastrebi» v manjšini, njegov poskus pa otežuje že sprejeti sklep malih industrijcev (Confapi) in sicer še nejasen, a v bistvu »jastrebji« odnos zveze trgovcev do tega vprašanja. Nekaj možnosti, da se bo vodstvo Confindustrie vendar odločilo za mehkejšo linijo, v smislu opuščanja izzivalnih metod in sprejemanja splošne razprave med vlado, podjetniki in sindikati o splošnem o-kviru prizadevanj za zajezitev inflacije in premostitev gospodarske krize, je pa še. V to smer gre predlog predsednika združenja državnih podjetij Massacesija, ki se zavzema za šestmesečno odložitev sklepa glede draginjske doklade in vmesna pogajanja, baje pa tudi poverjeni predsednik vlade Spadolini, ki ima v rokah »prepričljivo* orožje podaljšanja (ali ne) delne razbremenitve socialnih dajatev, ki zapade 30. t.m., da «omehča» najbolj nepopustljive kroge industrijcev. Krog je strnjen. Od komunističnega političnega programa ni ostalo skoraj pič. Marcois pa se je do bro zavedal, da bi ga socialisti kratkomalo odslovili, če bi vztrajal na svpjih stališčih. Kl.iub odvisnosti še vedno upa. da bo imel vsaj nekaj maneverskega prostora v novih političnih izbirah. V vrstah CK KP Francije je bila včeraj dolga in mučna razprava. Partija je doživela ideološki poraz, a z njeno prisotnostjo ha vsaj skušala preprečiti, da ne bi v socialistični stranki prevladala socialdemokratska komponenta. > Mitterrand je lahko torej zadovoljen. Za borne štiri ministre si je zagotovil podporo komunistov, kar je bistvene važnosti, da izpelje svoj gospodarski program, ne da bi ga od komunistov pogojeni sindikati zavirali. Tudi pred tujino si .ig zavaroval hrbet kljuh temu. da bo Francija prva zahodna država S komunističnimi ministri, sai omenjena 'štiri ministrstva nimata nobenega -pravega vpogleda v državne tajnosti in so predvsem upravnega značaja. Nova pobuda EGS za Afganistan LUKSEMBURG - Na pobudo angleške vlade namerava EGS prir praviti v jeseni mednarodno konferenco o Afganistanu. Angleški veleposlanik v Moskvi naj bi že seznanil sovjetsko zunanje ministr- «Spomini» Enverja Hoxhe BEOGRAD — Glasilo CK Albanske partije dela «Zeri i Populit», albanska tiskovna agencija in radio Tirana so pred dnevi sporočili, da je Enver Hoiha napisal že 34. knjigo. Osrednja tiranska sredstva obveščanja v pregledu Hoihovih spominov «ko je bila rojena partija» pravijo: Hoxha v svojih spominih govori tudi o pomoči, ki jo je dal internacionalist Miladin Popovič. V oceni te pomoči «albanski voditelj znova zavrača prizadevanja Titovih revizionistov, ki so poskušali, da pomoč Miladina Popoviča prikažejo kot odločujoč dejavnik pri ustanovitvi KP Alba-nije.» Ob tem je omenjena tudi izjava Popoviča, delegata KP Jugoslavije na prvi državni konferen ci KP Albanije marca 1943, da so »KP Albanije ustanovili albanski komunisti sami brez kakršnekoli pomoči.» Knjiga nedvomno dokazuje še marsikaj o jugoslovanskih «revizionistih», vendar pa so spomini Hoihe zdaj zanimivi samo zaradi osnovne ocene, ki jo navajajo. »Spomini« dokazujejo, da se Hoiha ne spominja niti tistega, kar je sam pisal ali podpisal. V pismu 23. septembra leta 1944 CK KP Jugoslavije in osebno maršalu Jugoslavije Titu, ki ga je za CK KP Albanije podpisal Enver Hoiha, je med drugim rečeno: »Bili bi zelo nehvaležni, če ne bi omenili velike hvaležnosti, ki jo naša partija občuti do dveh jugoslovanskih tovarišev — Miladina Popoviča in Dušana Mugosa, ki sta si od začetka dela naše partije prizadevala, da bi svoje izkušnje prenesla na nas.« (dd) ..................... MOSKVA — Sovjetsko partijsko in državno vodstvo je včeraj potrdilo pripravljenost Sovjetske zveze, da se pogaja z Zahodom o preprečevanju nove jedrske oboroževalne tekme. CK KP Sovjetske zveze in nrezidij vrhovnega sovjeta sta predložila na včerajšnjem zasedanju vrhovnega sovjeta poziv »parlamentom in narodom sveta*, da odločno podprejo taka Dogajanja. Predlog CK in nrezidiia je na zasedanju vrhovnega sovjeta prebral generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev. Pred pozivom pa je Brežnjev v temačnih barvah orisal sedanji mednarodni položaj in zvalil vso krivdo za sedanjo napetost v svetu na ZDA Prav tako je po njegovem Washington kriv, da so obtičala razoroževalna pogajanja na slepem tiru, ker so ZDA že začele oboroževalno tekmo. Prav zato Brežnjev poziva »parlamente, naj se odibčno izrečejo za Dogajanja in naj obsodijo novo oboroževalno tekmo v jedrskih raketah*. Glede samih pogajanj pa Sovjetska zveza zahteva, naj bodo »pravične, paritetne in brez predhodnih pogojev in poskusov diktata*. Z včerajšnjim pozivom je bil storjen nov korak na poti uresničevanja smernic 26. kongresa sovjetske partije, ko je Leonid Brežnjev februarja predlagal svoja mirovna pogajanja Če je bil v vrhovnem sovjetu odziv soglasen, ne bo novi sovjetski predlog bistveno spremenil zadržanje ZDA in njihovih zaveznikov, ki trdijo, da je SZ prva porušila ravnotežje sil v Evropi in da .je predvsem sama kriva za nezaupanje in napetost v svetu. Na sliki (telefoto TASS - AP): sovjetsko vodstvo je soglasno podprlo poziv Leonida Brežnjeva, kot so ga istočasno podprli vsi člani vrhovnega sovjeta. stvo o tej pobudi. Evropska deseterica naj bi nameravala povabiti na to konferenco poleg SZ in ZDA še yse sosednje in neuvrščene države. Pahr zahteva izvajanje «paketa» DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Willibald Pahr je včeraj sprejel italijansko parlamentarno delegacijo, ki jo vodi komunistični poslanec Antonino Cuffaro in sp mudi na Dunaju na povabilo komisije za mednarodne odnose pri avstrijskem parlamentu. Na srečanju »je minister Pahr opozoril na že odprta vprašanja juznotirclskega »paketa«, predvsem na nujnost enakopravnosti nemškega jezika v državnih in sodnih uradih: Pahr je tudi poudaril nujnost, da bi skrajšali birokratski postopek o prehodu meje, da bi ne prišlo več do tako dolgih vrst pred mejnimi prehodi. Kar pa zadeva mednarodne cestne povezave, je Pahr poudaril, da: Avstrija sama brez podpore EGS ni sposobna finansirati novih cestnih povezav. aiiiiiiiiiiivuiiiiiiifHiiiiMiiiiimifiiiiiMiitiiiiimininiiiimiuiMiiiiiMmiiiiMiiniiiiiiHiiiiMMMiiMiiiiiiiiiiiia V IRANU SE NADALJUJEJO SPOPADI Banisadrove dolžnosti ■ ■ ■ 1 •, prevzel tričlanski svet Mrzlično iskanje odstavljenega predsednika - V zadnjih dneh usmrtili vsej 45 njegovih privržence v TEHERAN. — Tričlanski svet,, ki ki prihajajo iz Kaira, po katerih naj ;bi Banisadr: pribežal v Egipt* Ka-! irska vlada je že pred časočrt poka zala pripravljenost za sprejem od stavljenega predsednika. Kgr Rfcnu di zatočišče tudi družini .bivšegft i-ransfeegašaha Reza Pahlavijgiv»aj bi poskušali žadržati v tajnos^ prisotnost Banisadra na njenem o-zemlju. —:-------: -V1'J « Bavdek imenovan za izvršnega sekretarja CK ZK Slovenije / LJUBLJANA - Predsedstvp CK ZK Slovenije je včeraj imenovalo predsednika republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Borisa Bavdek« za novega izvršnega sekretarja predsedstva. Bavdek bo še naprej opravljal dolžnosti predsednika RK ZSMS, obenem pa bo zamenjal dosedanjega izvršnega sekretarja Petra Toša, ki je bil imenovan za predsednika komiteja za delo pri slovenskem izvršnem svetu. ga sestavljajo ministrski predsednik Dadžai, predsednik iranskega parlamenta Refsandžrni in predsednik vrhovnega spdišča Beheštri, je včeraj prevzel dolžnosti odstavljenega predsednika Banisadra. Na podlagi «islarnske* ustave iz leta 1979 predsedniške dolžnosti ostajajo v rokah tričlanskega sveta največ dva meseca, v roku 50 dni pa mora svet razpisati' predsedniške. volitve . V državi se še vedno nadaljujejo spopadi med privrženci odstavljenega predsednika in oboroženim krilom islamskih integralistov, ki so si z zadnjimi spremembami zagotovili absolutno oblast v državi. Po hitrih postopkih naj bi od sobote usmrtili vsaj 45 političnih nasprotnikov. Število žrtev v oboroženih spopadih pa je gotovo precej višje. Obenem se tudi nadaljuje gonja za »politično nesposobnim* predsednikom, ki velja za glavnega krivca vseh sedanjih težav islamske republike. Islamske oblasti so včeraj sporočile, da so prepričane, da se Banisadr še vedno zadržuje v Iranu, kjer naj bi poskušal reorganizirati svoje protirevolucionarne somišljenike. Tudi ti so po zadnjih odredbah teheranskega sodišča kazensko preganjani. Tiskovne agencije medtem poročajo, da je baje Banisadr že zapustil svojo domovino. Po nekaterih virih naj bi se pridružil upornim Kurdom in z njihovo pomočjo zbežal v Turčijo. Vendar turška vlada je odločno zanikala te vesti. Večjo verodostojnost naj bi imele novice RIM — Po volilnem premoru se je včeraj ponovno sestala poslanska zbornica, vendar so morali sejo takoj po začetku prekiniti, ker je pri glasovanju o nekem prpiudicialnem predlogu v zvezi z vladnim odlokom o državni podpori ustanovi IRI manjkala več kot polovica poslancev in torej zbornica ni bila sklepčna. . » i MED SINOČNJIM NADALJEVANJEM PRORAČUNSKE RAZPRAVE PONOVNI OSTRO KRITIČNI POSEGI PROTI PROGRAMU LISTE ZA TRST Glasovanje bo v torek, 30. t. m. - Svetovalec Lokar (SSk) se je odpovedal svojemu posegu, v zameno pa je bil postavljen na dnevni red seje sklep, ki predvideva nakazilo 150 milijonov lir za popravilo openske cerkve V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o letošnjem proračunu listarske manjšinske uprave; zaključila se bo na petkovi seji, medtem ko je županova replika predvidena na seji, ki bo v torek, 30. t.m.; besedo bodo nato imeli načelniki svetovalskih skupin, ki bodo podali glasovalne izjave, nakar bo občinski svet glasoval o proračunskem dokumentu uprave za finančno leto 1981. Kot prvi je v' sinočnjo razpravo posegel komunistični svetovalec Del Čampo, ki je uvodoma polemiziral z odhornikom Dolcherjem glede njegovega pojmovanja kulture in se v nadaljevanju posega podrobneje zaustavil ob problemih športa. Občinski upravi je očital, da proračunski dokument sploh ne upošteva potreb amaterskega športa in motoričnih dejavnosti in oporekal njene izbire, kot sta na pr. preureditev nogometnega igrišča pri Sv. Alojziju in stadiona na Kolonji; upravi je tudi očital, da se konzulta za šport od umestitvene seje sploh ni več sestala' in poudaril, da bi to lahko storila, ko je pristojni odbornik pri pravljal proračun za športne objekte. Predstavnik KD Favotti je med drugim govoril o demagoški poli ' tiki liste in njenih predlogov in župana vprašal, kako je s tistimi daljnosežnimi in svoj čas tako raz-bobnanimi načrti, ki naj bi mestu zagotovili boljšo bodočnost. Svetovalec Favotti se je tudi kritično izrazil o zadevi miljske ladjedelnice Alto Adriatico, oziroma o tem, kako jo je občinski svet obravnaval Posegu misovskega predstavnika bi moral slediti govor svetovalca Lokarja (SSk); leta pa se mu je odpovedal pod pogojem, da bi občinski svet postavil na dnevni red sklep in o njem seveda razpravljal že na sinočnji seji. ki predvideva nakazilo 150 milijonov lir za popravilo strehe openske cerkve sv. Jerneja. Kot je povedal svetovalec Lokar, je bil ta sklep že večkrat na dnevnem redu, razprava o njem pa je bila vsakokrat odložena ko je sinoči pred sejo od župana zahteval, da bi se razpravljalo tudi o tem vprašanju, mu je le ta dejal, da je bilo na sinočnji seji premalo časa: zato se je predstavnik SSk odpovedal svojemu posegu o proračunu. Tedaj pa se je postavilo vprašanje, ali naj bi občinski svet takoj razpravljal o tem sklepu, ali pa na koncu sinočnje seje. Radikalci so zahtevali, da je treba o tem razpravljati na koncu seje. njihov predlog je z večino glasov (SSk in PSDI sta glasovali proti, misovci pa so se vzdržali' sprejel tudi občinski svet. Razprava o proračunu se je tako nadaljevala s posegom svetovalca Bartoli ja (KD), ki je med drugim ponovil, da KD ne more so-dolovati v odborih ne s komunisti ne z radikalci in dejal, da je iskanje upravljivosti možno le v soočanju med KD, laičnim in so- cialističnimi silami ter Listo za Trst. Izrazil je tudi prepričanje, da še ni vse izgubljeno, četudi je lista zavrnila prvi predlog KD in laičnih sil (»tretje sile»). Marsikatero ostro kritiko je moral občinski odbor požreti tudi s strani svetovalca Perca, (LpT), hi se je že ob številnih priložnostih distanciral od uradnih stališč liste in od pisanja v njenem tedenskem glasilu. Med drugim je nekatere županove predloge označil kot faraonske in utopistične, katerih pa mesto sploh ne potrebuje. V občinski palači v Miljah se bo drevi ob 20. uri sestal miljski občinski svet. Na dnevnem redu bo med drugim izvolitev dveh občinskih predstavnikov v Avtonomno letovi-ščarsko in turistično ustanovo za Trst in obalo. Leteči oddelek tržaške kvesture je prijavil sodstvu 46-letnega Tržačana Umberta Tremula zaradi goljufije na račun podjetja »Jeans -serie San Marco*. Zadeva ima zelo zapletene plati, v ospredje pa vse-kako- izstopajo ukradeni krožni čeki, s katerimi je Tremul lačal 350 parov kavbojk. Zaradi preprodaje ukradenega blaga so agenti prija vili sodstvu tudi 34-letno Slavico Jevtič iz Trsta, ki ima trgovino v Ul. Paulina 7. DANES CELODNEVNA STAVKA USLUŽDENCEV DEŽELE F-JK V deželnem svetu bi se morala danes nadaljevati razprava o zakonskem osnutku o «pravnem in gospodarskem položaju osebja zaposlenega na deželi*, po vsej verjetnosti pa bo razprava odpadla, in to zaradi celodnevne stavke, ki jo je za danes cklical enotni sindikat deželnin uslužbencev. Deželno osebje se je odločilo za stavko prav zato, ker se ne strinja s takšnim zakonskim osnutkom, kot ga je predstavil deželni odbor v razpravo deželnemu svetu. Spor med sindikatom uslužbencev in deželnim odborom ima globoke korenine. Začel se je že leta 1979, ko bi morala stopiti v veljavo dveletna pogodba deželnih uslužbencev. Pogajanja o pogodbi so se zavlekla, tako da je bil šele junija lani sprejet s strani deželnega odbora okvirili osnutek zadevnega zakona. Deželni odbor pa se ni držal obvez. Februarja je predstavil nekoliko spremenjen osnutek, ki so ga nato po pritiskih sindikatov le vrnili v prvotno obliko. Povsem spremenjen pa je bil v razpravi v pristojni komisiji. Tako prikrojen osnutek je izzval ostro nasprotovanje sindikal- ne organizacije, ki se je odločila za protestno stavko. Naj takoj pojasnimo, da sindikat ne postavlja nobenih denarnih zahtev. Nasprotno! Hoče, da bi se črtale nekatere doklade, ki jih predvideva sedanji osnutek, a le za o-zek krog deželnih uslužbencev (približno 250 od skupnih 2.450). Primer: zakon predvideva 4.000 lir doklade dnevno za strežaje v deželnem svetu Ali še: zakon predvideva 50 000 lir mesečne doklade za šoferje deželnih odbornikov, potem ko prejmejo le ti že po 2.000 lir dnevne odškodnine za nevarno delo in po 3 lire za vsak prevožen kilometer (povprečna plača šoferja deželnih odbornikov znaša skoraj poldrugi milijon lir). Take doklade — menijo sindikati — ne prispevajo k izboljšanju dela in poklicnosti, privilegirajo le ozek krog ljudi nasproti večini deželnih uslužbencev in kopljejo prepad med enimi in drugimi. Sindikati so za preosnovo službe na deželi, za poklicno izpopolnjevanje uslužbencev prek ustreznih tečajev, za ustanovitev posebnega družbenega fonda S STARODAVNO SLOVENSKO TRADICIJO TUDI LETOS POZDRAVILI POLETJE Kresna noč v soju ognjev Kresovi zažareli po vsej okolici - Spremljale so jih kulturne prireditve - Izziv na Padričah Kmečki človek je bil v preteklosti tesno povezan z naravo in naravnimi silami, od katerih je bila tudi odvisna letina in življenje domačije. Ravno zato je tudi doživljal vsako spremembo v naravi, spremljal potek leta in letnih časov, ter se veselil toplih sončnih dni, ki so mu pomenili tudi rodovitnost na polju in zdravje v hlevu. Med najlepšimi in po vsej Evropi najbolj razširjenimi praznovanji je seveda kresna noč, to se pravi noč pred praznikom sv. Ivana, ki je tudi najkrajša noč v letu in dejansko naravni začetek poletja. Društva, ki delujejo v mestni o-kolici, so potrebo po ovrednotenju te navade občutila predvsem v zadnjih letih, ko se v nekaterih vaseh iz leta v leto redno obnavlja praznovanje kresne noči. večer ob ognju pa spremljajo tudi pestri kulturni programi. Tako je po nekaterih krajih tudi letošnja kresna noč minila v pri- «DAN» POMEMBNE AZIJSKE DRŽAVE NA SEJMU Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE KPI V VERDIJU Trst kot izhodiščna točka za kitajsko blago, namenjeno sredozemskim tržiščem S stalne zaloge v pristanišču hitra dobava domačim in tujim odjemalcem Danes na sejmu dan Indonezije in posvet o varstvu okolja pred onesnaženjem »Ljudska republika Kitajska nastopa letos drugič na mednarodnem tržaškem velesejmu in namerava biti na njem prisotna tudi v prihodnjih letih. Nam gre za to, da se s pomočjo stalne zaloge kitajskega blaga v vašem pristanišču utrdimo v Trstu, od koder nameravamo dobavljati naše izdelke in proizvode na italijansko tržišče in na druga pomembna tržišča na Sredozemlju*. temi besedami je začel tiskovno konferenco v okviru včerajšnjega «dneva* Ljudske republike Kitajske delegirani upravitelj družbe »China Arts & Craft* Su Chang Kuei, s ka terim je bil tudi podpredsednik družbe Mario Tschang. Na konferenci, ki je bila v kitajskem paviljonu na razstavišču, je Su Chang Kuei naglasil, da bo stalna zaloga kitajskega blaga v naši luki močno olajšala dobav > raznih izdelkov Ljudske republike Kitajske odjemalcem v južnem delu Evrope (za severni del celine skrbijo upravljavci podobne zaloge vAntwerpnu), saj se danes dogaja, da je treba čakati na blago, naročeno na Kitajskem, tudi po dve leti, medtem ko bodo s tržaške zaloge odjemalci lahko prejemali zaželeno blago v neprimerno krajšem času. Na zalogi je trenutno večja količina obrtniških izdelkov, predvsem izdelkov iz keramike, pozneje pa namerava China Arts & Craft znatno razširiti izbor blaga. Družba, ki je prva mešana italijansko-kitajska trgovska organizacija v Italiji, ima glavni sedež v Milanu, v Trstu pa je že rezervirala prostore za urade, ki POZIV VLADI, DEŽELNI UPRAVI IN FINCANTIERIJU Delavci miljske ladjedelnice zahtevajo spoštovanje obvez Včeraj so po mestu razdeljevali letake, da bi seznanili javnost s položajem ladjedelnice Delavci miljske ladjedelnice Can- in odločno, z mobilizacijo, kakršno . .. Sprejem v kitajskem paviljonu tieri Alto Adriatico so včeraj spet stopili na tržaške ulice. Tokrat so se sicer odpovedali demonstrativnim sprevodom in zborovanjem, kljub temu pa so hoteli tržaško javnost seznaniti s sedanjim položajem, ki ga v prvi vrsti označuje počasnost pri izoblikovanju nove mešane družbe Fincantieri - Friulia. Zbrali so se na Šentjakobskem trgu od tu so odšli do Trga Goldoni in naprej do deželne palače, vsepovsod pa so delili letake s pozivom vladi, dežel ni upravi in Fincantieri, naj spoštujejo svoje obveze. Kot znano, je tržaško sodišče po odhodu trajekta Julia formalno proglasilo stečaj družbe. Vrata miljske-ga obrata so se tako v začetku junija dokončno zaprla, delavci pa so bili odpuščeni ali vpisani v dopolnilno blagajno. Poudariti je treba, da gre za posebno dopolnilno bla gajrto. ki predvideva bolj zapletene birokratske postopke in povzroča za to neverjetne zamude pri izplačevanju prejemkov. Tržaški uradi IN PS namreč ne izplačujejo, dokler ministrstvo za delo ne podpiše de kreta. Kakšne so zato zamude, si lahko predstavljamo. Naj navedemo le primer: za razdobje november BO - februar 81 so bili delavci izplačani šele v juniju. Medtem tečejo pogajanja med Fincantieri in Friulio za opredelitev nove družbe, ki naj bi obnovila proizvodno dejavnost v milanskem o-bratu. Po mnenju Fincantieri naj bi dejavnost končno stekla šele v začetku priliodnjega leta. Po mnenju delavskega sveta ladjedelnice in sindikatov je šest mesecev za ustanovitev mešane družbe, ki mora le prevzeti ladjedelnico, spet za postiti delavce in pač začeti z de lom, odločno preveč. Ta rok se da znatno skrajšati, menijo delavci, treba je le nekoliko več politične volje s strani vlade, deželne uprave in Fincantieri. Na vsako podaljševanje pa bo delavstvo odgovorilo jasno je izvedlo ob splošni stavki 7. a-prila. Delavci se skratka ne bodo pustili uspavati, je rečeno v letaku, ki so ga včeraj razdeljevali po mestu. Budno bodo sledili vsem dogajanjem v Rimu. S posebnim pozivom pa se v letaku obračajo tudi na tržaško sodstvo. Pozivajo ga, da pospeši stečajni postopek in s tem pospeši tudi prehod na novo dru žbo. Prav tako gre ponoven poziv delavstva naklonjenim političnim silam in krajevnim upravam, da kot doslej podprejo njihove napore za čim hitrejšo obnov itev proizvodne dejavnosti v ladjedelnici. bodo upravljali stalno zalogo v pristanišču. Goste iz Ljudske republike Kitajske je pred začetkom konference pozdravil predsednik pristaniške u-stanove Toresella, s katerim sta bila tudi podpredsednik Brandolin in generalni tajnik Tamaro. V svojem pozdravnem nagovoru je Toresella omenil težave, ki jih je bilo treba premagati, preden je prišlo do konkretnega sodelovanja med Ljudsko republiko Kitajsko in tržaškim sejmom in pristaniščem ter je v tej zvezi naglasil, da si vodstvo sejemske uprave sedaj toliko bolj prizadeva, da