Pozdravljamo Socialistično zvezo delovnih Ijudil Na izpitih mnogo sreče! Poetulaa plaiana v gotoviai G L A S ILO UUBUANSKIH ŠTUDENTOV Leto Ljubijana, 18. februarja 1953 ATOMSKI LABORATORIJ v Ljubljani Nov institut bo {»ključno %a rastisko-valne namene — TJransho kopo %a težko vodo gradijo že več let. — Ha%-iskave ma zdravljenje raka — Pri-prava za ugotavljanje urana v rudah — Plastične mase. — Znanstvenim delavcem v institutu čestitamo 25 NAŠIH KOLEGOV je prejelo Prešernovo nagrado Preteklo ncdeljo so odprli na Mirju nov, lep in modcrno urejen fizikalni institut, ki so ga pričeli graditi po vojni. Gradnja bo letos hen enomilijonski narod nekaj prispeva k razvoju atomske fizi-ke. Vsem znanstvenikom in njiho--vim sodelavcem iskreno čestitamo t celoti končana, vendar pa že se-di) teče v novem institutu znan-stveno delo. Institut je dobii ime po znamenitem slovenskcm fiziku Jožetu Štefanu. Novi institut bo jlužil izključno raziskovalnim na-menom. Poleg drugih raziskav bodo v Institutu nadaljevali delo pri grad-nji uranske kope za težko vodo, ki so jo priČeli leta 1949. Ze v tem poletju bodo Svicarji monti-rali v Institutu betatron, ki bo da-jal rontgenske žarke. S to napra-vo bodo raziskovali reakcije, ki iih sprožijo v jedrih rontgenski zarki velike energije. Obsevali pa bodo lahko tudi globoke rakaste tvorbe, ki -jim z drugimi metoda-ma ni mogoče priti blizu. Naš za-vod za rakove bolezni pri Medi-cinski visoki šoJi bo prevzcl tcra-pijo s tem insrrumentom. V preteklih letih $o v Institutu ob skromnih razmerah izvedli že dolgo vrsto del, ki imajo veliko znanstveno vrednost. Sedaj po-stavljajo polindustrijsko napravo za pridobivanje težke vode z elektrolizo. V institutu so v pre-teklih letih že izdelali zanesljive metode za ugotavljanje urana v posameznih rudah, izdelali pa so tudi naprave za neodvisno ugo-tavljanje količine urana v rudah. V novem fizikalnem Institutu izdelujejo sedaj osnovne mcrske naprave za delo z radioaktivno zaznamovanimi atomi, za katere «e že sedaj zelo zanimajo instituti naše Medicinske visoke žole, kjer bodo vse te radioaktivne elemen-te uporabljali za diagnoze in tera-pijo. ^ V okvira Instituta deluje tudi oddelek za makromolekulsko fizi-ko, ki dela v tesni zvezi z našo in-dustrijo plastičnih mas, umetnih smol in vlaken, predvsem pa s to-varno polivinila pri Splitu. Tako smo dobili tudi sredi Ljub-ljane modcrno urejen atomski in-Jtitut, ker so naši znanstveniki s svojim dosedanjim uspešnim de-lom dokazali, da proučevanje atomskih problemov ni monopol in privilegij vclikih in močnih na-rodov, ampak da Iahko tudi maj- k njihovim doseženim uspehom ter jim želimo v novih prostorih novih velikih uspehov! 11. februarja je bilo v zbornič-ni dvorani na Univerzi podelje-vanje Prešernovih nagrad. Po-deljeval jih je rektor Uraverze študentom za njihova sainostoj-na znanstvena dela. V uvodnem govoru je tov. rek-tor prof. Fran Zwitter poudaril, da je Slovenski narodno osvobo-dilni svet 1. f&bruarja 1945. leta proglasil Prešcrnov smrtni dan za slovenski kudturni praznik. Smučarski tečaji študentov MVŠ V teh dineh se vršita dva smu-čarska tečaja našega Združenja. Taborniki so odšli na Veliko pla-nino, kjer imajo enotedenski tečaj pod vodstvom smučarskega učitelja in tabornika kolega Va-liča. Klub za športno medicino ima te dni tečaj na Pohorju. Ka-kor vsako leto, bodo tudi letos izvedli nekaj meritev in poizku sov. Sele naša ljudska oblast je omo-gočila podeljevanje nagrad štu-dentom, ki so pokazali v svojem delu samostojnost, izvirnost in obvladanje metode. Letos je bilo podeljenih na naši Univerzi 16 nagrad. Pri podeljevanju je sodeloval tudi APZ s kratkim programom. Nagrade so prejeli na Filozof-ski fakulteti. Kajetan Gantar: Organska z.grad- ba Iliade v celoti ki posamez- nih delih. Marija Jagoduc: Ivan Ravenčan, kancelar dubrovniške reonw>či tako veliiko prireditev, Jcot je bilo III. mednarodno prvenstv« Pripraviti udobno bivanje na-šim in inozemskim študentom ni lahka stvar. Zn pravilno iz-vedbo tekmovanj je bila po. trebna požrtvovalnost vseh funtecionarjev kakor tudi tek-movalcev, ki so vestno priprav-Ijali proge za tekmovanja, vr-šili kontrolo ob progi, skrbeli za ozvočenje in teleionske na-prave. Prvi dan 4 nesreče Novo zapadli sneg je sicer res pokril poledenelo ploskev in omogočil idealno sinuko, to- da znano je, da mebak sneg de- Nadaljevanje na 5. stranj. vsa ta Ieta omogočal nabavo knjig po zelo nizkih ceaah. Knji-ga tiUvod v splošno patolojijo« prof. dr. Hribarja, je n. pr. stala za medicinca 600 din, medtem, ko je biia njena cena v trgovini 1300. Podobna razmerja so pri vseh ostalih knjigah in brošurah, kl smo Jih doslej mogli nabaviti. Ceprav se bo sedaj ta založba fioančno osamosvojila in bodo zaradi tega cene naiim domačim strokovnim knjigam poskocile, bodo kljub temu omoRočili štu-dentom nakup knjig po cenah, kjer niso všteti upravni in distri-bucijski stroški. S tem v zvezi je treba omeniti tudi »Zdravstveni vestnik«, stro-kovno glasilo Zdravniškega dru-$tva, katerega letna naročnina velja za medicince 200 din. za vse ostale pa 800 din. Pogosto tožijo študenti ostalih Visokih šol in Univerze, da so njihove knjige predrage. Primer z MVS jasno dokazuje, da se lah-ko pomaga in olajša študentora nakup strokovne knjige, če se za to odgovorni ljudje resno zanl-majo. Iniciativo pa moramo pre-vzeti mi sami. Ker je to problem vseh študentov, spada v področje UO, ki bi gotovo dosegel marsi-kaj, če bi bil dovolj vztrajen. — med STAVKA ŠTUDEN- TOV JE BILA BREZUSPEŠNA 50 % avstrijskih študentov je zaprosilo za vpis brez šolnine. Vsi so dokazali, da so finančno