bi v bližnji prihodnosti organizirali na tukajšnjem razstavišču obsežno samostojno razstavo kitajske proizvodnje, za kar obstajajo že številni konkretni pogoji. Po tiskovni konferenci so si časnikarji in gostje ogledali kitajski paviljon, ki zavzema večjo razstavno površino ob vhodu v obnovljeno halo «A» in v katerem so razstavljeni številni izdelki kitajskega obrtništva in lahke industrije, od pahljač do keramičnih vaz. od igrač do gospodinjskih potrebščin, itd. Na voljo obiskovalcem je tudi izbor raznih vrst čaja (vse blago je na prodaj) in (po ceni 200.000 lir) tudi slovita kitajska kolesa. V okviru včerajšnjega «dnova» se je odposlanstvo iz Ljudske republike Kitajske popoldne sestalo na trgovinski zbornici s predstavniki tukajšnjih gospodarskih krogov, pristanišča in pomorskih družb, s katerimi je načelo nekatera vprašanja v zvezi z dosedanjim in bodočim razvojem so delovanja med Italijo in Kitajsko ter s posredniško vlogo našega pristanišča. Današnji dan na sejmu je namenjen Indoneziji. Ob 9, uri bo v sejni dvorani tiskovna konferenca IIUHMIMIMltllllllltltlHIIIIIIIMHIIIIIIMIIimMllltnilliniMIIIIIIIIIH BALETKE ŠD MLADINA V GOSTEH KD FRANCE PREŠEREN Prijeten večer v Boljuncu z baletno skupino iz Križa V petek zvečer je v gledališču v Boljuncu, na povabilo kulturnega društva France Prešeren, gostovala baletna skupina športnega društva Mladina iz Križa, ki jo vodi Ana Čepelnik Kocjančič. Skupina redno deluje že pet let, sestavlja pa jo 40 deklic, ki so stare od 6 do 14 let in pridno vadijo trikrat na teden. KD France Prešeren iz Boljunca je bilo prvi gostitelj mladih baletk, ici so boljunškemu občinstvu predstavile docela obnovljen program. V prvem delu so se predstavile mlajše plesalke z baletom Sanje lačne in osamljene muce Koči. V naslovnih vlogah so plesale Mafija Sulli, O-riana Brešan, Maja Košuta in Arja-na Bogateč. V drugem delu pa se je kriška baletna skupina predstavila v baletu v desetih slikah. Peer Gynt norveškega skladatelja Edvarda Griega. Baletna skupina ŠD Mladina je v Boljuncu zapustila nadvse prijeten utis. Sama predstava pa je prisotno občinstvo osvežila z nečim novim, nevsakdanjim. Mladim kriškim umetnicam se pozna dolgoletni trud in resno in zavzeto delo, saj smo z užitkom opazovali njihovo suvereno obvladovanje odra in plastičnih gibov in kretenj. Pri obeh baletih so zlasti izstopali solisti, Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z dolgim, toplim in spodbudnim aplavzom, saj je skupina nudila lep, umetniško poln večer. Koreografijo je pripravila Anka Kocjančič, glasbeno opremo Maurn Boga tec, scenografijo pa Miro Doušak. Kostume je osnovala Lucija Švab, za luči je skrbela Milena Košuta, baletke pa je našminkala Nadja Laharnar. Uvodoma je goste pozdravila in predstavila odbornica dru štva Prešeren Tatjana Turk. (ris) o uradnem nastopu te azijske države na naši prireditvi, popoldne pa se bodo člani indonezijskega odposlanstva ogledali luko in se sestali s predsednikom trgovinske zbornice Madianom. Ob 11. uri pa bo na sejmu še druga tiskovna konferenca, na kateri bodo avstrijski gospodarstveniki predstavili letošnji 30. celovški velesejem. V programu je nadalje še posvet med izvedenci iz Avstrije in iz naše dežele o zaščiti okolja pred onesnaženjem. Posvet ho na sedežu tukajšnje industrijske zveze in se bo začel ob 16. uri. Razcvet glasbene kulture pogojen gmotnim sredstvom Ustrezni državni zakon ne odraža stvarnih potreb Včeraj zjutraj je v prostorih tržaškega gledališča Verdi potekala tiskovna konferenca, ki jo je sklical odsek za šolstvo in kulturo pri avtonomni federaciji KPI. Konferenca je bila posvečena problemom glasbene vzgoje in širjenja glasbene kulture v naši deželi ter še posebno v našem mestu. Ravno v teh dneh poteka namreč v deželnem svetu razprava o novem zakonu za kulturo, minister za turizem in prireditve Signorello pa je predstavil zakonski predlog, ki ponovno ogroža organizacijsko avtonomijo krajevnih uprav Kot sta prisotnim poudarila Ste-lio Spadaro, ki je pri pokrajinski sekciji KPI odgovoren za kulturo ter Giulio Groppi, član upravnega sveta stalnega gledališča Verdi, se komunisti zavzemajo za razvoj glasbene dejavnosti v našem mestu in za večje sodelovanje med tistimi organizacijami, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. V ta namen je komunistična stranka tudi predstavila alternativen zakonski predlog, ki se zavzema za preobnovo glasbene dejavnosti ter predvsem zan decentralizacijo kulturne politike, ki naj bi nudila deželnim upravam samim pri' stojnost nad vodenjem, usklajevanjem in organizacijo posameznih pobud. Komunistični predstavniki so v o-kviru konference tudi poudarili potrebo po čimprejšnji rešitvi številnih odprtih vprašanj v zvezi z glasbeno kulturo v našem mestu. V prvi vrsti naj tu poudarimo problem gledališča Verdi, o katerem sta med drugimi spregovorila člana upravnega sveta Groppi in de Ferra, ki sta poudarila, da se je ravno pred dnevi gledališče moralo zateči k novim bančnim posojilom, MlaimillMMIHIIMtlllllllllllllllllllllllHIIIIIIimvtMIIIIMtlllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIItlllimtllHIItlHMtinilllMIlnllH Na pobudo pokrajinskega zdravstvenega konzorcija Posvet o zdravstvenem varstvu na deloviščih Številne zamude pri uresničevanju zdravstvene reforme otežkočajo pravilne posege na področju medicine dela Na sedežu kovinarskega sindikata (FLM) pri Domju je bil včeraj posvet o zdravstvenem varstvu na deloviščih, ki ga je priredil tržaški pokrajinski zdravstveni konzorcij, oziroma njegov oddelek za medicino dela. Uvodne referate so prebrali dr. Roberto Ferri, dr. Andrea Collareta in ing. Umberto Laureni. Bistvene ugotovitve seminarja so bile, da je uresničitev zdravstvene reforme v velikem zaostanku, in to na vseh ravneh. Slabo napreduje na državni ravni kot na deželni in pokrajinski, slabo delujejo tudi krajevne zdravstvene enote, ki so po zakonu bistvene strukture, ki bi morale skrbeti za zdravje v okolju, v katerem delujejo. Zaradi takšnih razmer in zamud, se je seveda t"ii oddelek za medicino dela pri pokrajinskem zdravstvenem konzorciju srečal s številnimi zaprekami, čeprav je skušal čimbolje izpolnjevati svojo nalogo. Prav delavci oddelka za medicino dela predlagajo, da bi bilo potrebno ustvariti nek »zamljevid nevarnosti*, to je ugotoviti na nekem sklenjenem področju vrsto nevarnosti, ki jih za zdravje predstavljajo razni industrijski in drugi delovni objekti. Skratka, preučiti bi bilo treba, koliko so za zdravje delavcev in občanov nevarne določene tovarne in ne samo tovarne, ki so nameščene na določenem teritoriju. S takšnimi področnimi «zemljevidi nevarnosti* bi ustvarili osnovo za u-činkovite zdravstvene posege. Ta in druge pobude bi morale seve- Družino Brune in Giancarla Strazzolinija je osrečilo rojstvo male GIULIE Srečnima staršema iz srca čestitajo kolegi agencije Alpe Adria. da nastajati in se uresničevati v dogovoru z delavci in z delodajalci. Zdravstvene enote bi lahko tako učinkoviteje posegle na področju prevencije in seveda zdravljenja. Na dnevnem redu lokacija sinhrotrona Drevi se bo na Opčinah sestal, s pričetkom ob 18. uri, rajonski svet za vzhodni Kras. Med točkami dnevnega reda naj omenimo mnenje o pravilniku občinskih rekreatorjev, resolucijo svetovalcev KPI o lokaciji sinhrotrona ter mnenji o »komercialnem planu* saj denarnih prispevkov, ki jih predvideva državni zakon, letos ni še prejelo. Problem denarnih sredstev je namreč vprašanje, ki v zadnjih letih močno ovira razvoj glasbene dejavnosti v našem mestu ter drugod po deželi, saj je državni zakon, ki predvideva nakazila lirično - simfoničnim ustanovam, star preko deset let in ne odraža več dejanskih potreb in razvoja ustanov, ki na tem področju delujejo. Na tiskovni konferenci je bil go vor tudi o pomanjkljivi pozornosti do novih oblik glasbene dejavnosti, kot so na primer skupine, ki se u kvarjajo z jazz glasbo ter o potre bi po čimvečji decentralizaciji po bud, ki naj bi iz večjih kulturnih centrov prešle tudi v manjše kra jevne dvorane in vaške cerkve ter nudile čim širšemu krogu ljudi možnost, da se s tovrstno kulturo srečujejo. Predmet tiskovne konference je bilo tudi vprašanje glasbene vzgoje pri nas ter kriza, ki jo doživlja ta ko italijanski glasbeni konservatorij Tartini, kot slovensffg šola Glasbene matice, ki še vedno ni polno pravna kot javne šole in deluje kot zasebna ustanova. O problemih Glašbene matice je spregovoril Žarko Hrvatič, ki je poudaril, da šteje šola nad 500 glasbenih gojencev in nad 200 pevcev. Glasbena matica pa kljub pomemb nem in množičnem delovanju, še vedno čaka, da bo tudi uradno priznana kot glasbena šola O vprašanju konservatorija Tar . tini je spregovoril Ravel Kodrič, j ki je poudaril, da tarejo ustanovo poleg prostorskih, učnih in delovnih problemov tudi druga nerešena vprašanja. Šola deluje precej nepo- j vezano z mestom in s kulturnimi u-stanovami, ki tu delujejo. V tem. okviru je Kodrič še enkrat pouda-1 ril potrebo po tesnejših stikih in , sodelovanju med vsemi ustanovami, ki delujejo na glasbenem področju, ter podprl predlog komunističnega zakonskega osnutka o ustanovitvi posebnega koordinacijskega centra, ki naj bi poleg drugega skrbel tildi za raziskovanje na glasbenem področju v naši deželi. POPRAVEK V seznamih dijakov, ki so izdelali na raznih slovenskih šolah in ki smo jih v našem dnevniku objavili, je prišlo do nekaterih napak pri imenih, nekatera imena pa so pomotoma izostala. Na nižji srednji šoli »S. Gregor- i čič* v Dolini je v prvem A razredu izdelala Kristina Milini (zapisali smo ime Nataša), izdelala je tudi Nataša Pertot. Dva dijaka sta bila odklonjena. V drugem A razredu je izdelal Denis Salvi, trije dijaki pa so bili odklonjeni. V drugem B razredu sta bila odklonjena dva dijaka. V prvem B razredu je bil en dijak odklonjen. Na nižji srednji šoli »F. Levstik* v Križu je v prvem razredu izdelal Igor Sedmak. jetnem vzdušju, kljub burji in temperaturi. ki ni značilna za prve poletne dni. Ob kresu in kulturnem programu so se zbrali tako Padri-čarji kot Kolonkovčam in Dolinča ni, rdeči zublji pa so se ob prvem mraku prikazali tudi po drugih vaseh, kjer so mladi že pred dnevi začeli zbirati dračje in staro leseno pohištvo. Pri Sv. Ivanu je sicer praznovanje kresne noči že prastara navada, ki je pri srcu predvsem mladini in otročadi. saj se ta na kresovanje začne pripravljati že dolgo prej. Letos pa je ta praznik že tretjič povezan tudi s širšo pobudo, ki poteka v prostorih bivše umobolnice pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in ob sodelovanju slovenskih in italijanskih krajevnih društev in organizacij. Praznik v parku na Ulici San Cilino je sicer v glavnem potekal v soboto in nedeljo, včeraj pa so Sve-toivančani prižgali kres v gornjem predelu Ul. Damiano Chiesa. Ob ognju se je zbralo preče i liudi in zaigrala je harmonika, katere so se razveselili predvsem najmlajši. Na Kolonkovcu so se včeraj že četrtič zbrali ob kresu, ki ga je priredilo KD Kolonkovec. Praznik je namenjen predvsem domačinom in otrokom, ki so ob tem času zaključili šolsko leto in se kresa še najbolj veselijo. Pri letošnjem kresu so nastopili otroški pevski zbor in otroška folklorna skupina iz Skednja, ženski nevski zbor Tabor z Opčin in domači mešani pevski zbor. ki se je predstavil z vrsto ljudskih motivov. Kresovanje na Padričah, ki ga vsako leto spremlja pester kulturni spored, je doživelo letos čuden in nepričakovan zaplet, ki je izzval v vaščanih jezo in ogorčenje. Kres je zagorel kar 24 ur pred napovedanim časom. Neznanci so namreč odvrgli proti grmadi menda zažigalno bombo z očitnim namenom. da bi preprečili včerajšnjo kulturno prireditev. Vaško društvo Slovan, ki je kresovanje skupai z vaškim mladinskim krožkom in Fo-tokrožkom «Trst 80» priredilo, meni. da ima to dejanje razdiralne namene in zato vse značilnosti fašističnega izzivanja in zasluži zato naiodločnejšo obsodbo. Kresovanja seveda s predčasnim zažigom ni bilo mogoče preprečiti, kajti vaščani so v teku dneva postavili novo in še večjo armado, ki je sinoči mogočno zagorela ob prisotnosti številnega občinstva iz raznih krajev ter ob prijetnem nastopu godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, otroškeaa zbora Glasbene matice pod ‘vodstvom■ Zdenke Križmančič, moškega pevskega zbora Tabor z Opčin pod vodstvom t |fU*trrr HUflO' Armanda škerlavaja in domačega mešanega pevskega zbora Slovan, ki ga vodi Zdenka Križmančič. Dolinčani in številni gostje iz Brega in okolice so sinoči preživeli sugestiven večer ob tabornem ognju, večer, ki je letos sovpadel s sve-toivanskimi kresovi, a ki ga KD Valentin Vodnik samostojno prireja že nekaj let. Ko je na iasi vri Sv. Martinu zagorel kres, se je oglasila pesem zbora in visok zubelj, ki je ozaijal obraze prisotnifi, Prvi krog glasovanj za izvolitev rektorja Včeraj je na tržaški univerzi potekal prvi krog volitev za izvolitev novega rektorja, ki bo z začetkom novega akademskega leta prevzel mesto prof. Gianpaola de Ferre. Od 620 u-pravičencev jih je danes volilo 482, veljavnih glasov pa je samo 442. Največ glasov (168) ima do sedaj prof. Paolo Fusaroli, ki skupaj s prof. Claudiom Cal-zolarijem (124 glasov) tvori absolutno večino. Od drugih dveh kandidatov je prof. Giorgio Ne-grelli dobil 78 glasov, prof. • Giacomo Costa pa 64 glasov; 3 glasove je dobil še De Bernard, 2 de Ferra, enega pa drugi kandidati. V naslednjih dneh bosta potekala še dva kroga volitev, ki bosta z včerajšnjim določila dva kandidata, med katerima bo nato potekala balotaža za dokončno izvolitev rektorja tržaške univerze. je skrivnostno napel vzdušje z intimnostjo. Ko je utihnila pesem zbora, je Stane Raztresen z bližnjih okgpov recitiral Svetopnlkovo oporoko in v svitu ognja je bil podoben staroslovanskemu starosti, ki kliče k slogi in bratstvu Nato se je spet oglasila pesem moškega zbora Valentin Vodnik, z nekaj humorističnimi točkami pa sta prisotne spravila v smeh Franko Korošec in Franko Pečal. Na koncil so se okrog kresa razvrstili otroci in plesali kolo, nato pa z odraslimi občuteno zaveli Jugoslavijo. Prijatelji in prijateljice izrekajo družini iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega Maria. Predsedniku PD Kolonkovec Josipu -Stančiču izreka ob smrti drag« mame Marije odbor PD Kolonkovec iskreno sožalje. ■ >*»• .*! ? Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona MARIJA ŠKRK por. KOCMAN Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalujoči sin Janko z družino, sestra, brata ln drugo sorodstvo Zgonik, 24 junija 1981 mitiiiiiMiiHHiiHmtnMMiiMtmtititiiiHiiioiiimmMimitimiMiitiiiiaiHiiitiiMttiiiiiHHiiiiiitiiiniHiiiiMiiiiii KLJUB ODKRITJU 'MANJŠIH RIBIC* MEDNARODNI TIHOTAPCI CIGARET ŠE NEZNANI Dne 21. junija nas je nenadoma zapustila naša draga mama in nona PAVLA PEGAN vd. BRADASSI Pogreb bo danes, 24. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Marija, sinova Serglo in Karlo, nevesti, zet, vnuki in drugo sorodstvo Trst, 24. junija 1981 Finančni stražnik' nadaljujejo preiskavo o mednarodni mreži, skozi katero so v prvih mesecih letos preko prehoda pri Fernetičih vtihotapili v Italijo okrog 40 tisoč kilogramov cigaret v vrednosti milijarde lir. Kot je znano, so 4. aprila t.l. blizu Bergama po naključju odkrili tovonjak, ki je prihajal iz Jugoslavije in je prevažal cigarete, ne da bi imel ustrezne carinske liste. Stekla je preiskava, ki se je pretekle dni zaključila na tržaškem sodišču, kjer je namestnik državnega tožilca Coassin uvedel sodni postopek proti sedmim italijanskim državljanom; med njimi sta (trenutno v zaporu) tudi dva finančna stražnika, ki sta bila zaposlena na mejnem prehodu pri Fernetičih. Kako se je odvijal tihotapski posel? Pošiljke cigaret so prihajale iz ZDA na švicarsko ozemlje, od koder so jih odposlali z vlakom v Jugoslavijo, največkrat v Beograd. Od tod so jih s tovornjaki prepeljali do mej negi prehoda pri Fernetičih, kjer so se zakonito prijavljene pošiljke kar naenkrat »razblinile v nič*: italijanski finančni stražniki so namreč v domembi zapisovali, da so tovonjaki prazni. Za tak posel so trem stražnikom (eden se je med tem smrtno ponesreči na Obalni cesti) izplačali kot kaže, več milijonov lir. Vprašanje, ki sedaj marsikoga muči je, če se ni morda sodstvo zadovoljilo z »malimi ribicami*, pri tem pa nehote ostro zavrlo preiskavo, ki naj bi ugotovila mednarodne razsežnosti tihotapske mreže. • Jutri ob 11.30 bo v Časnikarskem krožku tiskovna konferenca o IV. prireditvi »Rassegna Teatro Ragaz-zi in Piazza*. Po kratki in težki bolezni nas je zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric MARIO ŠKABAR Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 25. junija 1981, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Re-pentabor. Žalujoča mama, brat z družino ln drugi sorodniki Repen, 24. junija 1981 Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene, f * v" *■ *. WMT ‘i i; v V *, DVAJSETERICA MLADIH NAVDUŠENO NA DELU OB 19.30 V KULTURNEM DOMU Uspešen potek prvega slovenskega Drevi v Sovodnjah slavnostna seja raziskovalnega tabora Barkovlje 81 sveta ob 30-Ietnici samostojne občine Zgodovinske, geografske, etnografske in naravoslovne raziskave Kot smo že poročali, se je v Barkovljah pričel prvi slovenski raziskovalni tabor v Italiji. Otvoritev tabora je bila v ponedeljek zjutraj v Dijaškem domu, kjer so voditelji tabora seznanili prijav-ljence s programom in potekom tabora. Prijavljenih je 20 mladih, ki so že takoj v ponedeljek z navdušenjem pričeli z delom. Zaposleni so v štirih skupinah, in sicer zgodovinski, zemljepisni, etnografski in naravoslovni. Zgodovinarji raziskujejo, kako se je odvijal družbeno - gospodarski razvoj Barkovelj v prejšnjem stoletju in razvoj ribiško - kmetijskega naselja v delavsko ter pozneje v rezidenčno predmestje, s posebnim poudarkom na razvoj šolstva. Geografi bodo kartirali barkov-ljansko območje in primerjali današnje Stanje z onim iz prvih katastrskih map ter z drugim ohranjenim zemljepisnim gradivom. Etnografi zbirajo predvsem o-hranjene domače izraze za opuščeno vinogradniško in ribiško dejavnost. Njihovo delo bo imelo tudi iz- razito sociološko komponento, ker se bo dotaknilo tudi razlogov za omenjeno opuščanje oz. spreminjanje. Naravoslovci pa proučujejo geološki profil barkovljanskega brega, preko flišnega pasu do kraškega roba, s posebnim poudarkom na vegetaciji opuščenih vinogradniških teras. Čeprav delajo skupine vsaka zase, je njihovo delo tesno povezano ne le po prostorskem povezovanju, ampak tudi po njenem vsebinskem in kronološkem povezovanju. Delo in posamezne skupine vodijo in stalno spremljajo mentorji iz vrst ustanov, ki so tabor organizirale, ter profesorji, ki učijo sorodne predmete. Tako vodita zgodovinsko skupino Branko Jazbec in Milan Pahor, etnološko Mojca Ravnik in Zvona Ciglič, zemljepisno Pavel Strajn in Milko Bufon ter naravoslovno Lili Čebulec in Marinka Pertot. Poleg že omenjenih dejavnosti v posameznih skupinah, bodo udele- ženci tabora deležni tudi raznih predavanj, kot npr. predavanja prof. Staneta Peterlina o varstvu okolja, (ki je bilo na sporedu sinoči), predavanja dr. Karla šiško-viča o temi «slovenska narodnostna skupnost v Italiji* in predavanja o etnologiji, kjer bosta spregovorili profesorici Mojca Ravnik in Zvona Ciglič. Poleg tega bodo imeli filmski večer z Aljošo Žerjalom in nastop TFS «Stu ledi*, ki bo prikazala nekaj tržaških plesov. Udeleženci so si ogledali tudi razstavo na Gradu sv. Justa «Zlato Peruja*, obiskali pa bodo tudi astronomski observatorij. Udeleženci tabora so zelo navdušeni nad delom. To tudi ni čudno, saj je program tabora zelo bogat. Poleg tega delajo mladi v domačem okolju in je delo tembolj zanimivo, saj mladi sami preko raziskovanj spoznavajo svojo okolico. Tabor se bo zaključil 27. t.m., ko bodo udeleženci sestavili zaključna poročila, nakar bo sledila diskusija, o opravljenem delu na taboru »BARKOVLJE 81*. ■ •iiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiuiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiintuiiiiiitiiiMiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiminiiuiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiimiiii VABILO Celodnevna osnovna šola Mara Samsa pri Domju in »I-van Trinko - Zamejski* iz Ric-manj vabi predstavnike krajevnih kulturnih društev, organizacije športnih društev in cerkvene skupnost na srečanje za sestavo koordinacijskega odbora za poimenovanje šole po Mari Samsi pri Domju danes, 24. junija 1981, ob 20. uri v šoli pri Domju Učiteljstvo Vabimo vas na 14. REDNI OBČNI ZBOR N š K ki bo jutri, 25. junija 1981, v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. Odbor Prosveta KD Slavec Ricmanje - Log vabi na glasbeni večer, ki bo jutrj, 25. junija!, ob 21. liri V Kulturnim dornu v Ricmanjih. Sodelujejo: Igor Kuret - violina, Peter Filipčič - violončelo, Zoran Lupine - rog in A-leksander Rojc - klavir. KD Jože Rapotec - Prebeneg priredi v petek, 26. junija, ob 20.30 koncert otroškega pevskega, zbora Jože Rapotec ter predvajanje diapozitivov o vaških prireditvah. IJJU | |l| |—11 V spomin na pok. Petra Semeniča darujeta za Vido Pično Cvetka Vatovec 10.000 in Pierina Hrvatič 10 tisoč lir. V isti namen daruje Mar-čela Vatovac 10.000 lir za ricmanj-skt> cerkev. Včeraj-danes Danes, SREDA, 24. junija JANEZ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 12.08. Jutri, ČETRTEK, 25. junija HINKO , Vreme včeraj: najvišja temperatura, 22 stopinj,'najrtižja 18,4, ob 18. uri 21,6 stopinje, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, veter 20 km na uro severovzhodnik,1 vlaga 47-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI ’ SO SE: Jessica Giani, Giuseppe Borriello, Roberta Colbas-so,» Angela Miele, Massimo Nicola Pasquadibisceglie, Isabella Černič. UMRLI SO: 72-letm Maria Aliji na Sirotich vd. Dessardo, 68-letna Miroslava Micoli vd. Da Ros, 87-lelna Elisabetta Del Rio, 83-letna Candi da 'Fersin vd. Carmol, 67-letni Giuseppe Bembi, 88-letna Giustina Zu-nia vd. Sodnik, 73-letni Bruno Feli-cian, 73 letna Ida Petoclen por. Fle-Po, 74-letna Paola Pegan vd. Bra-dassi, 85-letna Maria Skilan vd. Stančič/ 84-letna Caterina Bacchia, 91-letna Elvira Ccschia vd. Visintin, 83-letna Caterina Brecevic, 60 letni Marcellino De Bortoli, 86-letni Let-8erio Dottore. DNEVNA SLUŽB/* LEKARN (od 8.30 do 20,30) , W. Dante 7. ,U1. dellTstria 7, Ul. Alpi Giulie 2. Ul San Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure ki- '732 627, predpraznična od 1-1. do 21- ure in praznična od 1. ^ 21) »"•e, tel. 68 441 LEKAKNF v okolici Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: 226-165; Opčine: tel. 211 (Kil; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 300-131;. Sesljan: tel 209 197. Zavije: 213137; Milje: tel. 271-124. T P P Z tP. TOMAŽIČ* OBVESTILO V petek, 26. junija, ob 18. uri bomo nastopili na vrtu generalnega konzulata SFRJ v Trstu ob SLAVNOSTNI PODELITVI ODLIKOVANJ bivšim borcem in aktivistom NOB Jugoslavije Kino Ariston 18.00 (v dvorani) — 21.30 (na prostem) »Perche no?». Režija Coline Serreau. Samy Frey, Christine Muriello, Mario Gonzales. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 18.30 «Coma profondo*. Ritz Danes zaprto. Grattacieio 16.30—20.15 »Ben Hur». Fenice 17.00 «Non aprite quella por-ta». Prepovedan mladini pod 14. letom*., ... j.,,.«. Aurora 16,30 »Fomi prevajanje - soba št. 20. Petindvajset let ni bilo v Sovodnjah občinske samostojnosti - Velik napredek v zadnjem tridesetletju V Sovodnjah, v pred nekaj dnevi odprtem prenovljenem in povečanem kulturnem domu, bo danes zvečer ob 19.30 slavnostna seja sovo-denjskega občinskega sveta, na katero je vabljeno vse prebivalstvo. Gre za važno sejo. na kateri ne bomo govorili o vsakdanjih upravnih problemih, marveč se bomo spomnili tistega dne, točno pred tridesetimi leti, ko se je prvič sestal demokratično izvoljeni občinski svet obnovljene sovodenjske občine. Občina Sovodnje je namreč bila samostojna v avstrijskih časih, to svojo samostojnost je ohranila že v prvih letih po priključitvi k Italiji. Ob koncu leta 1926 je v Italiji prišlo do ukinitve več tisoč majhnih občin. Sklepe so izvedli v začetku leta 1927 in tako je bila Sovodnjam odrečena samostojnost, vse njeno področje je bilo priključeno občini Miren. To je trajalo do leta 1947, t.j. do nove.jugoslovan-sko-italijanske razmejitve. Tedaj je večina ozemlja bivše sovodenjske občine ostala v Italiji, v njen sklop so prišli tudi nekateri kraji, ki so še prej sodili pod mirensko in o-patjeselsko občino. Upravno je od septembra 1947 do junija 1951 vse to ozemlje spadalo pod občino Za-graj, posle je vodil dr. Vilko Cotič kot posebni odposlanec. Z dekretom takratnega predsednika republike pa je bila 3. januarja 1951 vzpostavljena samostojna občina, treba pa je bilo razpisati občinske volitve, da bi se zadostilo demokratični volji prebivalstva. Volitve so bile 10. in 11. junija. Predstavljene so bile tri liste, Demokratične fronte Slovencev, Slovenske demokratske zveze in ko-minformistov. Zmagala je lista DFS, ki je dobila dvanajst sedežev, tri svetovalska mesta manjšine pa so pripadla SDZ. Na prvi seji občinskega sveta, ki je bila 24. junija. je bil za župana izvoljen Jožef češčut, ki je bil na tem mestu do lanskih volitev. Z njim je bil že takrat izvoljen Janko Cotič, ki je prav tako bil na odgovornih mestih v občinski upravi do lanskega leta. Na kasnejših volitvah je nastopala in zmagala lista občinske enotnosti, ki jo je še 1. 1956 podpirala DFS, po nienem razpustu pa uradno socialistična in komunistična stranka. V vseh teh letih je vidno opazen v sovodenjski občini velik napredek. Na področju javnih del so So-vodenjci:-pridobili nova ali prenovljena šolska poslopja, vse ceste so urejene, imajo razvite vse druge službe od vodovoda pa do razsvetljave. Kdor se spominja kako jč bilo na tem področju pred tridesetimi leti bo ugotovil, da se kraja skoro ne da več spoznati. Raslo je tudi blagostanje posameznikov, zgrajene so bile številne nove hiše, stare stavbe so bile skoro v celoti popravljene, ljudje so vsi zaposleni v tovarnah, obrtnih delavnicah in trgovini, v prostem času pa negujejo domače njive in vrtove, saj se izključno s kmetijstvom u-kvarja le malo družin. Na nocojšnji slavnosti bodo podelili priznanja številnim domačinom, ki so se izkazali v upravljanju občine. Priznanja pa bodo podelili tudi nekaterim drugim zastopnikom izven občine, ki so sodelovali pri razvoju sovodenjske občine. Na nocojšnjo slavnost pridejo tudi zastopniki novogoriške in škofjeloške občine. Po slavnostni seji bodo otvorili tudi prvo razstavo domačih vin. O-pozarjamo še, da sta v Kulturnem domu odprti razstavi ikebane in slik ter plakatov o delovanju prosvetnega društva. V Doberdobu posveti o družinski posvetovalnici Junija 1978 z zakonom št. 81 je deželna uprava dala možnost občinam, da same ali v konzorcijih u- stanovijo. družinske , posvetovalnice. Doberdobska občina jJ vključena v podobni konzorcij. Vendar je par-ticipiranje občanov bodisi za programiranje kot tudi za uporabljanje družinske posvetovalnice zelo majhno. Zaradi boljšega obveščanja in spoznavanja problemov in možnosti, ki jih nudijo družinske posvetovalnice, sklicuje občina informativne sestanke z občani in sicer: danes, 24. 6., ob 20 30 v osnovni šoli v Jamljah, jutri, 25. 6., ob 20.30 v osnovni šoli v Dolu, v torek, 30. 6., ob 20.30 v gostilni Peric na Poljanah, v petek, 3.7., ob 20.30 v občinski sejni dvorani skupni sestanek vseh občanov in vseh kulturnih organizacij. na katerem bo izvoljen tudi občinski odbor za vodenje družinskih posvetovalnic. Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je v teh dneh odprta razstava z naslo-voip «3. trienale jugoslovanske fotografije*. Odprta bo do 12. julija. CEPLJENJE PROTI STEKLINI S cepljenjem psov ;e boj proti steklini stopil v novo, še učinkovitejšo fazo. Ta nevarna bolezen, ki je pred nekaj meseci na levem bregu Sočte »prestopila* mejo (tako vsaj menijo strokovnjaki), je naletela na organiziran odpor. Seveda EDEN IZMED RECEPTOV ZA PREMOSTITEV KRIZE Doseči sodelovanje med industrijo in kmečko proizvodnjo na Goriškem Razen vinogradništva se vsa prehrambena industrija z blagom oskrbuje v drugih deželah Italije ali celo v inozemstvu - Kaj pa kooperacija z Jugoslavijo? Ob zadnji obnovitvi zakona o prosti coni za Gorico in Sovodnje so imeli videmski in tržaški gospodarski in tudi' politični krogi hude' pripombe. Ko bo čez štiri leta zakon ponovno zapadel in se bodo goriški politični in gospodarski krogi spet zavzemali, da se podaljša, ker predstavlja zakon stimulans za šibko goriško gospodarstvo, bodo nasprotovanja osrednjih pokrajin še večja. In ne brez razlogov, zakaj tudi na Goriškem je bilo vedno upravičeno slišati izraze nezadovoljstva z izvajanjem proste cone, zlasti zaradi tega, ker ne spodbuja .pepiavodnje, ampak samo trgovino, in še ta samo za redke posameznike. Pa vendar bi prav zakon o prosti coni, ki daje velike možnosti zjč-razvoj prehrambene industrije, lahko ” veliki meri pomagal pri premagovanju težav splošnega industrijskega sektorja. Lahko bi, in to ne šele danes, omogočil predelavo domačih kmetijskih pridelkov. Pa ni bilo iz vsega nič. Tako so se poleg kovinskega, tekstilnega in kemičnega industrijskega sektorja znašle v krizi z mmnsTKUO m zasedbo tovarne PONOVEN PROTEST DELAVCEV TRŽIŠKE TOVARNE DETROIT Delavci obsojajo lastnike tovarne in odgovorne v deželni upravi Delavci tovarne Detroit v Tržiču so razjarjeni, bodisi zaradi zadržanja lastnikov tovarne, kot deželne uprave. Zaradi tega so včeraj zasedli tovarno in večja skupina je šla na Trg republike, kjer j-, bučno demonstrirala, tako z bobni kot s trobentami. Delavci so mimoidočim delili letake, s katerimi so jih opozarjali na nevzdržo stanje v tovarni. Delavcem namreč niso izplačali mezd zadnjih dveh mesecev. Lastniki trdijo, da imajo težave z naročili in da se bo zaradi tega z julijem sedanjim 150 delavcem v dopolnilni blagajni pridružilo še nadaljnjih petdeset delavcev. Sindikat in delavci obsojajo last- Goriški gostinski večeri 1981 * t. ' prirejeni s pomočjo in pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega ' združenja GOSTILNA «PRI DANI» GORICA - ŠTANDREŽ Ul. sv. Mihaela 132 - Tel. 87238 V petek, 26. junija 1981 Menu: aperitiv žolca vampi domači zajec s polento radič in fižol ter prikuhe jabolčni zavitek kava - grenčica briško vino nika oziroma lastnike, da niso našli časa, da bi se sestali in preučili položaj tevorne. Trdijo tudi, da je na tržišču dovolj naročil za izdelke te tovarne in da je torej kriza ir-mišljena. Istočasno obsojajo tudi prepočas-nost deželne uprave,, zlasti še od-borništva za industrijo ter deželnih družb FRIE in Friulie, češ da niso še napravili vsega, kar bi bili morali zato, da bi se razčistil položaj v tovarni Detroit. Pokvarjen nočni izlet trem mladim Tržačanom Policistom, ki so včeraj ponoči bili v patruljnem avtomobilu pri rorškem letališču, se je zazdel sumljiv fiat 500, ki je dirjal v smeri Tržiča, ne da bi šofer upošteval tamkajšnje omejitve hitrosti. Policisti so šli takoj zanjim in sumljivi avto ustavili že po kilometru ceste, tik pred nadvozom nad železnico. Za volanom je bil v malem vozila 19-letni Diego Mattei, ki ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja. Z njim sta bila v avtu še mladoletni R. B. in 19-letni Lorenzo Ca-sagrande iz Trsta, Ul. S. Pelagio 23. Trojica se je policistom takoj zazdela sumljiva in kmalu so povedali, da je Casagrande avto u-kradel nekaj ur prej v Trstu neki Eriki Brundi. Casagrandeja so prepeljali v tržaški zapor, druga dva pa so prijavili sodniku. tudi prehrambene tovarne. Ta sektor je od 1977. leta pa do danes izgubil 150 delovnih mept, zlasti so ob delo prišle žehske. Zaprli so obratq Sorini v Gorici, Trpet v Vilešah, krizo preživljata La Gjulia in Delfcik, Padec - števila zaposlenih se pozna zlasti v Gorici, kjgr niti prosta cona ne uspe tega pojava zadržati. Kakor so med,,drugim Ugotovili! na nedavnem kongresu sindikata! prehrambene industrije FILZIAT': CGIL v Tržiču, so za propad jestvin-$ke industrije krivi, -delodajalci, pa tudi upravitelji 'in politiki, ki niso še poznali; kako je prav prehrambeni sektor velike strateške važnosti, če hočemo sanirati krajevno gospodarsko krizo. Ni namreč mogoče, in tega se zavedajo velike in male države, da bi bila neka država, ki ne razpolaga s surovinami in energijo, odvisna od tujine tudi glede tehnologije in zlasti glede hrane. Znano je, da je Italija velik uvoznik hrane in da zanjo troši na leto na stotine tisočev milijard na leto. V goriški pokrajini je sodelovanje med kmetijstvom in industrijo u-spelo uresničiti samo vinogradništvo, ostalih 80 odstotkov proizvodnje se poslužuje v inozemstvu ali v ostalih deželah Italije kupljenega blaga. Tako tovarna za izdelovanje konzerv Safica iz Gradeža predeluje 100.000 stotov v tujini nalovljenih tun, Morgante iz Romansa kupuje na leto za 13 milijard lir mesa v inozemstvu, la Giulia in La Delicia kupujeta blago, ki z našim kmetijstvom nima nobene zveze. Po drugi strani bi potrebovali klavnice in tovarne za predelavo mesa, ki se prideluje v drugih deželah, potrebovali bi industrije za konzerviranje sadja in zelenjave, ki ga pridelujemo v Posočju. Vse to naj služi za primer razhajanja med možnostmi m med sedanjim stanjem. Od tod ne le potreba, ampak tudi pritisk, da se prične razvoj obratov živilske industrije. O vseh teh vprašanjih so obširno razpravljali na prvem področnem kongresu prehrambene industrije sindikata CGIL v Tržiču, katerega so se udeležili delegati prehrambenih tovarn, žganjarn in pekov. Ničesar niso na tem kongresu spregovorili o možnostih industrijske kooperacije v prehrani na obmejnem področju. Prehrambena industrija pa prav zaradi močno razvitega kmetijskega gospodarstva v- sosednji državi predstavlja priložnost za sodelovanje. O tem je bila podana obširna informacija na srečanju gospodastvenikov Slovenije in Gorice na zadnjem sejmu ESPOMEGO. Naj povemo še to, da se nekatere gospodarske organizacije iz obeli držav, ki delajo na tem sektorju, ze pogovarjajo, o sodelovanju in da bo nekaj iz tega. Poleg omenjenih šibkosti pa so še druge. Italija je med tistimi državami, kjer je gospodarska demokracija najmanj razvita. Potrebno je več energij vlagati v zadružno obliko gospodarske organiziranosti. Zagotoviti je potrebno 'sodelovanje in nadzorstvo delavcev pri sprejemanju načrtov in vodenju proizvodnje. Sindikat hoče imeti svoj delež vloge v gospodarstvu, ne sprejema OBČINSKA UPRAVA SOVODNJE OB SOČI vabi danes zvečer ob 19.30 v Kulturni dom v Sovodnje na SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA s podelitvijo priznanj ob 30-letnici občinske avtonomije Vabljeni vsi občani! pa neposredne udeležbe v upravnih svetih podjetij. Poglavitna usmeritev sindikata pa je gospodarsko načrtovanje in sprejem sektorskih načrtov, da bi se proizvodnja usmerila k stvarnim potrebam prebivalstva in k življenjskim potrebam gospodarskih sektorjev, da bi dosegli drugačno, vsekakor pa kvalitetnejše življenje. Padec v jamo avtomehanične delavnice $ goriški splošni bolnišnici so za 40 dni pridržali na zdravljenju 61-letnega Alda Stabila iz Ul. Campa-gnuzza 12 . v Gorici. Upokojenec je padel v jamo v avtomehanični delavnici podjetja COM v Ul. Velp-dromo. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil kolk. pa s tem niso bili izrabljeni vsi obrambni mehanizmi pred to boleznijo. Potrebno bo dokončati cepljenje, poloviti klateške pse in po možnosti ograditi odlagališča odpadkov in hrane. V soboto so pse proti steklini cepili v Števerjanu. Preventivno akcijo so izvedli na dveh krajih, na Dvoru in na Jazbinah. Cepili so 81 psov, kakšni dve tretjini v Števerjanu, ostale pa na spodnjem koncu. Cepljenje je izvedel vojaški veterinar dr. Pez ob pomoči občinskih uslužbencev Lojziča Cigliča in Edija Hledeta. Kako je bilo v soboto zjutraj na Dvoru, kamor so gospodarji pripeljali svoje zveste štirinožce, si lahko predstavljate. Zlasti kako je bilo psom, ko je pod injekcijo zacvilil prvi kužek. Med njimi je zavladal preplah, ki so ga nekateri izdajali, drugi pa ne. Najbolj boječi so se malo polulali, ko so dobili injekcijo v zadnje stegno, še najbolj povešena ušesa so imeli veliki psi. Ni pa bilo takšno tisto majhno ščene. ki so ga pripeljali od Fabrisa. Veterinarju bi najraje odgriznil glavo, ko ga je špiknil. Ker do njega ni mogel, je popadel Hledeta za roko. Po tem obrambnem napadu se je ekipa pred novimi presenečenji zavarovala tako, da j« vsakemu psu z zanko zavezala gobec. Psi so tudi poslej grdo gledali vsakega cd treh. Kakšen ie grdo pogledal tudi gospodarja, češ, kaj me voziš v takšno družbo. Toda to je bilo tudi vse. Cepljenje psov je v teku na področju celotne pokrajine. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul E Toti, tel. 72-701. V veliki dvorani Kulturnega doma v Ndvi Gorici bo danes ob 20. uri po tamkajšnjem času gostoval Državni plesni orkester s Kube. Prikazal bo bogat program slovitih plesov, pesmi in ritmov iz te eksotične dežele. Vstopnice je mogoče dobiti že v predprodaji pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnina znaša 15 tisoč starih dinarjev na osebo. iiiiHliliiiutiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiniMmiMnivtiiiiiHiuiMiiiminmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiilfli ARETIRALI SO CA V NEDELJO Pijan z nožem grozil gostom v gostilni Izrul je tudi več prometnih znakov Bruno Simionotto, 31-letni prebivalec hišne številke 375 na Stradoni della Mainizza, je imel dokaj razgiban nedeljski .popoldan, ki se je zanj končal na neprijeten način, pa tudi vsi ostali, ki so se tistega vročega popoldneva srečali z njim. se ga bodo še nekaj časa spominjali. Z njim se je srečal tudi oddelek kriminalističnega oddelka javne varnosti. Občani so ga namreč po telefonski številki 113 opozorili, da se neki vidno pijan mladenič znaša nad cestnimi prometnimi znaki. Odšli so v gostilno Pappagallo v Ul. IV. novembra, kjer naj bi se zadrževal ta razboriti mož. Ko so prišli tja, ga ni bilo več. Niso dolgo čakali, ko je telefon številka 113 ponovno zazvonil. Tokrat iz gostilne Al gnocco. Ljudje so policiji sporočili, da je v lokal prišel pijan in jezen mladenič, ki je odprl nož in začel groziti gostom. V sekundi se je lokal izpraznil. In ko je tudi Simionotto, očitno zadovoljen nad izidom svoje grožnje zapuščal lokal, je na vratih tr; čil ob policijsko patruljo; pijan kot je bil. ni imel dosti moči, da bi se jim upiral. Policija je pri njem' našla nož dolg 22 cm. Po zakonu je takšen nož orožje, kadar ni kakšnega, drugega razjogd za nošnjo. Poleg vsega je bil tudi hudo pod paro. tako da ni bilo težko verjeti, da je bil za gostinske obiskovalce preveč, nadležen sosed. Odpeljali so ga v sodne zapore v Ulici Barzellini, kjer se je streznil in'bo počakal na sodno obravnavo. Tombola v nedeljo na Travniku Nekoč je bila v Gorici navada, da so se vsi ljudje iz mesta in o-kolice sešli na sv. Petra in Pavla dan zvečer na Travniku, kjer je bila na sporedu tombola, katere izkupiček je šel v korist gojencev zavoda Le-nassi. To lepo staro navado so pred nekaj leti opustili, ker je bilo čedalje manj ljudi, ki so raje drveli na morje in se na praznični dan vračali trudni zvečer domov. Tombolo na Travniku bodo letos oživili, in sicer v nedeljo, 28. juni- ja, zvečer. Prireditelj je goriška oI»-čina, izkupiček bo šel v korist združenja handikapiranih otrok. Kdor bo dobil tombolo, bo kar srečen, saj bo prejel 350.000 lir. Razna obvestila Občina Doberdob sporoča, da sprejema vpisovanje za dnevno kolonijo v kraju Alberoni. Vpisovanj« bo trajalo do sobote, 27. junija. Starši naj prinesejo s seboj obrazec davčne prijave 740 za leto 1980. V petek, 26. junija, ob 13.30, bo zaključna prireditev v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Vittorio Ve-neto. Občinska komisija za družinsko posvetovalnico v Doberdobu vabi vse občane na predavanje in predvajanje diapozitivov na temo »Pre-vencija rakastih obolenj na pršil)*, ki bo v občinski sejni dvorani v petek, 26. t.m., ob 20.30. Predavala bosta dr. Mustacchi in psih. dr. Igo Radovič. Kino L or ir a VERDI 18.00-22.00 «Macabro». B. Steger in’ S. Molnar. Prepovedan mladini pod 14, letom. CORSO Dahes zaprto. VITTORLA 17.00-22.00 »Proiezioni particolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom. /nriV * EXCELSIOR 18.00-22.00 «Porno ca-meriera maliziosa*. 1 PRINCIPE Danes zaprto. No nt Dorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Policaj ali bandit*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Veliki gospodar*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »/Tetovirana zveza*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in, ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 84-443. TAJNIŠKO POROČILO DUŠANA UDOVIČA NA 13. OBČNEM ZBORU SKGZ V GORICI --- ---n-m--------——————————■—— Bitka za naše narodnostne pravice terja od vseh vse več zavzetosti, odločnosti in ustvarjalnosti Dogovorili smo se, naj bo letošnji občni zbor SKGZ, trinajsti po vrsti, delovnega značaja. s tem mislimo, da je treba poudarek pri obravnavanju različnih tem in vprašanj pomakniti bliže analizi naših notranjih problemov. Politika Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je posebno v zadnjih letih uveljavila v javnosti. Želja, da bi z združevalno vlogo, ki jo ima krovna manjšinska organizacija prispevali v boju zg uveljavitev Slovencev v Italiji, je večkrat zabeležila rezultate, ob katerih so se pojavljali številni problemi, dileme in različna odprta vprašanja. Ni enostavna stvar opravljati vlogo kakršno ima naša organizacija, še posebno ne v obdobju, ko nam objektivne razmere niso naklonjene, in ko spričo tendenc družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, v katerem delujemo nič ne kaže, da bi se kaj kmalu izboljšale. Nasprotno, nedvoumni pokazatelji nas opozarjajo, da bodo prihodnja leta v marsičem težavnejša in da bomo morali na lastne sile računati še bolj kot doslej. Naša prizadevanja so bila v zadnjem mandatnem obdobju v marsičem uspešna. Naredili smo ponekod korake naprej, spet smo drugje priča raznim oviram in težavam objektivnega in subjektivnega značaja. Objektivnega vsled tega, ker smo kljub omejenim danim možnostim vsak dan postavljeni pred nove potrebe. Bitka za naše narodnostne pravice terja od vseh organiziranih dejavnikov slovenskega življa vse več zavzetosti, odločnih nastopov in ustvarjalnosti. V tem pogledu nas lahko spodbudno o-pozarjajo kritična presoja vloge, ki so jo opravili organi zveze in kopica podatkov o delovanju petindvajsetih organizacij, ki so vključene v SKGZ. Kljub pomanjkljivostim razvejano in plodno delo Kljub pomanjkljivostim je bilo to delo razvejano in plodno in je prineslo celotni naši skupnosti novih koristi. Članice SKGZ se iz leta v leto potrjujejo kot organizirani pobudniki in koordinatorji najrazličnejših dejavnosti, v katerih se izražajo naše težnje in potrebe kot posameznikov in skupnosti. Površnemu opazovalcu naših razmer večkrat ni jasna ta konstrukcija, ki ni podobna nobeni drugi klasični strukturi, ki so pri nas v veljavi. Nismo stranka, a vendar ustvar jamo neko politiko, nismo niti goli seštevek različnih struktur, čeprav skušamo uresničevati to, kar bi z izposojenko lahko imenovali «pluralizem interesov*, ki je naši narodnostni skupnosti življenjsko potreben. 0-bjektivna težava je v tem, da smo kot Slovenci prisiljeni v danih pogojih vzdržati razne pritiske, ki izhajajo spričo poslabšanega političnega položaja iz neugodnega razmerja z večinskim narodom. Iz zgodovine vemo, da so obdobja pritiskov na našo skupnost sovpadala s trenutki, v katerih smo kot Slovenci pokazali katerikoli vidnejši znak uveljavljanja, pa naj je šlo za kulturo ali gospodarstvo. Danps se nahajamo v takem obdobju, le da so sredstva, s katerimi je oviran naš razvoj, času primerno subtilnejša. Subjektivni činitelji tičijo v nas samih Subjektivni činitelji, ki vplivajo na potek in rezultate našega dela tičijo v nas samih, v našem pojmovanju organizacije, v večji ali manjši občutljivosti do problemov, s katerimi se moramo soočati in v naši sposobnosti, da se v načrtovanju, metodah in oblikah organiziranosti prilagajamo spremembam razmer. Vprašanja, ki se nam postavljajo po dveh mandatnih obdobjih, v katerih smo skušali uveljaviti nove organizacijske oblike, so številna in terjajo odgovor na to, ali smo z reorganizacijo uspeli zagotoviti učinkovitejše delovanje zveze, ali so bili izboljšani pogoji za sodelovanje čim večjega števila ljudi pri ustvarjanju naše politike. Ko smo govorili o tem, da se moramo ustrezneje organizirati, smo izhajali iz načela, da moramo ovrednotiti v našem življenju vsakršen doprinos, posameznikov in skupnosti, četudi na videz še tako skromen. Pri tem smo vedeli, da čudežev ne bo, da je uspeh reorganizacije odvisen predvsem od nas samih. Imamo več razlogov, da danes o tem temeljiteje razpravljamo. Po štirih letih imamo jasnejšo sliko, obenem pa se kaže nujnost, da razmislimo kako naprej. Marsikatero vprašanje je bilo tudi zaradi neizbežnega pragmatističnega odnosa v našem delovanju puščeno vnemar, pri čemer smo morali računati z nepredvidenim naraščanjem zanimanja za vse. s čimer se ukvarjamo. Nedvomno je razveseljivo dejstvo, da vse več ljudi čuti krovno organizacijo kot svojo, da se na SKGZ zatekajo po najrazličnejše rešitve, želijo vedeti naše mnenje o tem in onem, vse to pa nam nalaga tudi odgovornost, da presodimo, v kolikšni meri to zmoremo, kaj bi lahko naredili drugače in kaj v našem delu ni bilo prav. Pričujoče poročilo lahko poda le sintetično sliko opravljenega dela. Če bi morali zabeležiti vse, kar se je v dveh letih nabralo izkušenj in podatkov o delovanju članic in organov SKGZ, bi prikrajšali razpravo za vse to, kar lahko prinese, s tem da je odkrita in plodna, kot jo narekuje sedanji trenutek. Občni zbor je najvišji organ naše zveze in je kot tak suveren, da izreče oceno o nalogah, ki jo opravljajo včlanjene strukture, ne le take, kot jih vsakodnevno, včasih rutinsko čutimo prisotne v življenju naše skupnosti, ampak v smislu njihovega polnega delovanja, v katerem se izraža predvsem delavnost in predanost našega človeka z vsemi stiskami in zadoščenji, ki so tolikemu prizadevanju lastna. Vse večja pozornost gospodarski problematiki Nekako odveč se nam zdi, da ponavljamo principe, ki nas vodijo k vse večji pozornosti do gospodarske problematike. Vsi vemo, v kolikšni meri vpliva na naš obstoj in razvoj materialna osnova, brez katere ne bi mogli govoriti o perspektivah, še manj pa razmišljati o tem, da je mogoče brez u-veljavljanja v gospodarstvu uspešno razvijati tudi druge dejavnosti. Pri tem ne mislimo ustvarjati prednostnih kategorij, pač pa poudarjati, to kar nas danes najbolj žuli. obrniti pozornost na vprašanja, katerih še nismo vajeni v zadostni meri, da bi postala organski del naših političnih analiz in sklepov. Priznati moramo, da še mnogo naših ljudi gleda na gospodarstvo kot sektor, ki se jih ne tiče, v kolikor niso v njem neposredno soudeleženi. Občutek, da se v naših debatah posveča gospodarski problematiki prekomerna teža izhaja iz dejstva, da tega dolgo let nismo delali v zadostni meri in si sedaj prizadevamo, da bi to nadoknadili. V kolikšni meri vpliva gospodarstvo na družbenopolitično dogajanje v katerega smo vpleteni, je vsak dan bolj očitno. O tem med drugim zgovorno pričajo neprilike, s katerimi smo se ukvarjali v zadnjih letih. Osimo je, recimo obtičal ravno na teh vprašanjih. Konservativne sile so skovale svojo volilno srečo in spočetka prikrile osnovni namen spodkopati celovitost osimskih sporazumov z »ekološkim* nasprotovanjem proti industrijski coni. Potem je prišel Sesljan z načrtom, da bi se vendarle ustvarila širpkopoteznejša pobuda v italijansko-jugoslovanskem sodelovanju na področju turizma. Tokrat je bil ekološki argument izničen, .pač pa je v javnosti takoj odjeknil drugi, po vsebini vsekakor bolj odkrit, »narodnoobrambni*. V hipu smo postali peta kolona, nepotešeni spodbujevalci kolonizacije teritorija, ki je zgodovinsko sveto zapisan italijanstvu. Naj omenimo še vprašanje razlastitev na Kolonkovcu, kot drugi značilen primer izra žanja ozkih interesov nekaterih gospodarskih in političnih krogov, v očitnem nasprotju z interesi celotne skupnosti občanov, še in še smo dokazali, tudi s strokovnimi argumenti, da je zaseganje teh zemljišč nepotrebno, pa smo se v tej bitki vendarle znašli skorajda sami. Verujemo v to, da se bodo razmere v gospodarstvu spremenile. To ne pomeni, da se uspavamo v neplodnih iluzijah. Vemo, da bo treba v tem pogledu veliko potrpljenja in napora. Sedanji položaj globoke involucije, ki se zlasti na Tržaškem kaže v postopnem ukinjanju proizvajalnih dejavnosti, v nezadržnem demografskem padanju in izgubi vedno večjega števila delovnih mest, mora najti izhod iz skrajno negativnih teženj. O tem smo si vsi edini, vendar preusmeritve ne bo, dokler bo teža gospodarskih izbir pogojena od lokalističnih zapiranj, ki izhajajo iz trmaste obrambe partikularnih interesov. Veljavnost in upravičenost gospodarskih postavk Osima Mi bomo stalno podčrtovali veljavnost in upravičenost gospodarskih postavk Osimskega sporazuma, vendar ne iz neke abstraktne načelnosti, ampak ker je v njih dejansko edina perspektiva tukajšnjega gospodarstva, ker smo prepričani, da je nadaljnji razvoj politike odprte meje predpogoj za gospodarsko integracijo našega prostora s širšim zaledjem. Sedanji zastoj nam nedvomno onemogoča, da bi se kot skupnost učinkoviteje vključili v gospodarske tokove. Splošna kriza je tudi naša kriza, zato moramo napraviti vse, kar je v naših močeh, da z iniciativnostjo v gospodarstvu kljubujemo pogubnim tendencam, ki se porajajo in gnezdijo v rcntniški miselnosti odločujočih krogov v gospodarstvu. Odbor za gospodarstvo SKGZ Odbor za gospodarstvo SKGZ je spremljal dogajanja v gospodarstvu, izdeloval stališča in nakazoval pobude v zvezi z vsem, kar se posredno ali neposredno tiče našega gospodarstva, s skladu z vprašanji, ki jim Slovenska kulturno-gospodarska zveza posveča veliko pozornosti: zaposlovanje, izobraževanje in strokovno usposabljanje,^ prostorski in urbanistični problemi, razlaščanje zemeljskih površin, razvijanje in krepitev posameznih in zadružnih oblik v gospodarstvu, (stanovanjska politika), ter študijski in znanstveni pristop do gospodarstva. V svojem programu je izhajal iz ugotovitve, da je treba tako kadrovsko kot teritorialno kre piti vse strukture, ki se v okviru SKGZ tako ali drugače bavijo z gospodarstvom. Februarja 1980 je bil izdelan zahteven gospodarski plan za krepitev materialne osnove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v obdobju 1981-1985. Komisija odbora za videmsko pokrajino je izdelala pripombe k smernicam za oblikovanje razvojnega in finančnega načrta za obdobje 1979-1982 in organizirala v Passarianu simpozij o smernicah razvoja za sociogospodarski preporod Beneške Slovenije. Gospodarski odbor je bil s strokovnimi pripombami prisoten pri vprašanju deželnega razvojnega načrta in stali- ščem glede deželnega zakona, ki prinaša nove norme v planiranju. Stalna skrb je bila posvečena vprašanju kmetijstva in teritorija, izhajajoč iz načela, da je ohranitev strnjenosti bivalnega prostora, eden izmed osnovnih pogojev za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. S strokovno dodelanimi stališči je bila v urbanistiki osporavana vsaka izbira, ki se je za splošno in tudi našo specifično korist izkazala kot neustrezna ali celo škodljiva. Temeljito smo se izrekli o načrtu za ljudske gradnje v tržaški pokrajini, o urbanistični varianti 25, o načrtih za kraške rezervate in naravnih parkih v Kanalski dolini. Odbor za gospodarstvo je nadalje skušal biti čimbolj prisoten ob pomembnejših pobudah javnega značaja, tako simpozijih kot tudi drugih razpravah deželnega in pokrajinskega značaja. Tako so bila med drugim javno izražena stališča SKGZ na tržaški pokrajinski konferenci o kmetijstvu in pred nedavnim tudi na deželni konferenci o.teritoriju. Prihajamo tudi do prvih izsledkov znanstvene raziskave o našem gospodarstvu, ki jo je na pobudo odbora izdelal SLORI v sodelovanju s SDGZ. Slovensko deželno gospodarsko združenje Slovensko deželno gospodarsko združenje se je v minulem obdobju uspešno vključilo v izvajanje smernic za uveljavitev gospodarske rasti naše skupnosti. Prioritetne usmeritve so izšle iz dolgoletnih izkušenj in se izvajale na podlagi ojačenja notranje strukture s pospešenim delovanjem sekcij. Izboljšana je bila strokovna tehnična pomoč članstvu z učinkovitejšim servisom in kon-zulenco. Obrestovala sta se investicija v e-lektronsko tehniko in napor, da se tehnično usposobi čimvgč kadrov. S tem je bil storjen pomemben korak naprej, resno in kvalitetno delo je združenju pridobilo zaupanje številnih ustanov in gospodarskih organizacij v naši deželi in v Jugoslaviji. Uslug združenja se poslužuje 75 odst. članov na Tržaškem in 25 odst. članov na Goriškem, kjgr je struktura razmeroma mlada, saj deluje komaj tri leta. Povečala se je prisotnost organizacije v odnosih z javnimi upravami, zraven tega pa so bili njegovi predstavniki imenovani v vseh osem komisij pokrajinske gospodarske konzulte, kar je po tridesetih letih vztrajnega odklanjanja nedvomno dober rezultat. V našem gospodarstvu, ki ga, kot vemo označuje teritorialna in sektorialna razdrobljenost, s tem da je preko 2000. napjil)v, gospodarstev razpršenih po celotnem teritoriju, kjer prebivamo Slovenci, od Tržaškega preko Goriškega, Beneške Slovenije pa do Rezije in Kanalske doline, je prisotnost združenja osnovni faktor povezovanja in krepitve. Z nekaterimi poskusi si je kljub težavam utrla pot združevanja in konzorciranja naših podjetij, pri čemer je postal tembolj pereč problem uspo sabljanja ustreznega kadra, brez katerega je vsak kakovostni skok nemogoč. V tem smislu se nadaljuje plodno sodelovanje s trgovskim tehničnim zavodom Žiga Zois za vzpostavljanje poletne študijske prakse 'pri članih združenja. Kmečka zveza V kmetijstvu beležimo vsakdanjo, (udi širši javnosti znano, borbeno prisotnost Kmečke zveze. Njena akcija je v zadnjem obdobju vse bolj prestopala okvire sindikalne kmečke organizacije in koristnega strokovnega servisa. Poleg rednega delovanja, ki obstaja v akciji za ovrednotenje kmetijstva v tržaški pokrajini, v spodbujanju in krepitvi obstoječih pobud naših kmetovalcev in v vztrajnem boju z vsemi stopnjami upravnih in političnih oblasti, da bi se vendar spremenil zaničevalni odnos do kmetijstva, je njena vloga postala primarnega značaja v prizadevanjih, da se ohrani strnjenost teritorija, kjer Slovenci prebivamo. Zlasti v zadnjem letu je bila celotna tržaška javnost priča novim razlastitvenim posegom, ined katerimi je izstopal Kolonkovec, ki je v prvih mesecih letošnjega leta postal nekak simbol odpora proti nasilnemu odtujevanju kmetijske zemlje, ki je tako kot vedno v povojnem obdobju prizadelo najšibkejšega. S Ko-lonkovcem je bila pod udarom celotna naša skupnost, ki je ob tej priliki tudi pokazala izjemen čut solidarnosti. Kolonkovčani so ob vztrajni podpori Kmečke zveze izvojevali delno zmago, ki pa ne preprečuje nadaljnjih nevarnosti. Razlastitev bo v bodoče še več, zato je bistvenega pomena, kako se bomo zadržali v bodoče ob podobnih primerih. Glavni odbor SKGZ in glavni svet KZ sta na skupnem zasedanju konec marca letošnjega leta izčrpno razpravljala o vprašanjih kmetijstva, ki so neločljivo povezana z vprašanji prostorskega in urbanističnega značaja. Ugotovljena je bila nepopisna škoda, ki se je vsled pomanjkanja realnih urbanističnih usmeritev in razvojnega načrta za kmetijstvo prizadejala celotni naši narodnostni skupnosti, poleg ogromne škode, ki so jo utrpeli neposredni obdelovalci zemlje. V skupni resoluciji, ki smo jo poslali vsem odgovornim činiteljem v javnem življenju smo naglasili, da bomo v bodoče ostro nastopili proti vsakršni razlastitvi, naj bo tudi v javno korist, če ne bomo v zameno dobili ustreznih protivrednosti, Jasno je, da bodo ta vprašanja zavzemala v bodočem življenju naše skupnosti vse večjo težo, zato postaja nujna kadrovska in strukturalna okrepitev Kmečke zveze, predvsem z ojačanjem strokovnosti na področju urbanistike. Kultura ima med nami nezamenljiv prostor Gospodarstvu dajemo v debatah in stališčih veliko težo. Včasih po mnogih vtisih tolikšno, da je zlasti iz vrst kulture slišati občasna negodovanja in pripombe, češ da zapostavljamo po važnosti druga področja. Menimo, da je ta očitek včasih pretiran, čeprav nastaja iz realnih pogojev v katerih se izraža kulturna dejavnost pri nas. Dejstvo je, da ima kultura med nami, z vsemi mogočimi odtenki nezamenljiv in obče priznan prostor, ki se v resnici stalno širi v različnih brezštevilnih pobudah, z množičnim, tako aktivnim kot pasivnim sodelovanjem ljudi. Potreba po združevanju in ustvarjanju najde odziv v vedno novih pobudah, pa naj prihajajo spontano, iz vrst terenskih kulturnih organizacij ali pa v režiji osrednjih kulturnih ustavov. V nekem smislu se to tudi ena izmed lastnosti našega kulturnega življenja, če ga vzamemo kot širok pojem, v katerem so zajete vse najrazličnejše oblike združevanja. Če pa so kakšni razlogi za občutek zapostavljenosti kulture, tičijo drugje. Že dolgo, recimo poslušamo očitek, da nimamo kulturne politike, vsaj take ne, ki bi se očitneje pokazala navzven in premostila mejo raznih sestankov. Pogostoma slišimo, da je kulturna razgibanost našega prostora v glavnem zasluga samoiniciativnosti ter prizadevanja društev in drugih ustanov, kot da je naš človek že od rojstva nekako privzgojen k aktivnosti kot neizbežni življenjski potrebi. Vprašljivo je, koliko je vsega tega res, kljub temu pa najbrž ne naredimo dovolj, da .bi razgibani kulturni dejavnosti oskrbeli skupni imenovalec, ki ga rg^un^emo pod pojmom kulturna politika. Gre za -to, da smo sposobni učinkoviteje spremljati dogajanja v kulturi, ocenjevati njihovo . vrednost in vplivati nanje z razreševanjem problemov, ki nastajajo. Ne moremo učinkovito spodbujati novosti, kakor tudi smotrno koordinirati in o-vrednotiti vsega obstoječega, če ne nudimo pogostejše politične sinteze tega delovanja, večkrat kar napotkov in nasvetov, ki jih kulturni delavci pričakujejo od nas. To so nam mnogokrat odkrito povedali, čas je, da o tem globlje razmislimo in bolje ukrepamo. Zavedamo se, kako je naša kulturna dejavnost tekom svoje rasti ohranjala dostop pozitivnim in naprednim tokovom, da je znala črpati in razvijati vrednost tradicije in obenem ceniti to, kar je v slovenski kulturi najplemenitejša. Vselej je to bilo sporočilo miru in sožitja, želja po širini in novem spoznavanju. Danes nam je ta zavest tembolj dragocena, ko poudarjamo nujnost, da s konkretnimi pobudami pospešujemo o-zračje sodelovanja med tu živečima narodoma. Veliko je okoliščin, ki govore o tem, kako je potreba po aktivnemu razmerju z italijanskim prebivalstvom čedalje večja, da moramo pri tem opraviti tudi z morebitnimi lastnimi predsodki in varljivo lagodnostjo zaprtega kroga. Ne bi bilo prav, če bi za večji napor v to smer čakali izjemnih trenutkov, kot je bilo, denimo pred dvema letoma, ko smo se nenadoma znašli pod pritiskom šovinističnih izpadov. Vzpostaviti bi morali neko konstantno akcijo, program pobud ki naj v «mirnejših časih* pomagajo ustvarjati o-zračje strpnosti, če o mirnih časih v našem prostoru lahko sploh še govorimo. Odbor za kulturo SKGZ je v minulem obdobju polneje zaživel in z intenzivnejšim delom poživil razpravo o usmerjanju naše kulturne politike. Loteval se je zlasti tistih problemov na področju kulture, ki so v okviru naše narodnostne skupnosti najbolj pereči. Delovni program je omogočil razpravo o nekaterih tekočih vprašanjih in začetek o-obravnave vprašanj, ki se tičejo naših včlanjenih kulturnih ustanov. Tako so prišli na dnevni red problematika ZSKD, v Trstu in Gorici, prisotnost Slovencev v kulturnem življenju v Trstu, problemi Benečije, sodelovanje ZSKD-ARCI, da omenimo samo najvažnejša vprašanja. Odnosi s kulturo večinskega naroda V okviru že ustaljenih dejavnosti Zveze slovenskih kulturnih društev zasledimo v zadnjih letih tudi stalno prizadevanje, da bi se prebile pregrade, ki nas ločujejo od kulturnih krogov večinskega naroda. Zlasti u-speva sodelovanje z italijanskim združenjem ARCI, ki ga velja spodbujati in razširjati, v kolikor je že dalo nekatere obetajoče sadove. Problem sodelovanja, oziroma volje, aktivnega komuniciranja z večinskim narodom pa se v delovanju ZSKD postavlja že čisto konkretno tudi v predelih, kjer strnjeno prebivamo Slovenci. Bodisi da gre za zanimanje, ki ga izražajo posamezni Italijani, zato da se tu pa tam vključijo v delovanje naših društev, ali pa da gre za območja, kjer je prebivalstvo narodnostno mešano. V takih slučajih večkrat ne vemo, kaj bi, slišati je različna mnenja kako postopati. Menimo, da bi bili posebno na narodnostno mešanih območjih vsakršni togi prekati škodljivi, da je vendarle treba najti oblike, s katerimi je mogoče vzpostaviti tvorno sodelovanje s prebivalstvom, ne da bi s tem naše kulturne organizacije izgubile svoj značaj. Nasprotno, s tem njihovo vlogo še obogatimo, pri čemer lahko imajo take lokalne okoliščine celo prednost, da se tam ne izvaja le neka frazerska, zgolj deklarativna politika sožitja, ampak čisto konkretna človeško pristnejša, vsakodnevna, ki nudi veliko več možnosti razumevanja in pušča manj prostora obrabljenim demagoškim geslom. Zveza slovenskih kulturnih društev je svoje delovanje v pretekli mandatni dobi znatno okrepila in razširila. O tem zgovorno pričajo že nekateri skopi podatki: 50 društev v treh pokrajinah, 42 pevskih zborov z nad 1000 pevci, tri osrednje folklorne skupine v Trstu, Gorici in Čedadu, okrog 400 otrok vključenih v vrsto otroških folklornih skupin. So dimenzije, ki dajejo misliti koliko dela je tu opravljenega, vendar tudi koliko problemov, organizacijskih, kadrovskih in drugih. Še vedno obstaja problem naše prisotnosti v mestih. ZSKD se je lotila tega vprašanja s pospešenim ritmom, tako da so v zadnjih letih oživela iz dolgega sna nekatera društva, v predmestjih. Drugod so nekatera druga v fazi obujanja, kar daje misliti, da je naša prisotnost v najbolj izpostavljenih predelih na poti krepitve. Kulturni domovi in primerno urejeni sedeži društev po celotnem teritoriju so bistvenega pomena za uspešen razvoj kulturne dejavnosti. V zadnjih letih je bilo v zvezi s tem--vprašanjem storjenih veliko naporov, bodisi s strani SKGZ kot tudi naših krajevnih uprav. V številnih krajih so društva prišla do novih ali prenovljenih sedežev drugod so dela ali načrti v teku. Zlasti vlada veliko pričakovanje med Goričani, ki bodo tekom letošnjega leta končno prišli do osrednjega kulturno-športnega središča v mestu. Gradnja se je med najrazličnejšimi ovirami vlekla celo desetletje, zato se tega dogodka vnaprej veselimo, kajti to bo nova temeljna pridobitev za celotno našo narodnostno skupnost. Težaven položaj SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu je iz leta v leto v vse hujšem položaju, saj so v novih gospodarskih pogojih finančna bremena vse težja, podpore pa ostajajo skoraj nespremenjene in v nikakršnem sorazmerju s potrebami. Zato moramo reči, da je v tem trenutku prihodnost našega gledališča uganka, katere rešitev je odvisna bodisi od vsedržavnega zakona o gledališki dejavnosti — in ta je kljub vsem nujnostim in prizadevanjem še zmeraj samo v osnutku — bodisi od zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, katerega uresničenje je še dlje od prejšnjega. Za poseben zakon v korist SSG, ki ga je v parlamentu predložila senatorka Jelka Gerbec pa je jasno, da ne bo sprejet vsaj tako dolgo, dokler ni vsedržavnega zakona za gledališča. In tako se nahajamo v' stanju, ko predvideva proračun SSG za prihodnjo sezono več kot 800 milijonov samih finančnih bremen! To pa je denar, s katerim bi gledališko vodstvo mirno izpeljalo pravkar zaključeno sezono. Kljub temu absurdnemu stanju, ali prav zaradi njega, ker hoče dokazati voljo življenja, upravičenost svojih zahtev in svojo u-metniško vrednost, je Slovensko stalno gledališče v opravljanju svojega poslanstva letos zabeležilo nekaj lepih uspehov, ki so bili sad široko zastavljenega repertoarja in iskanja novih poti do gledalca. Tako je od Milj do Žabnie in v matični domovini nastopilo 239 krat, kar je v povprečju skoraj po ena predstava na dan, ker gledališka sezona traja 273 dni, igralo pa je nad deset tisoč gledalcem več kot lani, saj je samo domače uprizoritve videlo okoli 55 tisoč ljudi. To so nedvomno podatki, ki ne potrebujejo nikakršnega komentarja. Pomembno poslanstvo šole Glasbene matice Sola Glasbene matice izhaja iz dveletnega dela z dvema osnovnima podatkoma: po eni strani se je njena že itak živahna dejavnost še bolj razbohotila, po drugi pa so delovanje spremljale naraščajoče skrbi v zvezi s finančnim položajem. Zanimanje za glasbeno kulturo narašča, zraven tega po je Glasbena matica vse pomembnejši dejavnik, pri združevanju šolske mladine v svojimi raznolikimi pobudami. Mladi se tu že v zgodnjih letih uvajajo v naše javno življenje, kar je še bolj prišlo do izraza spričo dejstva, da se je njena prisotnost razširila na celotnem teritoriju, tudi v Benečiji in Kanalski dolini. V šoli Glasbene matice je bilo v zadnjem šolskem letu vpisanih kar 551 gojencev za posamični glasbeni pouk. Nadalje sodelujejo v pevskih zborih in harmonikarskih ansamblih še 204 gojenci. Dejansko je to danes največja šolska struktura Slovencev v Italiji, zato je tudi tembolj kričeča krivica, katere je delpžna, s tem da nima priznanja statusa javnosti. Vsi napori v tem pogledu so bili dosedaj brezuspešni. Res je, da krizni položaj odraža splošno stanje na področju glasbene izobrazbe v Italiji, vendar ni nikakršnega dovolj utemeljenega izgovora za to, da zahaja Glasbena matica spričo zanemarjanja pristojnih oblasti v vedno večje režijske težave, kar jo približuje odločitvam, da se omeji število gojencev in da se okrne njena vsestranska aktivnost posebno pri javnih nastopih in koncertni dejavnosti. Ni treba čakati zakonov za globalno zaščito, zato da se zagotovi dostojna podpora iz javnih sredstev ustanovi, ki tako očitno prispeva kvalitetnim delom za kulturno obogatitev celotnega tukajšnjega prostora. Narodno in študijsko knjižnico poznamo kot prijetno kulturno shajališče. Urejeni prostori so skoro vsak dan polni študirajoče mladine in starejših, katerim je na voljo funkcionalno okolje, poleg tega da lahko razpolagajo z bogatim izborom knjig, ki se bliža številu 70.000. Knjižnica deluje v več smeri, od katerih zlasti žanjejo odobravanje ciklusi predavanj. Tako je v letošnjem letu zlasti pritegnil pozornost izbor kvalificiranih predavanj o sožitju med tu živečima kulturama. Ob priliki 150-letnice Levstikovega rojstva je v teku likovno-literarni natečaj^ v povezavi z osnovnimi, nižjimi in višjimi šolami. Odspk NšK za zgodovino in etnografijo se izpopolnjuje v prepotreben vir zbiranja našega zgodovinskega gradiva. 0^ tem pričajo tudi številne publikacije, ki občasno izidejo v režiji ali ob strokovnem sodelovanju odseka. Aktivnost mladih v SKGZ Aktivnost mladih v SKGZ je ena izmed naših najvažnejših postavk. O tem smo si vsi edini. Razviti delovanje na področju, ki je najbolj podvrženo naglim generacijskim menjavam, ni lahka stvar. Najbrž tudi zaradi težav, ki so lastne vsem mladinskim gibanjem v naši državi. Vrednote se tu najhitreje spreminjajo, uradne in poluradne mladinske strukture pa so deležne nezanimanja, ker po vsebini in metodi dela često ne znajo biti privlačne. Mi smo svojčas o tem mnogo debatirali in moremo reči, da smo tudi nekaj naredili, čeprav ni vse tako, kot bi moralo biti. Brez dvoma so še nekatere oblike aktivnosti mladih dokaj utrdile in dosegle tudi dobre rezultate. Lahko rečemo, da so mladi, ki so angažirani neposredno ah posredno v SKGZ, v zadnjih' letih ustvarili trdnejšo osnovo, ki se približuje konceptu mladinske organizacije. Mladinski odbor je vseskozi deloval v to smer in si prizadeval opravljati vlogo koordinatorja ip pobudnika aktivnosti mladih. Osnova 'je bila V' preizkušenih akcijah, kar daje misliti, da je bila v mladinskem delo-vartjp po dolgem času vzpostavljena neka dragocena kontinuiteta. Z nastajanjem novih mladinskih krožkov in mladinskih odsekov kulturnih društev se je povečala prisotnost mladinskega odbora na terenu. Pomagal je nastajajočim pobudam v začetnih težavah in spodbujal prirejanje skupnih akcij. Razmišljanje o tem, da je mladinski odbor večkrat le operativni organ, ki zasleduje zunanje rezultate, je pripeljalo do spoznanja, da je treba posvetiti večjo pozornost družbenopolitičnemu izobraževanju. Tako je vzporedno z nastajanjem mladinskih krožkov stekla tudi pobuda o permanentnem izobraževanju. V ta namen se je v zadnji sezoni odvijalo več tedenskih seminarjev na Goriškem in Tržaškem, koder je odbor imel najboljši stik s terenom. Sodelovanje z mladimi iz matične domovine je bilo vsekakor ena izmed najuspešnejših točk programa odbora. Zlasti se je razvijalo sodelovanje vzdolž celotne meje, u-stanovljeni so bili mešani operativni organizmi. To dogovarjanje je v nekaterih primerih že prešlo h konkretnim akcijam med krajevnimi organizacijami ZSMS in posameznimi društvi na naši strani. Uspešno je potekalo tudi sodelovanje * republiškimi organi ZSMS, odbor je bil tudi v gosteh zvezne konference ZSMJ in pred nedavnim je vzpostavil stik z mladino Bosne in Hercegovine. Redno so kljub razdalji potekali tradicionalni stiki z mladinskimi organizacijami koroških Slovencev in Klubom slovenskih študentov na Dunaju. Treba je pri tem omeniti, da je precej opešalo sodelovanje z italijansko mladino v deželi. Skupnih akcij je bilo malo, zato p® tudi malo ustvarjenih priložnosti, da bi se uresničevali načrti o informiranju italijanske mladine o našem življenju. Mladina je tudi pri množičnih pobudah SKGZ na splošno pokazala veliko aktivnost. To je prišlo do izraza zlasti ob proslavah pomembnih obletnic, še najbolj pa pri množični lepilni akciji ob smrti tovariša Tita, Vendar, kljub vsem pozitivnim dejstvom obstajajo tudi problemi. Treba se je recimo vprašati, v kakšni meri se mladi čutijo soudeleženi v delovanju in politiki celotne organizacije. To ni problem samo mladih, ampak mladih najbrž še posebno. Mladi so, recimo ob raznih prilikah pripravljeni, da se mobilizirajo, ko pokrene naša organizacija kako širško akcijo, vendar to še ne pomenu da se vedno in v vsem istovetijo z našo politiko, da je njihova povezava s strukturami organizacije organska in da imajo pri njenih izbirah zadostno težo. Taborniška organizacija Rod modrega vala opravlja v našem življenju konstantno delo, čeprav je njeno delovanje večkrat premalo popularizirano. To je dejansko edina specializirana mladinska organizacija, ki deluje v našem okviru in ohranja njen značilen kadrovski značaj. Precej je govora o tem, kakšen naj bo njen značaj v želji, da bi bila njena prisotnost bolje usklajena * različnimi stopnjami aktivnosti mladih. Zal niti v tej mandatni dobi nismo uspeh rešiti vprašanja primernega stalnega sedeža RMV. Vse dosedanje rešitve so začesne, kar je sicer le delna ovira rednemu delovanju, ki poteka kljub trenutnim problemom kadrovskega značaja. Pri doraščajoči mladini smo v veliki zamudi. Opraviti moramo resno avtokritiko, da se niti v tej mandatni dobi nismo utegnili lotiti tega vprašanja. Gre za problem, ki fi nedvomno kompleksnejši, kot bi se lahko zdelo. Že vrsto let uspešno delujejo na tem področju nekateri organizmi, predvsem Dijaška matica, ki ima v oskrbi dijaška do- (Nadaljevanje na 5. strani)m Gostje ua občnem zboru v Avditorija v Gorici TAJNIŠKO POROČILO DUŠANA VDOVICA NA 13. OBČNEM ZBORU SKGZ V GORICI Graditi moramo na dosedanjih pozitivnih izkušnjah predvsem pa več in globlje razmišljati o problemih Duško Udovič podaja tajniško poročilo (Nadaljevanje s 4. strani) mova v Trstu in Gorici, številno gojencev narašča v obeh ustanovah, s tem pa tudi odgovorna naloga, ki jo domova vršita na področju vzgoje mladih. Dijaška matica tudi opravlja pomembno vlogo kot osrednja podporna ustanova študirajoče mladine. Nadalje je tu prisotna komisija za doraščajočo mladino SKGZ, ki je pobudnik in koordinator pobud na tem področju, zlasti zimskih in poletnih letovanj otrok. Dejstvo je. da si v sklopu celotnih potreb na področju doraščajoče mladine še nismo razjasnili pojmov, da nimamo enotnega koncepta, čeprav postaja to vprašanje iz dneva v dan bolj pereče. Nameravan posvet SKGZ o tem vprašanju smo večkrat preložili in tudi če so biti zato utemeljeni razlogi, ne opravičujejo dejstva, da te obveze nismo še izpolnili. Edino kar lahko rečemo je to, da znova podčrtamo nujnost, da čim-prej pride do te razprave, s katero ni mogoče več odlašati. Telesnokulturna dejavnost Na tem področju je bilo kot po navadi ži vahno, bodisi zaradi velike količine opravljenega dela, kakor tudi zaradi polemik in razprav, ki so v sedanji fazi razvoja našega športa značilne. V glavnem velja poudariti, da smo se v telesni kulturi trudili obrniti pozornost na vsebinske plati, da si je utrlo pot spoznanje o nujnosti resne obravnave idejnosti na področju, ki je za največje število mladih najbolj privlačno. Vzgojni moment je v telesni kulturi itak mečno prisoten, zato pa ni vseeno, kakšen je, ali smo sposobni kot organizacija vplivati nanj s so-lidnejšimi spoznanji in jasnejšimi stališči. Dogaja se, da je ravno v športu polemika včasih najbolj žolčna in zajedljiva, večkrat tudi zaradi pomanjkanja strpnosti in globljega obravnavanja problemov. Tega ne moremo opravičevati z operativnostjo, ki je sicer velika in pestra, o čemer pričajo vsem znani rezultati tako v vrhunskih kot v množičnih panogah. Ne bi bilo prav, če bi se sprijaznili z dejstvom, da je polemika tu pač doma, in da drugače sploh ne more biti. V zadnjih letih smo se v številnih debatah vendarle sporazumeli o nekaterih osnovnih principih, preizkušeni so bili tudi novi orga ni, ki so to razpravo spodbujali in usmerjali. Odbor za telesno kulturo SKGZ je skušal Uveljaviti program tematskih razprav okrog poglavitnih dilem v naši telesni kulturi. Te razprave so bile po splošni, sodbi koristne, tudi ker niso vsebovale nikakršnih pretenzij, da bi se nekatera zapletena vprašanja reševala od danes do jutri, pač pa so nakazale pot dogovarjanju in sporazumevanju, Tako so se vršila posvetovanja o množičnosti in kvaliteti v športu, o vlogi športa v mestnih središčih, o možnosti sponsorizacije oziroma problemov pridobivanja vse potrebnejših materialnih sredstev za telesno kulturo. Pred nedavnim se je v organizaciji odbora vršila tudi razprava o vključevanju italijanskih i-gralcev v slovenska društva. Glede tega vprašanja velja poudariti isto, kar smo prej dejali v poglavju o kulturi, mogoče v športu še bolj, ker gre za področje, ki je mladim velikokrat privlačnejše kot kultura in je teh primerov že mnogo. Odbor za telesno kulturo se je v svojih iniciativah potrdil, vendar ne kot forum za proglašanje principov, temveč kot politični organ, ki naj v tehtnem sodelovanju s krovno organizacijo športnikov dopolnjuje njeno akcijsko vlogo. Prenekatera debata nas je nedvomno poučila, da je treba z dejanji u-blaževati razne kampanilizme in grupasko miselnost, drugače tudi ne bo zavesti o skupnih ciljih. Gre večkrat za splošen pojav, a pri športnikih je to najtežje. Najraje se tu zgodi, da se pred načeli vtika glavo v pesek, zato da je lažje zadostiti partikula-rističnim interesom. Večinoma se to ne dela v slabi veri. kajti povsem naravno so marljivim športnim delavcem najbolj pri srcu problematika in uspehi lastnega društva in Panoge. Vendar gre za to, da se v praksi uresniči že večkrat izraženo prepričanje o potrebi po enotnejšem konceptu naše telesne kulture, ki naj omogoča sporazumno in učinkovito reševanje problemov v interesu celotnega zamejskega športa. V tem pogledu je determinantno, kako gledajo društva na obstoj Združenja kot krovne organizacije, ki je konec koncev njihov izraz iz katerega podoba in delovanje sta v veliki meri odvisna od njih samih. Nekateri še vedno mislijo, da mora biti Združenje neki bolj ali manj birokratski podporni servis, ki naj društvom prihaja naproti le v potrebah, katerim sama ne morejo zadostiti. Po drugi strani pa je struktura ZSŠDI sama večkrat ustvarjala vtis, da nima na vse pro-Probleme enako naravnanega ušesa in je bila v zadnjih letih vse pogosteje deležna očitkov parcialnosti. Kriza, ki jo je krovna športna organizacija doživela pred letom dni. Je neglede na tolmačenja njenih raznih odtenkov odražala težavo prilagajanja današnjim objektivnim nujnostim, ki se kažejo bolj v boju za vsebino telesne kulture, kot za njeno praktično delo. Dragocena vloga ZSŠDI ZSŠDI je vsekakor potrdilo svojo dragoceno vlogo kot koordinator in pobudnik športne dejavnosti. Pomoč društvom v strokovnih kadrih in tehnična koordinacija posameznih *Wrtnih panog se v Združenju dopolnjujeta 8 celo vrsto iniciativ, pri katerih je združenje neposreden pobudnik ali pokrovitelj. Sem sPadajo številni tečaji in strokovni seminarji. koordiniranje udeležbe zamejskih športnikov na raznih športnih manifestacijah pri has in v tujini. Reorganizacija, ki je bila pred nedavnim izvedena, bo gotovo omogočila X*čjo funkcionalnost delovanja in tudi učinkovitejšo teritorialno prisotnost v treh pokrajinah. Naj pri tem zabeležimo še posebno dragocenost podatkov, ki imata danes v telesni kulturi in naši skupnosti sploh, veliko vrednost: sodelovanje športa s šolo,, pri katerem s° mestna društva s širokopotezno akcijo Mobilizirata v telesnokulturno dejavnost presenetljivo število šolske mladine in uspešno Uveijavl,janje nekaterih panog na vrhunski r*vni. Obe stvarnosti dajeta kot primera di- menzije naše telesne kulture in izpričujeta koliko truda in entuziazma je bilo v to delo vloženega. Razveseljivo novost predstavlja vsekakor tudi pobuda za rekreacijo starejših, ki je stekla zlasti po prizadevanju Združenja bivših aktivistov in Združenja vojnih invalidov NOV. V telesni kulturi gotovo ne moremo mimo obeh planinskih društev, tržaškega in goriškega. Obe društvi označuje množičnost in velika iniciativnost. V rekreacijski dejavnosti sta najbrž to najmočnejša združevalna pola pri čemer beležimo stalni dotok mladih, zlasti iz mestnih središč, v katerih opravljata društvi nezamenljivo vlogo. Priliv mladih sovpada vsekakor s spodbujanjem tek-kovalnosti zlasti v zimskih športnih panogah. Slovenci v videmski pokrajini Razmere v videmski pokrajini so v življenju Slovencev v Italiji najbrž zabeležile največ sprememb. Najpomembnejše je vsekakor dejstvo, da je v tem predelu prišlo do hitrejšega napredovanja Slovencev na številnih področjih. Povečala se je prisotnost aktivnih članov v vseh organizacijah, prav tako je občutno naraslo zanimanje za vsakršne pobude, ki utrjujejo v ljudeh samozavest in voljo. d'a se tako v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini razvije polnejše življenje. K temu so odločilno pripomogli pozitivni premiki v razpravi o globalni zaščiti, potresna obnova, nove gospodarske pobude in uveljavitev demokratičnih krajevnih uprav v Nediških dolinah, Tipani in Reziji. Pomnožili so se stiki z deželo in krajevnimi upravami glede vprašanj kulture in izšeljeništva. pri čemer velja omeniti tudi .zavzetost pri pobudah za izvajanje osimskih sporazumov. Uspešno se je razvijala dejavnost kulturnih društev, zlasti je bila velika pozornost posvečena tečajem slovenskega jezika in pošol-skemu pouku slovenščine, prvemu zametku sistematičnega pristopa zamisli o ustanovitvi slovenske šole v Benečiji. SKGZ je bila v življenju beneških Slovencev prisotna s tem, da je skušala to raznoliko stvarnost povezovati tako teritorialno kot vsebinsko. Okrepilo se je prepričanje, da je strnjenost in enotnost beneških Slovencev v tem trenutku potrebna bolj kot kdajkoli prej, da so razmere za to zrele in da je enotnost osnovnega pomena za učinkovit razvoj Slovencev v videmski pokrajini. Posebno v zadnjem času vlada med vsemi aktivnimi či-nitelji v Benečiji veliko zanimanje za vse, kar se dogaja, razširjena je želja po sodelovanju in vzpostavljanju ustreznih povezoval-nifPVrt^anizrrieV. Vse to so znaki naglega in obetajočega razvoja, ki morajo pripeljati v najkrajšem času tudi do ustreznih organizacijskih' MfsiteV. V videmski pokrajini so že dolgo prisotne tri članice SKGZ. katerim se je na zadnjem glavnem odboru pridružila še četrta: Zavod za slovensko izobraževanje v videmski pokrajini. Novo članico danes pozdravljamo v naši sredi, v prepričanju, da bo dragoceno in odgovorno delo, ki ga opravlja, učinkovito prispevalo k nadaljnjemu uveljavljanju naše skupnosti v videmski pokrajini. Kulturno društvo Ivan Trinko je po svojem statusu najstarejše, saj je pred leti o-pravljalo pionirsko delo pri povezovanju beneških Slovencev. Zato je tudi njegova zasluga, če se je kulturno delovanje razširilo na tolika druga društva. Novi Matajur postaja kot glasilo Slovencev videmske pokrajine nezamenljiv. V zadnjih letih je bila izvedena uspešna akcija za njegovo razširitev z željo, da bi slovenska tiskana beseda prišla do čimveč družin po vseh dolinah. Prisotnost Zveze beneških izseljencev je čedalje večjega pomena kar izhaja iz o-snovnih potreb po sociogospodarskem preporodu Benečije. Delovanje Zveze se je okrepilo in razširilo preko meja Benečije same v vezovanje sekcij po Evropi. Kanadi in Argentini. Gospodarske pobude v videmski pokrajini ustvarjajo namreč realnejšo možnost povratka večjega števila izseljencev iz tujine, pri čemer se je zaostrilo vprašanje ustrezne stanovanjske politike, ki do sedaj še ni našlo zadostnih rešitev. Raziskovalna dejavnost Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu teče šedmo leto od ustanovitve. V tem času je znanstveno delo v zvezi z zapletenimi vprašanji naše skupnosti dobilo konkretno podobo. Naloge SLORI so izredno zahtevne, vendar se kljub težavam finančnega značaja, kadrovske zasedbe in stalnih razvojnih potreb izvajajo v pospešenem ritmu. Prvi večletni program inštituta je bil skoraj v celoti uresničen in v marsičem celo presežen. Sedaj je v teku izvajanja že drugi, planiran do leta 1985, ki izhaja iz sistematične podlage nabranih izkušenj. Obsežnost programa in specifičnost raziskovalnih nalog izhajata iz potrebe po meddisciplinskem znanstvenem gradivu, ki naj bi bilo najbolj uporabno pri načrtovanju dolgoročnejših perspektiv naše narodnostne skupnosti. Raziskave SLORI zajemajo domala vsa področja s posebnim poudarkom na socio-gospodarskih prostorskih in šolskih vprašanjih, celotnega prostora, kjer prebivamo Slovenci v treh pokrajinah. To zahtevno delo se dopolnjuje s storitvami za nekatere organizacije, pri čemer velja podčrtati, da je povpraševanje po namenskih raziskavah vedno pogostejše. Tako prihajajo na dan prvi izsledki raziskave o slovenski prisotnosti v tržaškem gospodarstvu, ki jo je SLORI pokrenil na pebudo odbora za gospodarstvo SKGZ in v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Podobna analiza bo v teku leta izvedena tudi za Goriško. Redno delovanje izoblikovanega sistema na področju šolstva omogoča spremljanje najpomembnejših prehodov v različnih stopnjah šolskega sistema, tako pri vpisu v prve razrede osnovne šole, pri izbiri ob mali maturi in ob vpisu na univerzo. Vsekakor bo najzahtevnejša naloga inštituta raziskava, ki jo je SLORI zaupala Kraška gorska skupnost za izdelavo srednjeročnega gospodarskega razvojnega načrta. S tem se SLORI vključuje v mehanizem javnega načrtovanja, iz katerega smo, kot je znano, Slovenci skoro popolnoma izključeni. SLORI deluje na deželni ravni in je pred letom dobil v Trstu nove, funkcionalne prostore. V Gorici je še nerešeno vprašanje stalnega nameščenca, medtem ko se poleg zelo aktivne podružnice v Čedadu odpira tudi perspektiva umestitve manjšega sedeža v Kanalski' dolini. Spričo konstantnega razvoja je treba poudariti finančni problem kot najšibkejšo točko, saj so javni prispevki skromni in tvorijo le majhen del celotnega proračuna. ...... Že iz pričujočih skopih podatkov je razvidno. da se je inštitut vrasel v našo stvarnost kot ena izmed najpomembnejših ustanov. intenzivni stiki s sorodnimi ustanovami in prisotnost na študijskih srečanjih pri nas in v tujini pa so mu prinesli tudi ugled v mednarodnem merilu. Sredstva množičnega obveščanja To področje je SKGZ spremljalo z de-lovaniem odbora za sredstva množičnega obveščanja. Odbor je redno obravnaval vsa vprašanja javnih občil, tako tistih ki so kot članice vključene v našo zvezo, kot tudi drugih. Izhajal je iz predpostavke, da so sredstva obveščanja tako dnevna, kot periodična kot aktivni spremljevalec dogajanja v našem prostoru življenjsko potrebna, kar narekuje iskanje poti za njihovo izpopolnjevanje. Druga, nič manj pomembnejša postavka odbora je bila v krepitvi obstoječih in preučevanju novih načinov za obveščanje večinske narodnosti o slovenskih problemih. Te naloge so narekovale razpravo o vseh medijih, ki so posredno ali neposredno soudeleženi v poročanju z našega prostora. Zlasti so bila v ospredju vprašanja Primorskega dnevnika, agencije Alpe Adria, Novega Matajurja, mesečnika Dan in radia Trst «A». Pogosti so bili stiki s radijskima in televizijskima hišama Ljubljane in Kopra in vodstvom osrednjega slovenskega dnevnika Delo. Zlasti je bil deležen pozornosti Primorski dnevnik, ki je kot osrednje glasilo Slovencev v Italiji po vlogi in učinku najpomembnejši. V skrbi za njegovo vsebinsko in kadrovsko okrepitev je bila v poletnih mesecih programirana poletna praksa večjega števila študirajoče mladine, ki naj se tako na najbolj neposreden način približa novinarskemu poklicu. Pobuda je po dveh letih dala dobre rezultate, kar daje upati da bo dnevnik v doglednem času prišel do novih moči, bodisi poklicnih časnikarjev kot sodelavcev. Agencija Alpe Adria se je v nekaj več kot petletnem delu trdno vsidrala v zamejskem političnem, kulturnem in gospodarskem življenju kot eno izmed nujnih sredstev obveščanja naše skupnosti, italijanske in jugoslovanske javnosti. Agencija se v sedanji fazi zavzema za izboljšanje kakovosti, za tesnejšo povezanost z dnevno kroniko naših organizacij, društvenih prireditev, športnih in ljudskoprosvetnih dogodkov. V tej zvezi so nekatera važna odprta vprašanja, med njimi možnost sprejemanja zlasti na območju videmske pokrajine. Odbor za sredstva množičnega obveščanja je dal pobudo in programiral nastanek službe za vsakodnevno obveščanje italijanske javnosti o problemih slovenske narodnostne skupnosti preko raznih italijanskih medijev na širšem območju dežele in republike. V ta namen je bila agencija AA kadrovsko okrepljenja. Prvi dosežki so spodbudni, zlasti v tržaški pokrajini. S tem je bil storjen pomemben korak, kateremu bodo morale slediti še nove pobude. V tisku je treba omeniti še bolečo točko. Izhajanje mesečnika Dan je zaradi finančnih težav pod vprašanjem. Njegovo u-kinjanje bi predstavljalo veliko izgubo za celotno našo narodnostno skupnost, kajti po splošnih ugotovitvah so danes še bolj veljavni razlogi, ki so pred leti narekovali njegovo ustanovitev. Nove članice SKGZ Poleg že omenjene članice iz Beneške Slovenije smo v zadnji mandatni dobi pozdravili v naši sredi še dve novi organizaciji in sicer Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Društvu slovenskih upokojencev. ■’ Združenje aktivistov je uradno nastalo z ustanovnim občnim zborom aprila 1979. V resnici je bila njegova dejavnost prisotna že od leta 1973. Organizacija združuje bivše aktiviste NOB tržaškega območja, ki so v razdobju od 1941 do 1945 sodelovali v 0-svobodilni fronti. Namen združenja je ohranjati in uveljavljati tradicije NOB in jih prenašati na mlade rodove. Združenje je izredno aktivno, saj je v razdobju dveh let izpeljalo nad 30 pobud, ki gredo od proslavljanja pomembnih obletnic, do predavanj. prirejanj izletov in sodelovanja ob najrazličnejših manifestacijah. Društvo slovenskih upokojencev je v našem življenju zapolnilo prepotrebno vrzel. Njegovo poglavitno delo obstoja v stalni pomoči in oskrbi ostarelim, v prirejanju družabnosti in prizadevanju, da se članom uredijo neurejena pokojninska vprašanja. Dragoceno delovanje obeh organizacij se komentira samo od sebe, še posebno pa nam je pri srcu zaradi tega, ker je bilo to področje do njunega nastanka precej zanemarjeno. Po svojih možnostih so v delovanju naše zveze prisotne še članice Zavarovalnica goveje živine. Kulturni sklad. Podporno društvo za Goriško in filatelistični klub Lovro Košir. Delovanje zveze in drugih njenih organov V okviru delovanja zvpze so bili prisotni zraven omenjenih odborov, katerih delo se neposredno navezuje na delo članic še Teritorialni odbor za goriško pokrajino, odbor za šolstvo in odbor za družbena in socialna vprašanja. Teritorialni odbor za Goriško je uveljavil prisotnost zveze v goriški pokrajini. Zlasti je bilo njegovo delo usmerjeno v koordinacijo delovanja članic in področij, kjer smo Slovenci prisotni na Goriškem. Kot združevalni organ si je odbor prizadeval za poenotenje raznih pobud in sledil političnemu dogajanju na Goriškem, v katero je posegel s stališči in akcijami. Ustvarjal je vez z javnimi upravami in razvijal stike s strankami. V zadnjem obdobju je bil inten zivneje prisoten ha teritoriju goriških občin in vzdrževal vezi s terenskimi organizacija mi. Nadaljevalo sp je sodelovanje z Novo Gorico, ki je postalo,, tesnejše., in pripeljalo do pogostejšega dogovarjanja o gospodarskih in prostorskih resorjih ter na mladinskem, kulturnem, telesnokulturnem področju. V odboru za šolstvo je tekla razprava o vseh tekočih vprašanjih v zvezi s šolo. njeno vsebino in problemih, ki so se sproti pojavljali na različnih ravneh in do katerih je bilo treba zavzeti stališče. Posebno v zadnjem obdobju so spričo pogostega sestajanja odbora prihajala na dnevni red vprašanja šol različnih stopenj. Govor je bil o šolskih zbornih organih, o vpisu v slovenske šole, za katerega je bil odbor tudi pobudnik akcije, o vlogi in pomenu deželnega pedagoškega inštituta IRRSAE in volitvah v upravne organe univerze. Pozornost je bila posvečena tudi pobudam na šolskem področju v Benečiji in problemom združitve manjših osnovnih šol, ki se je zlasti začel pojavljati na tržaškem teritoriju. Odbor je preko svojih članov skušal biti čimbolj prisoten ob različnih problematičnih dogodkih na šolskem področju, bodisi da je bilo treba podpreti posamezne akcije, kot nuditi konkretno pomoč pri reševanju problemov. Treba je poudariti že večkrat izraženo mnen e, da je šola področje, ki je kljub življenjski važnosti za našo skupnost, v splošnem še vedno deležna nerazumljivo skromne pozornosti, posebno s strani dejavnikov, ki delujejo izven nje, zraven tega pa je smotrno, sistemsko delo stalno podvrženo komplikacijam zveriženega šolskega sistema, njegove zaprtosti in neurejenosti. Delo odbora za družbena in socialna vprašanja je [»tekalo počasneje, deloma zaradi kadrovskih zamenjav, deloma zaradi pomanjkanja jasnejše opredelitve njegovega delokroga. Vsekakor je bilo tudi tu opravljenih nekaj pomembnih korakov, zlasti z vzpostavitvijo sodelovanja s sindikati, obravnavanjem nerešenih poko.ninskin vprašanj in sodelovanjem z zvezo Združenj borcev NOV Slovenije. Poleg tega je odbor v zadnjem času dal pobudo za javno razpravo o vprašanju splava. Delovanje zveze na ostalih področjih je bilo v teku minulega mandata intenzivno, v kar so nas silila dogajanja v svetu in našem prostoru. Izvršni odbor se je pogostoma izrekel o političnem položaju v treh pokrajinah in ustvarjal sintezo vseh pomembnih vprašanj, s katerimi je povezano življenje naše skupnosti. Člani izvršnega odbora so skušali čimbolj biti prisotni v javnem dogajanju, ki pa je' včasih tolikšno, da je vsemu nemogoče zadostiti. Glavni odbor je zasedal v vseh treh pokrajinah pogosteje kot v preteklosti in obravnaval temeljna vprašanja naše skupnosti s posebnim poudarkom na poteku akcij za globalno zakonsko zaščito. Vzdrževali smo pogostejše stike s strankami ustavnega loka na pokrajinski in deželni ravni, in se zavzeli za pogostejši stik s sindikati. Zlasti je bilo intenzivno naše stalno prizadevanje, da bi prišli do globalnega zaščitnega zakona. V tem okviru smo spodbujali najširšo enotnost Slovencev, ki je tudi prišla do izraza v sestajanju in akcijah enotnega slovenskega predstavništva, ki je budno spremljalo delovanje posebne komisije pri predsedstvu vlade. Da bi postopek spričo mučnega zavlačevanja pospešila, je enotna delegacija v začetku lanskega leta ponovno obiskala predsednika vlade. V skladu z obvezo, da moramo biti čimbolj neposredno prisotni tudi na terenu, smo ob dveh prilikah organizirali vrsto informativnih sestankov po društvih na celotnem teritoriju. Prvič je šlo za informacijo o delovanju in značaju naše zveze ob njeni 25-let-nici, drugič pa za razlaščanje na Kolonkovcu. Po splošni sodbi je ta prisotnost zaželena in bo morala bidi v bodoče pogostejša. V minulem odbobju je zveza priredila ali sodelovala ob množičnem proslavljanju nekaterih pomembnih obletnic. Proslavili smo 35-letnico osvoboditve, 20 letnico naše zveze v Trstu in Gorici, 50-letnico ustrelitve bazoviških žrtev in 40-letnico Osvobodilne fronte. V maju lanskega leta smo v okviru enotnega predstavništva Siovcn.ev v Itei,i srdslovali v Trstu in Gorici na množičnih žalnih svečanostih ob smrti tovariša Tita. V okviru rednih stikov s sorodnimi manjšinskimi organizacijami smo se večkrat s:e-čali z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, Unijo Italijanov za Istro in Reko ter se udeležili dveh tradicionalnih srečanj manjšin sosednih dežel v Kopru in Železni Kapli. Z matično domovino nas druži stalna vez, posebno s komisijo za manjšinska vprašahja RK SZDL Slovenije, ki zavzeto spremlja našo problematiko. Obiskali smo tudi orgare SZDL občine Sežana in Obale, ki so nam o-bisk tudi vrnili. Prav tako smo imeli v gosteh RK SZDL Hrvatske. Novo poglavje v sodelovanju smo vzpostavili z lanskim obiskom SZDL Bosne in Hercegovine v Sarajevu, pred kratkim pa je bila republiška delegacija SZDL BiH naš gost. Zaključne misli o delovanju organizacije Slovenska kulturno-gospodarska zveza danes razpravlja o dveletnem opravljenem, delu. Podatki, ki so sti njeno navedeni v tem poročilu, se v nekem smislu sami od sebe komentirajo. Področja, s katerimi se ukvarjamo, so zahtevna, še posebno, če pomislimo, da hočemo naprej, da se v delovanju kot organizacija izpopolnjujemo, zato da bo lahko zadostimo tudi takim nalogam, ki jim še nismo kos. Reorganizacija zveze nas je pred štirimi leti posmvita pred odgovorno nalogo, da v novem sistemu dela preverimo tudi sami sebe. Marsikaj se je obneslo, drugod smo še v zamudi. Kjer smo se dovolj potrudili, da ra umemo smisel teh novosti in da vpeljemo v našo vsakdanjo prakso, smo bili uspešnejši. Prva stvar, ki jo moramo ugotoviti je, da smo o poteku reorganizacijskega dela premalo sproti razpravljali. Res je, da se nahajamo pod pritiskom vedno novih nalog, da sloni aktivnost naših ljudi skoro izključno na amaterski podlagi, in da je delavnost velika, če ne bi bila taka kot je, če ne bi bilo tolikih ljudi, ki so nesebično pripravljeni žrtvovati svoj dragoceni prosti čas, najbrž tudi r.e bi bilo zveze take kot je, z vsemi uspehi in pomanjkljivostmi vred. Vendar se moramo prav zaradi tega vprašati, ali je delo dovolj smotrno načrtovano, ali je v njem pravilno razporejeno opravljanje različnih nalog, ki jih opravljajo vodilni in drugi organi zveze in včlanjenih organizacij. Ni vedno koncept naše organiziranosti kriv, če kaj ne gre po predvidevanjih. Še tako dober koncept organizacije ne more sprožiti nobenih avtomatizmov, še posebno če želimo, da bi bilo delovanje zveze čimbolj kolektivno in demokratično. Med nami je mnogo takih, ki večkrat čakajo «direktiv». Razumeti morajo, da nismo vojska in da je tako tudi prav. S tem bemo v našem delu krepili bistvo demokratičnih odnosov in ne le njihovih formalnih aspektov. Če poskušamo osvetliti težave, v katerih se občasno znajdemo pri delu, bomo videli, da nismo pomanjkljivi v predlogih in idejah.. Pogostoma smo šibkejši v odgovorih na vpia-šan.ie kako in kdo bo naj naredil. Rekli smo, da imajo v okviru SKGZ področni odbori primarno vlogo, ki predvideva samostojnost obravnave in sklepanja o raznih vprašanjih. Tisti odbori, ki so to funkcijo v celoti izvajali, so svojo vlogo okrepili, drugi nekoliko manj. Nekatere č'anice so, recimo, izrazile potrebo, da dobijo svojega predstavnika v Izvršni odbor SKGZ. To izvira iz slabosti dela odborov, oziroma naše nezadostne učinkovitosti v tem smislu. ELugi problem je prepogosta nezadostna udeležba na sejah odborov, kar povsem naravno zmanjšuje njihovo vrednost in povzroča občutek neučinkovitosti. Graditi moramo na pozitivnih izkušnjah, predvsem pa več in globlje razmišljati tudi o teh vprašanjih, če danes lahko ocenimo delovanje Zveze kot uspešno, gre zahvala in priznanje vsem, ki so kakorkoli pripomogli doseženim rezultatom. Predvsem članicam, ki tvorijo glavno jedro naše Zveze in veliki množici aktivistov, ki vlagajo v naše delo vsakodnevni napor, kar najbolje jamči, da bo naša skupnost napredovala in se še bolj u-veljavljala. Gostje ln del delegatov med branjem predsedniškega poročila IZ RAZPRAVE NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU SKGZ V GORICI Krepiti gospodarsko osnovo manjšinske skupnosti EDI BUKAVEC Zaskrbljujoče propadanje kmetijskih dejavnosti Zemlja predstavlja za vsako narodno skupnost glavni pogoj za njen vsestranski družbeni in gospodarski razvoj ter za ohranjevanje njene nacionalne identitete. To velja še zlasti za skupnosti izven meje matične domovine na narodnostno mešanem teritoriju, kjer so stalno podvržene raznim asimilacijskim procesom večinskega naroda. Zato smo Slovenci v Italiji še posebej pozorni za usodo naše zemlje, saj je z njo trdno vezan in zato odvisen naš narodnostni obstoj. Vrednost oziroma pomen zemlje je v našem primeru ob prehodu iz pretežno agrarne v industrijsko družbo na prelomni točki. Razvoj industrijske oziroma urbane družbe postavlja potrebo po izrabi prostora zunaj mesta, slovenskemu prebivalstvu pa isti prostor pomeni pogoj za eksistenčni, hkrati pa še za narodnostni obstoj. V naši deželi se je struktura teritorija v zadnji povojni dobi zelo spremenila tako glede na lastniško stanje kot glede na stanje obdelanih površin. Slovenci smo v tržaški pokrajini v tej dobi izgubili kar 50 odstotkov teritorija ob zaskrbljujočem propadanju kmetijskih dejavnosti, ki ga ni povzročil naravni gospodarski razvoj, temveč je v veliki meri rezultat raznarodovalne asimilacijske politike nam nasprotnih sil v oblastvenih krogih. Slovenci smo predvsem v predmestjih Trsta in Gorice že postali tujci na lastni zemlji. Taka usoda preti v zadnjem času tudi Slovencem na Ko-lonkovcu, kjer so bile javne oblasti mnogo bolj stroge, da ne rečemo celo netolerantne. Policijske sile so nastopile proti našim kmetom, ki so branili svoje pravice pred neupravičenimi urbanističnimi izbirami, ki so sad kapitalističnih špekulacij. Pri uresničevanju gospodarskega in socialnega razvoja celotne družbe se moramo zato ob podpori vseh naprednih in demokratičnih sil truditi, da pri upoštevanju naših pravic prodre načelo u-streznih in trajnih protivrednosti za žrtve. VOJKO KOCJANČIČ Več pozornosti «malemu» gospodarstvu Gospodarska kriza je obnovila vlogo malih in srednjih podjetij, ki se hitro prilagajajo na nove gospodarske tokove in s tem blažijo posledice kriznega obdobja. Ob tem vedno pomislim na slovensko gospodarstvo v Italiji, o katerem vejiko govorimo, največkrat,,brez jasnih idej, kaj pravzaprav obsega. Za «šloVehsko» pojmujemo včasih vse, kjer je kdorkoli izmed naših zaposlen, da se «naše» gospodarstvo razšinpjn postane otipljivo. Gt sebno smatram, dd je slovensko gospodarstvo" le tisto, kjer vlada na delovnem mestu slovenski ob: eevalni jezik, ali kjer je vsaj lastnik našega rodu. «Naše» gospodarstvo se tako temeljito zoži. Velikih podjetij praktično nimamo, takih, kjer bi število zaposlenih preseglo 50 enot, ne premoremo več kot je prstov na eni roki. ^Slovensko* gospodarstvo se torej skriva v individualnih podjetjih ali malih družbah, ki jih včasih sploh ne smatramo za gospodarstvo, saj se z brivcem, čevljarjem, trgovskim potnikom ali malim kmetom ne moremo pobahati in zato raje abstraktno govorimo o ♦slovenskem gospodarstvu*. Ko pa pobrskaš po statistikah, prihajajo na dan presenetljive številke, malih kmečkih podjetij je nekaj tisoč, več ali manj skromnih obrtnikov, trgovcev, gostincev, trgovskih potnikov, štacunar-jev pa je preko tri tisoč. Vsi skupaj z družinskimi člani in zaposlenimi ustvarjajo skoraj deset tisoč delovnih mest. To pa je toliko kot tri tovarne Velikih motorjev, kot 40 ladjedelnic «Alto Adriatico* ali sto pivovarn «Dreher». če dodamo, da je v tem gospodarstvu asimilacija manjša, da iz njega izhaja tudi tisto drobno mecenstvo za številne športne in prosvetne pobude, je to gospodarstvo vendarle pomembno in mu velja posvetiti več pozornosti kot doslej. V naših vrstah je prišlo zaradi gospodarske krize in preozkega šolskega sistema do skokovitega poviška brezposelnih z višješolsko izobrazbo. Pred tremi leti se je število vpisanih na višjih šolah povzpelo na 90 odstotkov, da se je za poklic odločilo le 10 odstotkov. Posledice takih nesorazmerij so lahko hude. Potrebno je torej usmerjati tako izobraževanje kot uvajanje v poklice, da zagato-vimp pomladek in možnosti nadaljnjega razvoja, saj z združevanjem obrtniških podjetij lahko preidemo v malo in nato v veliko industrijo, kar smo Slovenci že ustvarjali pred 1, svetovno vojno. Danes smo na to pozabili, zato bi morali posvetiti več pozornosti tehničnemu kadrovanju in strokovnim službam s pristopom, da mora to izhajati iz malega gospodarstva in se nato širiti v postopno rast. SUADAM KAPIČ Kako slovenski mladini nuditi zaposlitev Vprašanje zaposlovanja slovenske mladine in odpiranja delovnih mest je izrednega pomena za našo zamejsko "skupnost. Dosedanja povojna zgodovina in izkušnje nam kažejo, da je prav delovno mesto v odtujenem okolju ali celo delovno mesto, kjer se izvajajo nacionalni in asimilacijski pritiski, za nas eden najbolj perečih momentov obstoja in razvoja. Koliko dragocenih ustvarjalnih sil je naša skupnost izgubila zaradi teh okoliščin. Letno se pojavi na tako imenovanem tržišču delovne sile precejšnje število slovenske mladine; predvsem gre za mlade, ki dokončajo nižjo ali višjo srednjo šolo in ki se znajdejo pred odprtim vprašanjem, kako in kje se zaposliti. V današnjem momentu je vsak bolj ali manj prepuščen lastni iznajdljivosti, poznanjem in podobno. Menim, da bi bilo veliko bolj primerno, pa tudi bolj učinkovito, če bi mi kot organizirana manjšina znali nuditi zainteresiranim vse potrebne informacije, nasvete in tudi usmeritve. V tej zvezi bi bilo primerno ponovno razmisliti o ideji nekega koordinacijskega centra za zaposlovanje, na katerega bi se z ene strani obračali tisti, ki delo iščejo, z druge strani pa tisti, ki bi želeli nekoga zaposliti. DARIJ CUPIN Za novo kvaliteto našega dela Naša manjšina živi vzdolž celotne jugoslovansko-italijanske meje in to je področje, ki doživlja danes visoko gospodarsko stagnacijo. To nam dokazujejo podatki o manjšem številu zaposlenih, o slabi strukturi zaposlenosti, o demografskem padcu prebivalstva, o emigraciji mlade delovne sile itd. Realizacija gospodarskega dela osimskih sporazumov, ki bi tako gospodarsko stanje lahko bistveno izboljšala, pa se zaradi znanih zaviralnih momentov ne izvaja tako, kot snjo ob podpisu teh sporazumov pričakovali. Kot manjšina smo del tu živečega prebivalstva in zato je jasno, da se slaba gospodarska situacija tesno odraža tudi na življenje naše skupnosti in to tembolj, ker še vedno predstavljamo tisti del prebivalstva, ki je socialno šibkejši in zato bolj občutljiv na krizno gospodarsko situacijo. Že v predsedniškem poročilu je podčrtana potreba, da bi ustvarjali nova delovna mesta za mladino, ki dokonča s šolanjem. Delovna mesta pa bomo ustvarjali in ohranjevali, če bomo bolj intenzivno skrbeli za vsestransko gospodarsko rast v okviru naše narodnostne skupnosti. To mora postati ena naših prvenstvenih nalog, ki ne bo lahka glede na splošno gospodarsko stanje, ki pa prav zato terja novo’ in boljšo kvaliteto dela gospodarskih struktur in gospodarskih članic, ki delujejo v okviru SKGZ. Za dosego te nove kvalitete si moramo najprej zastaviti jasne ciljd Vet' preko kratkoročnih in dolgoročnih programov dela ter stalno preverjati, ali je naše vsakdanje delo v skladu z zastavlje-„ ninji ftilji. Tfi, jjilje 1h'' programe lahk'8' realizirajo samo sposobni ljudje in dobra organizacija, zaradi česar sta potrebni kadrovska obogatitev in boljša organiziranost vseh naših organizacij in struktur, končno pa je potrebna tesna koordinacija dela, medsebojna informiranost in sodelovanje čimširše-ga kroga ljudi. SILVIJ TAVČAR Odpraviti zamude pri uresničevanju Osima Gospodarska stabilizacija v naši matični domovini, zamuda Italije v uvajanju strukturalnih ukrepov, ki naj bi izboljšali proizvodno konkurenčnost v mednarodnem merilu in še zamuda pri uresničevanju o-simskih sporazumov nas vedno bolj oddaljujejo od ekonomskega procesa in tržišč EGS. Ta dejstva pa nas morajo vzpodbujati da se čedalje bolj opremo na lastne moči in se z dejanskim pristopom lotimo ure-' sničevanja osnovnih načel gospodarskega dela osimskih sporazumov. Gospodarski koncept krojiteljev o-menjenih sporazumov je bil namreč, da bi Italija s pomočjo neuvrščene Jugoslavije ojačila svoja tržišča med deželami tretjega sveta in da bi Jugoslavija bolj učinkovito plasirala svoje blago preko Italije na zahodna tržišča. Ena od infrastruktur je bila uresničitev proste industrijske cone. Ne moremo pa trditi, da je njena u-resničitev edini osnovni element za dosego omenjenih gospodarskih ciljev držav podpisnic. Naše gospodarstvo bi moralo biti dejansko bolj intenzivno prisotno v italijanski stvarnosti in v gospodarskem dogajanju ter se usmerjati v tokove širšega mednarodnega tržišča preko gospodarskih enot naše matične domovine, kljub še nerešeni uresničitvi proste industrijske cone. Najti je treba nove, morda tudi ne. posebno originalne rešitve. Jugoslovanske ustariove in ekonomske enote pa bi nam morale biti v tem razvojnem naporu ob strani. Med osnove za kvalitetnejšo obliko delovanja spada vsekakor tudi ustanavljanje skupnih proizvodnih industrijskih enot. Pristop k industrijski problematiki bi pa moral sloneti prvenstveno na ustanavljanju manjših industrijskih obratov ob visokem tehnološkem procesu proizvodnje. Za pospešen razvoj takih gospodarskih dejavnosti naše skupnosti je pa nujno potrebno, da s posebno pozornostjo sledimo in pospešimo tempo usposabljanja kadrov, ki bi se živo vključevali v vse vodilne in izvršne organizme, ki urejajo politiko naših socialnih in gospodarskih dejavnosti. STANISLAV BOLE Gospodarsko sodelovanje ob meji je za nas življenjskega pomena Gospodarsko sodelovanje ob meji je življenjskega pomena za našo skupnost, zato se borimo in si prizadevamo da bi ga okrepili. V bodoče moramo vložiti še več naporov, da bi v tej smeri dosegli konkretne rezultate. Osimski sporazumi so potrdili važnost gospodarskega sodelovanja, obstajajo p>a sile, ki nasprotujejo uresničevanju tega mednarodnega dogovora; v vseh organizmih, kjer imamo naše predstavnike, se moramo zato boriti, da bo le prišlo do izva-jan ja^ spgfgz^a '|n tako tud^do gospodarskega so: delovanja’ Vsako odstopanje od posameznih členov sporazuma, bi pomenilo izpodkopavanje celotnega o-simskega sporazuma. Težiti moramo tudi za tem, da bomo v naših 'prizadevanjih- zajeli ves naš potencial, ker je to pogoj za končni uspeh. Dodal bi še, da se moramo zavzeti za širše sodelovanje med I-talijo in Jugoslavijo, za sodelovanje v okviru skupnosti Alpe Adria: tudi v tej smeri moramo najti svoj prostor .poleg tega p>a bomo tu našli sodelovanje tudi s Koroško. , VITO SVETINA Za koordinirano rast „ našega gospodarstva Odbor za gospodarstvo pri SKGZ je že izdelal osnovne smernice in projekcije gospodarskega razvoja manjšine. Pri tem je bilo osnovno vodilo, da se dolgoročno načrtujejo in zadovoljujejo potrebe širše skupnosti iz vidika predvsem socialne sigurnosti posameznika in širše manjšinske skupnosti, in to s posebno pozornostjo na področje zaposlovanja in usklajene gospodarske rasti. Osnove so torej dane, sedaj pa je potrebno, da to pre-diskutiramo na ravni članic in da izdelamo še nadaljnje smernice za konkretno uresničenje gornjega programa. Predvsem je tu potrebna detajlna obdelava sistemskega pristopa do sodelovanja z gospodarstvom iz matične domovine, treba pa je tudi do podrobnosti izdelati sistem sodelovanja in vključevanja s tukajšnjimi gospodarskimi strukturami in z italijanskim gospodarstvom nasploh. Končno pa je potrebna tudi zelo izčrpna obravnava, kako učinkovito poseči v prid razvoja malega gospodarstva, ki je danes gotovo nosilec in učinkovit dejavnik širšega družbenega razvoja naše skupnosti. Tu je potrebno precizno izdelati koncept povezovanja gospodarstva v skupne strukture: konzorcije, zadruge, gospodarske družbe itd. v sistem specializacije in gospodarske usmeritve po sektorjih dela. To je tista vez, ki bo omogočila višje oblike sodelovanja tudi med nami samimi. Potrebno je tudi izdelati koncept razvoja posameznega gospodarskega sektorja, od kmeta do industrije, v širši in koordinirani sistem rasti. Tu mora SKGZ biti nosilec tako načrtovanja kot kadrovanja za celotne potrebe naše skupnosti v koordinacijski usmeritvi gospodarske rasti in razvoja. JOŽE CEJ Uresničiti skupni gospodarski prostor Goriški obmejni prostor predstavlja danes primer mednarodne odprtosti in sodelovanja in konkreten primer mirnega sožitja in s tem v zvezi ohranjevanja miru v tem delu Evropo, v smislu helsinške listine. Osimski sporazum je temu stanju dal zgovoren pe-čat. Potrdil je pravzaprav tisto, kar je bilo našim ljudem prirojeno, normalno, vedno prisotno in razumljivo, potrdil je dejstvo, da se na tem prostoru stekajo tokovi različnih kultur, različnih gospodarskih in političnih sistemov, ki se morajo nujno usklajevati, razvijati, v smislu obojestranskega vzajemnega sodelovanja in mirnega sožitja med tu živečima narodoma. V tem smislu naglašam, da mora biti goriški primer, primer odprte meje, v okviru katere obstajata dve stvarnosti, ki tesno druga ob drugi igrata komplementarno vlogo, raztegljiv na celotno ozemlje vzdolžaitad.jug. meje. Regionalizacija goriškega du-7 Ba H^iSMIfera. pomeni premostitev jpartikularističnih interesov in nacionalističnih stremljenj. _ Gorj|kegaj)ros\,ora in celotnega prostora. Jia kate-' 'rem Svi slovenska narodhostna skupnost, ne moremo več tolmačiti kot marginalnega, zakotnega, «bogu za hrbtom*, kot se temu pravi, ampak kot ključnega v smislu potencirane zamisli odprte meje, v okviru o-simskega sporazuma, v smislu tesnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in v okviru še posebej na-glašenega sodelovanja med EGS in SFRJ. Nakazani so vsi objektivno mednarodnopravni e-lementi, da se dežela FJK in Slovenija postavita v center dogajanj, v center dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja. Pred nami so že naložbe, načrti, konkretna izvajanja, prvič po vojni je naša dežela postavljena v o-spredje v sklopu širših gospodarskih, političnih mednarodnih tokov: cestne in železniške povezave skozi Kanalsko dolino, predor pod Monte Croce Carnico, železniški vozel pri Cervignanu poudarjajo povezovalno vlogo naše dežele napram srednji Evropi in vzhodnim deželam in so zgovoren primer, da smo v obdobju radikalnega aktiviziranja naših podjetniških sposobnosti in naših ustvarjalnih sil na splošno. Obstaja p>a tudi nevarnost, kateri moramo primer no in pozorno slediti: nevarnost gospodarske in družbene emarginacije, oziroma depresije okoli skup-nega goriškega in novogoriškega prostora. V tej nevarnosti, v skupni vlogi, da se tej nevarnosti izognemo, vidimo poudarjeno vrednost enotnega skup nega prostora, kot nerazdružljivo vez med matičnim narodom in našo skupnostjo, ki ni in ne more biti samo izključno kulturnega značaja, ampak skupna gospodarska in družbena rast. Smatram, da je bilo prav v okviru skupnega gospodarskega prostora storjenega do danes bolj ma lo. Smo v pripravi, da premaknemo tiste prve, odločne korake, ki nam lahko nakažejo smer bodoče poti. Poleg že uveljavljenega '-oncepta skupnega kulturnega prostora, mora obvladati geslo, parola, za katero mora naša skupnost nadeti vse svoje sile, pokazati vso svojo angažiranost in vitalnost «za skupni gospodarski prostor*. Uresničitev tega gesla bi pomenila verjetno tudi «de faeto* uresničitev globalne zakonske zaščite v smislu, ki ga je izrazila naša slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Predsedstvo občnega zbora SKGZ v goriškem Avditoriju ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Ludwig Van Beethoven ' 13.00 Arura. Potovanje v tibetansko medicino 13.30 DNEVNIK 14.00 Žene in hčere — 5. del TV nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 šolska vzgoja: We sp>eak English 15.10 Zgodovina — predstava Quebec (1759) 16.00 Vlakec — otroška oddaja 16.20 Pravljice... tako — risanke 16.30 Doctor Who — TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Bil je nekoč... človek risanka 17.35 Shirab, deček iz Bagdada 18.00 Šolska oddaja: Odprta dimenzija 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.00 Italijanske kronike 19.20 Zdravniki ponoči, 1. del TV film 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebni p>olicijski oddelek Most \Vanted - TV film 21.35 Quark 22.15 športna sreda, DNEVNIK Ob koncu Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanai 12.30 Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Znanstvena oddaja 1-1.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Kingston: Dossier strahu TV film 15.25 Šolska oddaja: Človek in zemlja 16.10 Pripoveduj svojo zgodbo 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan — 2. del 17.05 Mnenje Guglielma Zucconija 17.25 Srečanje s Francom Piccinel-lijem 17.30 Program za mladino 18.00 Vzgojna TV v Veliki Britaniji 18.30 Iz parlamenta 18.50 Ulice San Francisca TV film 19.45 DNEVNIK 2 — Poročila 20.40 Fantastične zgodbe: Vražja roka 21.40 V evroviziji Igre brez meja 1981 Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 16.55 Vabilo v gledališče 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Dvajsetletniki v letu 2000 20.05 Problem energije i 20.40 «Ho amato un fuorilegge* film Igrajo: John Garfield. Shel-ley Winters, Wallace Ford 22.20 DNEVNIK 3 22.55 Rock koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Z besedo in sliko — K. Gra-beljšek: Moje akcije 18.40 Pionirji modernega kiparstva — angleška kulturnodoku-mentarna serija 19.10 Okrogli svet 19.25 Obzornik 19.40 Zapisi za mlade: Peter Lipar 20.10 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Film tedna: Učitelj kubanski film 21.55 Miniature: Slikajoči pesnik Miha Maleš 23.25 V znamenju Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Vse je rock&roll 19.30 Aktualna tema 20.15 Stičišče 20.35 Zakaj nisi prišel prej, film Igrajo: Michele Morgan, Henri Vidal 22.10 Dnevnik danes 22.20 Dokumentarna oddaja Zagreli 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.15 Kaj je novega pod streho 19.45 Zabavna medigra TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svetovni dogodki v začetku stoletja; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Matajur jan; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice siov. mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljev. - Hans Fallada: «Vsakdo umira sam» -4. del; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 16.15 Po poklicu jSžzai«;" 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Letošnja revija •sPrimorska poje*; 18.00 Iz svdta urriethosti: Poslušajmo film; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski orogram) 7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . .10.15 Orkester Baiardi; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Jugoslovanski motivi; 15.33 Mala diskoteka; 16.00 Na prostem; 16.15 Poje Liupka Dimitrovska; 16 45 Folk glasba; 17.00 Kino danes; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17 55 Pismo iz...; 18.00 Lestvica LP; 18.32 Muratti mušic: 19.07 Večerni zbori; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski proaram) 7 30. 8 25, 14 30. 15 30 Poročila; 7.00 Casba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14 (X) Naiava sporeda, pregled dogodkov; 14 05 Spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15 00 Jugoslovanska pop scena; 15 37 Glasbeni notes: 16 00 Pregled dogodkov; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic: 17 30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10 00. 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 10.03, 15.03, 17.03, 21.03 Informacije o cestnih, razmerah; 6.00, 7.25, 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 in 10.05 Radio anch'io 81; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Kantavtorski planet; 12.30 Ul. Asiago Tenda; oddaja z občinstvom; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Errepiuno, popoldanski spored; 16.10 Rallv; 16.30 Od ust do ust; 17.05 Patchvvork; Star gags, Kitare, Glasbena kombinacija; 18.35 Katarina Pruska, 11-nadalj.; 19 25 Nabožna cddaja; 19.^f»«*očska zgodba; 20.00 Vra-.; i tar. radijska drama: 20.35 Glasbeni odmor; 20.48 'Resnični vtisi; 21.05 Nagrada 33, kviz o lahki glasbi; 21.30 Klesidra; 22.00 Trije glasovi, trite stili; 22.30 Evropa z nami; 23.05 Danes v parlamentu. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00. 15.00, 16 00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake: 7.50 Dobro jutro, otroci 1: 8.00 Druga jutranja kronika; 8 30 Iz naših sporedov: 9 08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .: 1215 Lokalne ra dijske postaje; 22.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Iz naših krajev: Iz naših sporedov; 13.30 Priporo čajo vam. . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 15 25 Glasba po željah: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 «Loto vrtiljak*; 19.00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gost; 19.30 Radijsko tek movanje mladih pianistov; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja: 2100 Manuel de Falle, Luis, de Pablo; 21 25 Sanjarjenje. . . Klavirska skladba; 22 05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Aida: 23 15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini; 23.15 Iz naših sporedov; 23 30 T 'vija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo. MARJAN TOMŠIČ: ir OŠTRIGETA Trave so zašelestele, ko je preko njih poletel vetei1 in jih podražil: «Ste videle, da ga ima rada! Naj vam bo to v poduk, ker vedno godrnjate. In če ga ima reka rada potem sem imel prav, ko sem vam zadnjič govoril, da je Marino Boškin...» Hotel je dokončati, pa so ga bori preglasili in zmotili. Jezno se je pognal vanje, jih razmršil in upognil. Marinič pa je bil blažen. Se dolgo potem je čutil dotik reke, njen hladni poljub. Solze so mu privrele iz utrujenih oči, ganjenost ga je omehčala. In zaželel si je, da bi bil veter, da bi bil dež. Kot veter bi se razlil preko reke, legel bi nanjo in jo poljubljal na svetleča, belo-srebrna lica. Kot dež pa hi se spajal z njo, se zlival v njena nedrja, se v njej razblinjal. Sklonil se je Marinič in se je rahlo dotaknil bežečih las srebrne reke. Pobožal jo je nežno. Spremenjeni v rosne kapljice so se lasje reke ovili Mariniču okoli prstov in se prilepili na njegovo dlan. In ko je dvignil roko, so kapljali z nje, izginjali v večno hitenje. Sonce je zahajalo. Oblaki so sipali v reko purpumo rdeče in reka je zakrvavela. Vse je postalo rdeče: njeni dolgi, v brezkončnost drseči lasje, njena bela, prebela lica, obarvale so se rdeče tudi ustnice. L« zelene oči so ostale ze- lene. Zazelenele so močneje, siloviteje. Pogledale so Mariniča in malo je manjkalo, da ga niso ubile. Prav na dnu tega pogleda je bila smrt, tista smrt, ki bi za potepuha in popotnika pomenila konec, konec, hkrati pa tudi začetek. Marino Boškin je vstal, dvignil je roke visoko v zrak, razprostrl jih je in se nagnil nad gladino. Že se je hotel prepustiti padanju, ko ga je poklical tanek, zelo tanek, zveneč glasek: ♦ Marino!* je zacingljalo. Ustavil se je. Zadnji hip je ujel ravnotežje in se je ozrl. Tam za njim je v buži gorela večerna zarja in v njej je dehtela njegova ljubljena reka, kot daljni odsev z neba, kot zrcalna podoba njena. «Tudi tu sem.* je vzklikal odsev. «Nikar še ne odhajaj, ostani. Hodi preko gub te pokrajine, kajti dokler ti hodiš, hodim s teboj. Vidim s tvojimi očmi, slišim, vonjam, tipam, čutim s teboj. Ko pa bo prišel čas, takrat te bom poklicala. Ampak tega še dolgo ne bo, ne bo...» Potepuh ,večni popotnik, Marino Boškin, Marinič, je u-trujen sedel na kamne in se je globoko zamislil. Dojel je mnoge skrivnosti in jasnil se mu je um, bistrila so se mu čustva. Ozrl se je preko rame: tam v buži se je lesketalo nebo, na dlani neba pa je ležala vsa njegova pokrajina in preko nje je hitela reka od vekomaj, do zdaj, od zdaj v prihodnost. Bil je utrujen in žalosten. Zazdelo se mu je, da njegovi poti ni ne konca ne kraja. Vse je že storil, mnogo dobrega in tudi kaj slabega. Vsem je dajal, razdajal. Nihče mu ni vračal tako, kot bi se spodobilo. Tega niti ni pričakoval. Saj niso vedeli, niti slutili niso. Hrepenenje po zemlji ga je omamljalo. Njena teža, spo- kojnost, njen mir so ga vabili. Sklonil se je. Močno je vdihnil vonjave zemlje. Kot da bi vdihnil opij. Omamila ga je istrska zemlja. Svinčen sen mu je legel na dušo in jo popolnoma zaprl. Legel je. Veter mu je zatisnil veke, pobožal ga je po obrazu. Reka pa je ubrala strune najslajših pesmi, najtišjih, najbolj nežnih. Tako so mu tisti, ki jih je ljubil, vračali moči. ' Da bo spet hodil, taval od vasi do vasi, od človeka do človeka. * * * • Hodi les, Marinič!« je kričala iz oljčnega gaja Orjana Šavronka, tista ženska, kateri je potepuh pred davnimi časi premeril život s kvartarni in je čudežno ozdravela, križ jo je takoj nehal boleti. In to se je dogajalo pred težaki, ki so prav grdo uživali, ko so videli ležati na tleh svojo gospodarico. Marinič se je zazrl preko rebri gor proti njej in je od-klical: •Takoj pridem! Kaj pa bi rada?* •Hodi, hodi les, pa boš videl!* mu je mahala z motiko. Ko se je pretipal do nje, stoječe v senci košate in silno stare oljke, mu je potožila: •Saj veš, da mi je mož umrl. Zadela ga je kap, kajti preveč je žrl in predobro. Pa kaj češ, taka ti je ta življenjska štorija. Ampak problem je drugod. Poslušal: kar smo ga pokopali, bilo je prejšnjo sredo, nekaj grebe, praska, potrkava, šklepeta. Zato sem te poklicala, zakaj ne morem več živeti, dokler tisto praksa in poka. Alora, prosim te ko boga, pridi k meni, boš sam slišal in presodil. Dobro.* Da se Marinič ne bi premislil, mu je hitro pomolila ste- klenico črnine. Refoška ni vzela s sabo, skopulja. Šla je v oljčni gaj, da bi malo okopala zelje in paradižnik tam blizu. • : • Ben, reci kaj. Boš šel,*- 'V s* Marinič je potegnil dva dobra požirka naenkrat, potenu pa še pet dolgih in počasnih, nakar si je obrisal vlažna' usta ter si otresel kapljice z brade. In je rekel: «Če potrkava, pomeni, da se oglaša tvoj stari, kajti ni poravnal vseh računov na tem svetu in daje vedeti tebi' in drugim, da bi se htelo to in ono postoriti. Ker pa ti nič ne razumeš in tudi drugi nič na razumejo, vam ponavlja eno in isto štorijo vsako noč. Bi se htelo slišati, ja. Ben. ■ če hočeš, grem, bom poslušal. Ampak meni se zdi, da ni ravno čista tvoja duša...» Hodila sta pod vročim avgustovskim soncem in zemlja je nemela v pripeki. Celo škržati so utihnili, širil se je omamen vonj poletne vročice. Hribi so se izgubljali v valo-vanju megličastega ozračja. Dehteli so tam daleč, položni, nežni .podobni belim, sivim in temno sivim kulisam iz neke skrivnostne, zelo stare igre. Buže so bile prazne, dno pa razpokano, prepreženo s številnimi brazdami. Že dolgo ni deževalo. Kamni so goreli na vročem nebu in dihali v zgodnje popoldne žar onemelosti. Orjana Šavronka se je obilo potila in kmalu ji je postalo žal, da se je podala na pot v najhujši vročini- Vasica pa ni bila več daleč, zato sta krevsala dalje in dosegla prve hiše točno ob enih. Cesta je samevala, žive duše ni bilo na njej. Le črn pes je pritekel z zgornjega konca, prečkal cesto nekje na sredini in je izginil v stransko ulico. •Tako,* je zavzdihnila ženska, ko sta stopila v vežo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS., 'Z--.:,!*. V WIMBLEDONU M IMA JAUŠOVEC V DRUGEM KOLU V moškem turnirju je Argentinec Vilas nepričakovano izpadel že v prvem kolu LONDON — Na mednarodnem wimbledoriskem teniškem turnirju v Londonu tudi včerajšnji dan ni minul brez presenečenj. Potem ko so v prvem dnevu že izpadli nosilci skupin Lendl (4), Pecci (11) in Noah (13) je tej trojici včeraj sledil še Argentinec Vilas, katerega je premagal v prvem kolu Avstralec Edmondson s 6:4, 6:1, 1:6, 4:6 in 6:3. V ženskem delu turnirja je v prvem kolu nastopila tudi Jugoslovanka Mirna Jaušovec iz Maribora. S svojo nasprotnico. Američanko Louie, je imela precej opravka in .je prvi set celo izgubila na ničli. V drugem in tretjem nizu pa je le pokazala svojo pravo vrednost in je nato zmagala z 0 6, 6:2 in 6:4. Med ženskami se je v prvem kolu včeraj najbolj izkazala nosilka skupine št. 1 Američanka Chris Evert Lloyd. ki v dvoboju z visokoraslo in odlično Avstralko Chris 0’Neil ni le zmagala (z gladkim 6:3 in 6:0), ampak je tudi predvajala tako igro, da je z njo navdušila vse prisotne gledalce. Svojo dobro formo je potrdila tudi Mandlikova, ki je brez posebnih težav odpravila Francozinjo Va-nierovo s 6:3 in 7:5 (Francozinja je nudila nekoliko večji odpor le v drugem setu), pa tudi Navratilova je odpravila Američanko Pcrtman brez bistvenih težav (6:4 in 6:0). Izredno dobro igro je pokazala tudi mlada Američanka Jaegerjeva, ena izmed ljubljenk vvimbledonske-g? občinstva, ki je izločila Avstralko Gregory z zgovornim 6:1 in 6:1. Prvo kolo je uspešno prestala tudi 14-letna Američanka Rinaldi, odkritje pariškega turnirja, ki je premagala svojo nasprotnico s 6:3, 2-6 in 9:7. balinanje Drevi 10. kolo Drevi ob 19.30 bo na sporedu 10. kolo 1. zamejskega balinarskega Prvenstva z naslednjimi dvoboji: na Opčinah Opčine - Zarja in Polet • Kras. v Repnu Kraški dom -Gaja in v Doberdobu Gradina Sokol. (bs) . janski prvak, je Francescu Moser-ju za las ušla še ena zmaga: uvrstil se je namreč na drugo mesto dirke Milan - Vignola. Prvi je bil Nemec Georg Braun, ki je v zaključnem naletu, v silnem nalivu, premagal glavnino. Omeniti moramo, da ni na dirki nastopilo več znanih kolesarjev, kot na primer Saronni in Battaglin. KONČNI VRSTNI RED 1. Braun 4.32” 2. Moser 3. Mantovani 4. Morandi 5. Gavazzi, vsi v času zmagovalca Nastase na kolenih, McEnroe v zraku V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v \Vimbledonu je American McEnroe (desno) napredoval v nadaljnji del tekmovanja, Romun Nastase (levo) pa se je moral posloviti od nastopanja v kategoriji posameznikov (Telefoto AP) V ORGANIZACIJI ŠZ DOM Poletna rekreacijska košarka v Gorici Tradicionalno poletno rekreacijsko igranje košarke se že od meseca maja redno nadaljuje na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici (Ulica Montesanto 84). Na večere, ki jih prireja športno združenje Dom, v okviru dejavnosti Mladinskega centra, zahaja precejšnje število mladih ljubiteljev, ne košarke, ampak športa nasploh. Rekreacijsko igranje namreč omogoča prijetno sprostitev za vsakogar, poleg tega pa pomeni tudi za aktivne športnike nadaljnjo, bolj sproščeno vadbo v teku poletnih mesecev, ko športna aktivnost miruje. Treningi rekreacijskega igranja košarke so trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20.30 do 22. ure. Treningov se lahko udeleži vsakdo, dovolj je, da se prijavi ob določeni uri na zgoraj navedenem igrišču. Ostale informacije pa lahko zainteresirani dobijo na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 33029). V primeru slabega vremena trening odpade. KOŠARKA Ugotovitve ob koncu sezon« Več pozornosti naraščaju in vaditeljskim kadrom V mladinskih prvenstvih ne dosegamo takih uspe-hov, kot bi jih morali Košarkarska sezona se tudi letos lovili smo, da uspeh naših pred-bliža koncu. Razen Jadrana, ki je slapnikov v raznih prvenstvih niha svojo pot zmagovito končal s pre- od sredine do zadnjih mest lestvi-slopom v višjo lipo, in mladincev ce; to pomeni, da se naša moštva Bora, ki so zanesljivo prvi v pr- nahajajo nekje na sredi, takoj za-venstvu prve divizije, so vsa usta močnejšimi in tik pred slabšimi la naša moštva, ki nastopajo v italijanskimi društvi. Zanimivo te promocijski ligi in v raznih mla- tudi dejstvo, da se letos niti eno dinskih prvenstvih, igrala s spre- naše moštvo ni uvrstilo višje od menljivo srečo. I končnega tretjega mesta medtem le v začetku je treba povedati,, ko je več naših ekip obstalo na da se niti eden izmed naših predstavnikov ni potegoval za višja mesta na razpredelnici. To je zaskrbljujoče, predvsem glede na mladinska prvenstva, kjer je premoč italijanskih društev očitnejša kot na primer v promocijski ligi. Ugo- ..... .................. milim milim umi........................................mmmlimiimimu...........MH*lnuMlllllMlimiU|llMM»imilillllllimilinnlill.l>.niill.....................................................................mm......... NOGOMET TURNIR «MUNDIALITO CLUB» Penarol podlegel Feyenoordu Srečanje ni bilo posebno lepo in je privabilo le malo občinstva KOLESARSTVO MILAN - VIGNOLA Moser za las ob prvo mesto VIGNOLA — Po uspešnem nastopu v nedeljo, ko je postal itali- Delovanje ZSŠDI ZSŠDI sklicuje danes. 24. t.m.. ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu KOMISIJO ZA SMUČANJE IN PLA NINSTVO Dnevni red: L Izvolitev predstavnika v terito rialni odbor 2. Pravilnik za zamejsko smučarsko prvenstvo OBVEZNA PRISOTNOST!!! # * # ZSŠDI sklicuje jutri, 25. t.m.. ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu KOMISIJO ZA NAMIZNI TENIS Dnevni red: L Izvolitev predstavnik v teritorialni odbor OBVEZNA PRISOTNOST!!! « » * ZSŠDI sklicu.je jutri, 25. trn., ob 19.45 na sedežu ZSŠDI v Trstu Komisijo za rekreacijo Dnevni red: I. Izvolitev predstavnika v terito rialni odbor OBVEZNA PRISOTNOST!!! ZSŠDI sklicuje* "jutri. 25. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠD. v Trstu komisijo za pomorskf spor- te Dnevni red: Izvolitev predstavnika v terito rialni odbor OBVEZNA PRISOTNOST!!! MILAN — V otvoritvenem srečanju «Mundiaiito Cluba* v Milanu je Feyenoord premagal Penarol z 1:0 (0:0). Moštvi sta nastopili v teh postavah: FEYENOORD: Hiele, Wijnstekers, Van Deinsen, Krol, Nielsen, Haan, Budding, Stafleu, Jelizkov (v 46. min. De Leeuw), Jacobsen (v 73. min. Peters), Braard. PENAROL: Alvez, Marcenaro, Clavijo, Diogo, Falero, Piazza, Var-gas, Saralegui, Morena, Paz, Jaw-son (v 82. min. Balde). Niti to srečanje ni pritegnilo ravno velikega števila gledalcev (približno 10.000), kar pa ni čudno, saj tekme s tako majhnim številom golov gotovo za občinstvo niso preveč privlačne. (Šele proti koncu srečanja se je zbralo še kakih pet 'i-soč gledalcev, ki pa so prispeli zato, da bi videli nastop Milana.) Srečanje med Feyenoordom in Pe-narolom so osvojili Nizozemci, vendar pa bi bik) pravičneje, če bi bil končni izid neodločen. Moštvi sta si bili v bistvu enaki v vsem: Penarol je prevladoval -v prvem, Feye-noord v drugem polčasu, obe sta imeli enaty>,.;števjjp, priložnosti, deležni sta bih nekaj-aplavzov in nekaj žvižgov, obe enajsterici sta ,.i-grali enaka neprepričljivo, Nizozemci pa so Imeli dvanajst minut, pred koncem tekme, ko je streljal Peters, več sreče kot nasprotniki. Santos — Milan 2:1 (0:0) MILAN' Piotti. Battistini. Mal dera (v 40. min. Minoia), Icardi, Tassotti. Baresi, Buriani, Novelli-no (v 78. min. Carotti). Antonelli, Moro, Romano. SANTOS: Marolla. Suemar, Joao-zinho. Amaral, Gilberto Costa (v 60. min. Gilson), Washington. Clau-dinbo (v 67. min. Roberto Bionico). Toninho Vieira, Eloi, Pita, Joao Paulo. SODNIK: Ciulli. STRELCA: v 56. min. Battistini, v 61. in 71. min. Eloi KOTI- 6:5 za Milan. GLEDALCEV: 22 tisoč. Milan je prvi prišel v vodstvo, vendar je njegovo veselje trajalo le nekaj minut: ko se je pri italijanski enajsterici začela poznati u-trujenost, je prišla na dan boljša taktična organizacija brazilskega moštva, ki je zlasti v drugem polčasu zaigralo zelo učinkovito. Pri gosteh so se zlasti izkazali Pita. Suemar in Amaraldo, Joao Paulo pa je ostal nekoliko v senci, za kar ima največ zaslug Tassotti. Kljub porazu pa so Milanovi navijači lahko zadovoljni s tem, kar je njihovo moštvo sinoči pokazalo. LESTVICA PO 3. KOLU Inter, Santos in Feyenord 3, Penarol 2, Milan 1, FeyenOrd in Penarol sta odigrala tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (26.6.) ob 19.00: Inter - Santos ob 21.00: Milan - Penarol Počiva: Feyenord Na mednarodnem prvenstvu Avstrije Uspešen nastop Doljakove v italijanski reprezentanci Mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Avstrije na Dunaju se je udeležila tudi italijanska mladinska reprezentanca, za katero je ponovno nastopila igralka Krasa Sonja Doljak. Slovenska predstavnica se je v ostri konkurenci debro obnesla in si je z dobro igro praktično zagotovila vozovnico za Češkoslovaško, kjer bo v nrvi polovici avgusta evropsko mladinsko prvenstvo. Italija je v svoji skupini naletela na močne nasprotnike in bila trikrat premagana: proti ZR Nemčiji je zgubila z 1:3 (edino zmago je z odlično igro izbojevala prav So nja Doljak), proti Sovjetski zvezi z 0:3 in proti Avstriji A z 0-3. Zatem so se «azzurre» pomerile še z drugo .avstrijsko selekcijo in osvojile le častno točko z dvojico S. Doljak - Masia, V igri- posameznic je Dol jakova takoj naletela na najmočnejšo Avstrijko, ki se je nato prebila do polfinala in le tesno klonila Korejki z 1:2. V igri dvojic je par Doljak - Masia podlegel češki dvojici. mešana dvojica Doljak - Sil-veri pa .je morala v drugem kolu priznati premoč korejsko - angleškega para. Čez teden dni bo Dol.iakova odpotovala v Rim na štiridnevne priprave ki se bodo nato nadaljevale še v Bocnu, nakar bodo reprezentantke odpotovale na evropsko prvenstvo. (bs) ATLETIKA POKRAJINSKI KRITERIJ ZA DRUŠTVA Mriini dečki v deželnem finalu Na pokrajinski fazi so se nepričakovano uvrstili na drugo mesto Med deklicami posamezno najuspešnejša borovka S. Umari njersko društvo pravi uspeh. Bo- 80 m: 2. Rudi Primosi (Bor) 11”!; rovci so se tokrat morali zadovolji- Prejšnji teden se je na šolskem stadionu na Kolonji .odvijala pokrajinska faza kriterija za društva, ki je služila kot kvalifikacija za nadaljnjo deželno fazo, na katero so prepuščena prva štiri pokrajinska društva tako med dečki kot med deklicami. V lanski prvi izvedbi je kvalitikacija uspela le moški vrsti Adrie, ki se je uvrstila na končno tretje mesto, medtem ko smo letos upravičeno računali predvsem na obe postavi Bora, ki je doslej pokazal na startu večje število tekmovalcev, kar je bistvene važnosti na podobnih tekmovanjih. Ob koncu tekmovanj pa nas je moška vrsta Adrie spet presenetila, saj je z minimalnim številom tekmovalcev uspela kriti zadostno število disciplin, poleg tega pa je s številnimi dobrimi uvrstitvami zasedla celo končno drugo mesto, kar je za lo- KOŠARKA V PRVI DIVIZIJI BOR B ŠE VEDNO NA VRHU LESTVICE Bor A v okrnjeni postavi visoko izgubil proti Barco-lani - Do konca prvenstva manjka samo eno kolo Barcolana — Bor A 63:37 (27:13) BOR: Vodopivec, Baitz 2, Male 9 (3:6), Sestan 4, Jančar 2, Oblak, Perko 14 (2:3), Pavel Volk 4, Peter Volk. SODNIKA: Spadaro in Esopi Okrnjena Borova postava je klonila tudi Barcolani; borovci so tako ostali na predzadnjem mestu lestvice. Tokrat so sicer dobro začeli (izkazala sta se predvsem Perko in Male) ter v 11. min. vodili s 13:12. Od tedaj dalje pa so igrali le nasprotniki, medtem ko so se borovci sicer požrtvovalno upirali, a jim nikakor ni uspelo zaigrati uspešno kot v začetku tekme. Poslednjo tekmo v tej sezoni bodo Borovci veterani odigrali danes ob 21.00 na stadionu «1. maj»; v goste jim prihaja miljski Inter. Marko SKUPINA A IZIDI 13. KOLA Inter Milje - Libertas 100:52 Prevenire - Inter 1904 42:85 Barcolana - Bor A 63:37 LESTVICA Inter 1904 24, Inter Milje 18, Libertas 12, Barcolana 10, Prevenire in Bor A 6, Autogamma 2. PRIHODNJE KOLO Libertas - Barcolana: Autogamma Prevenire; Bor A - Inter Milje (danes ob 21.00 na stadionu «1. maj»). SKUPINA B IZIDI 13. KOLA Stella Azzurra - POM 62:59 Alabarda - La Talpa 81:43 Don Bosco - Saba 101:71 .................m,........................................................"".............................. OBVESTILA SZ Gaja Priredi začetniški teniški tečaj za mladince, ki se bo pričel v ponedeljek, 29. t.m., ob 9. url na teniških igriščih na Padričah. Tečaj ho vodil prof. Boris Košuta. Cena leča ja, ki bo obsegal 10 lekcij, zna ša 30.000 lir. Vpisovanje v ponedc-Uek, 29. t.m., na teniških Igriščih ali po tel. 763229 od 20. do 22. «re (Rudci). Za tečajnike, ki se "®do navdušili za tenis, bo ŠZ Gala organizirala Izpopolnjevalni te-j*.l In bo omogočila, da se vplše- 1° v mladinsko sekcijo Gaje. • • * ŠZ Bor — atletska sekcija "Poroča, da bo v petek, 26. t.m. *** 20.30 na stadionu «1. maj* sela odbora sekcije. Športno društvo Vesna sklicuje danes, 24. t m., ob 20 30 v ljudskem domu v Križu redni občni zbor z basIcdnTm dnevnim redom: *• Poročilo predsednika Poročilo blagajnika *• Razprava *• Izvolitev novega odbora •• Razno Vabljeni! Odbor ŠZ Sloga sklicuje tretji redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t.m., v prosvetni dvorani v Trebčah, s pričetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1 Pozdrav predsednika 2 Poročilo odbojkarskega odseka 3. Poročilo planinskega odseka 4. Blagajniško poročilo 5 Pozdravi In diskusija na poro-ročilo 6 Volitve novega odbora 7. Razno. • • • Jadralni klub Cupa priredi brezplačn tečaj na optl mislih za otroke od 7. do 12. leta starosti. Tečaj bo v Sesljanskem zalivu od 29. 6. do 4. 7. Vse potrebne informacije In vpisova nje pri ZSŠDI. • • • Športno društvo Primorje sklicuje v ponedeljek, 29. t.m., 16. redni občni zbor, In sicer ob 20.30 v prvem In ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo odgovornega za mladinski odsek 6. Razno 7. Razprava Protest Sovjetov MOSKVA — Sovjetska šahovska federacija je formalno protestirala proti odloku mednarodne šahovske federacije, ki je prenesla dvoboj med Korčnojem in Karpovom, ki bi veljal za svetovni naslov. Dvoboj naj bi bil jeseni v Meranu. Nadalje je sovjetska federacija preko uradnega dokumenta izjavila, da je mednarodna šahovska federacija prenesla dvoboj iz političnih razlogov. Do tega naj bi prišlo potem, ko je Korčnoj, sovjetski apolid, zahteval, da moskovske oblasti dovolijo, da se mu žena in sin pridružita na Zahodu. LESTVICA Bor B 24, Don Bosco 22, POM 16, Saba 12, Stella Azzurra in Alabarda 1<), Kontovel 8, La Talpa 0. PRIHODNJE KOLO Bor B - Alabarda (28. 6. ob 9.00 na stadionu «1. maj»); La Talpa -Kontovel (28. 6. ob 11.00 v Ul. della Valle); Saba - Stella Azzurra; POM Dori Bosco. JADRANJE lECAJ ČUPE ZA DESKARJE Jutri praktični del Jadralni klub Cupa je pričel ta teden s šolo jadranje na deski. Tečaj vodi Egon Malalan, vendar pa je bilo vreme prve dni tečaja zelo neugodno in tečajniki so lahko' o-pravili le pripravo desk in nekaj teorije, nakar je bil tečaj prekinjen. Upati je, da bo vreme. v . nekaj dneh boljše in tako se bo praktični del tečaja začel šele v četrtek ob 9. uri. Nadaljeval se bo nato v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. Kdor ima namen udeležiti se tečaja se lahko še prijavi v četrtek zjutraj na sedežu v Sesljanu. Cupa razpolaga z več deskami, ki bodo po tečaju brezplačno na razpolago tečajnikom in članom. NEWPORT - Včeraj so objavili uradno lestvico regate preko Atlantika (razreda twostar) od Plymoutha do Nevvporta, na kateri je zmagala angleška posadka C. Blyth - R. James. Na drugo mesto sta se uvrstila Francoza Pajot in Ayasse, na tretje pa njuna rojaka Loizeau in Mabire. Velja zabeležiti odlično peto mesto, ki sta ga dosegla Italijan Bruno Bacilleri in Francoz Marc Vallin. ■ REKREACIJSKI TEDEN ŠK KRAS Drevi ženski počasni tenis in šah Kljub hladnbpui in vetrovnemu vremenu se je v ponedeljek odvijal turnir v malem nogometu v Zgoniku v okviru rekreacijskega športnega tedna ŠK Kras. Prijavilo se je deset 3-članskih ekip z eno rezervo ki so se pomerile med seboj po izločilnem, sistemu. Vsak polčas je trajal po 10 minut, v primeru izenačenja pa so streljali H-metrovke. Po zelo zagrizeni borbi, ki je pritegnila ob rob igrišča lepo število navijačev, je zmagala najbolj izkušena ekipa v sestavi Miloš Milič, Danilo Rebula, Peter Terčon in Ladi Blažina. 2. mesto so osvojili Mirko Sardoč. Aleks Ostrouška, Dario in Robert Bri-ščik, 3. pa Sergij Colja, Edvin Mo-kole in Mario Terčon oziroma Aido Škabar, Valter Vodopivec, Fabio Bertolino in Valter Purič. Drevi se rekreacijski teden nadaljuje s turnirjem v ženskem po- časnem tenisu in v šahu, atletski četveroboj. ki je odpadel v petek zaradi slabega vremena, pa bo na sporedu v četrtek ob 20. uri, ! ■ • ' . - bs - ODBOJKA V SOBOTO V NABREŽINI Uspelo srečanje med pobratenima društvoma V soboto so v nabrežinski občinski telovadnici odigrali dvojno odbojkarsko srečanje med moškima in žen skima rekreacijskima skupinama pobratenih društev ŠK Kras in TVD Partizan Moste. Domačini so slaviti dvojno zmago in sicer v moški konkurenci s 3:0 (7, 10, 2), žensko srečanje pa je bilo veliko bolj izenačeno in po začetnem vodstvu Ljubljančank z 2:0 so domačinke z dobršno mero prizadevnosti preobrnile rezultat v svojo korist in zmagale z 3:2 (—12. —11. 5, 10 in 6). Sledilo je družabno srečanje na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu, predstavniki odbora vseh društev pa so se dogovorili za še nadaljnje skupne pobude. B. S. SCARPERIA — Zahodni Nemci Doring. Schumaker in Miiller na ford capriju so zmagal' na dirki «24 ore del Mugello*, ki je bila na sporedu v Toskani. Na drugo mesto se .je uvrstila postava Bauer -Gali - Siena na ford escortu. ti le s simboličnim četrtim mestom, ki pa ne pomeni kvalifikacije, ker niso krili zadostnega števila disciplin. Kar se tiče posameznih rezultatov, bi med deklicami omenili lepo zmago na 300 m borovke Sare Umari, ki je z drugim mestom v metu diska bila tudi najuspešnejša med našimi tekmovalkami, medtem ko so ostale tekmovalke na normalni ravni. Med dečki pa je bil najuspešnejši adrievec Maks Viller z zmago v peteroskoku ter drugim mestom v disku, kjer je tudi izboljšal pet let star društveni rekord Renata Gombača. Za drugo zmago je nato poskrbel še Alfred Zudek v hoji. Med borovci sta največ pokazala Borut Race ter Rudi Primosi, ki sta pristala na drugem mestu na zaprekah oziroma na 80 m. DEKLICE 300 m: 1. Sara Umari (Bor) 45"3; Jasna Taučer (Bor) 48”8; 9. Katja Turk (Bor) 51"5. 80 m: 5. Lara Strajn (Bor) 11”5; 7 Kristina Sumberaz (Adria) 11”8. 80 Hs: 6. Elena Sancin (Bor) 17’'3 Daljina: 13. Tanja Kakovič (Adria) 3,16 m; 15. Irena Petaros (Bor) 3,47 m. Krogla: 2. Elena Kalc (Bor) 8,38 m; 4. Katja Turk (Bor) 7,64 m; 7. Jasna Taučer (Bor) 7,21 m. Disk: 2. Sara Umari (Bor) 18 m; 4. Lara Strajn (Bor) 17,56 m; 6. Tanja Kakovič (Adria) 16,32 m; 9. Kristina Sumberaz (Adria) 14,72 r; H. Ivana Verginella (Bor) 13,22 m. Kroglica: 8. Elena Sancin (Bor) 19,10 m. Višina: 7. Elena Kalc (Bor) 120 cm; 10. J. Gulič (Bor) 120 cm. DRUŠTVENA LESTVICA I..SGT 427,5 2. CSI 390 3. SAAT 383 4. EDERA ; 380 5. BOR 362 Sledi ADRJA s 3 disciplinami (skupno 131 točk). DEČKI Hoja 4 km: 1. Alfred Zudek (A-dria) 2411’ 0 . Kroglica: 4. Karlo Glavina-(Adria) 32,84 m; 6. Pino Italiano (Bor) 26,40 metra. Disk: 2. Maks Viller (Adria)'22,88 metra. Krogla: 4 Rudi Primosi (Bor) 8,98 m; 6. Karlo Glavina (Adria) 6,22 m. Peleroskok: 1. Maks Viller (Adria) 13,19 m; 3. Devan Cesar (Bor) 11,90 m; 5. Alan Oberdan (Bor) 11,18 m; 6. Pino Italiano (Bor) 10,94 metra. Daljina: 9. Borut Race (Bor) 3,74 m. Višina: 4. Aleks Košuta (Bor) L25 m: 6. Ludvvig Weber (Adria) 1,10 m. 80 Hs: 2. Borut Rače (Bor) 14”5; 4. Marko Saksida (Adria) 14”9; C. Alan Oberdan (Bor) 15”2. 20(10 m: 4. Fabio Brigadini (Adria) 7’23”7. 300 m: 3. Marko Saksida (Adria) 46”6; 4. Devan Cesar (Bor) 47”7. Ludvvig Weber (Adria) 12”4. DRUŠTVENA LESTVICA 1. CSI 535 2. ADRIA 478 3. PREVENIRE 441 Sledi BOR z 8 tekmami (skupno 374 točk). R. F. KOLESARSTVO Italijani na dirki po Jugoslaviji MII.AN — Mednarodne amaterske kolesarske dirke po Jugoslaviji se bo udeležila tudi italijanska reprezentančna vrsta v kateri bodo vozili Benin, Gondolo, Ghi-rotto. Onesti. Santoni in Venturini. Dirka po Jugoslaviji bo trajala od 27. t.m. do 4. julija. zadnjih mestih. Zavedati se moramo, da to ni le naključje, ampak logična posledica razmer, v katerih so do sedaj delovala naša društva in moramo ukrepati, če hočemo rešiti zamejsko košarko iz krize, v kateri se nahaja. če je že res, da je nas Slovencev v primerjavi z italijanskim prebivalstvom mnogo manj, in torej razpolagamo z manjšim številom potencialnih igralcev, te prav tako res. da smo napačno delali že od samega začetka, to se pravi pri minibasketii. Italijanska društva (tista, ki nekaj pomenijo) imajo v glavnem od 40 do 60 otrok, ki se ukvarjajo Jk minibasketom, pri nas va se navadno zadovoljimo z desetimi, kvečjemu petnajstimi igralci. Kot vidimo ima italijansko društvo mnogo večjo izbiro od kateregakoli našega društva. Res je, da je za nas težavnejše zbrati veliko število o-trok, ki bi igrali košarko, vseeno pa se moramo potruditi, da to izvedemo, sai ie širša baza podlaga za boljše rezultate v bodočnosti Za tako delo pa je nedvomno potreben trenerski kader, ki va ga, na žalost, pri nas trenutno ni S tem nočemo reči. da nimamo trenerjev nasprotno, imamo dobre trenerje, ki pa so večkrat prisiljeni delati v zelo slabih razmerah in res zaslužijo pohvalo za trud. ki ga vlagajo v delo z naraščajem. Skrbi pa nas to. da v zadnjih dveh-letih ni bilo nobenega novega trenerja, medtem ko bi jih potrebovali vedno več, da bi izboljšali raven in ugled naše košarke. Igor Canciani MliiiiiiiillMiiiiMmiuiiiiiiHiMiiiiiimiiiiiimuiitiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiniiMiimiiiiimmmiMiM ODBOJKA TURNIR V0LLEY CLUBA BATIČ NAJBOLJŠI IGRALEC TURNIRJA Za borovca je bilo to lepo priznanje - Zmagala šesterka Prevenire Na sobotnem odbojkarskem turnirju, ki ga je organiziral tržaški Volley Club, je druga Borova moška ekipa zasedla zadnje, četrto mesto. Tudi tokrat, kot že večkrat letos, so bili mladi borovci na pra gu boljše uvrstitve, saj so obe tekmi, izločilno in ono za tretje mesto izgubili ž minimalno razliko. Zlasti dobro je okrnjena postava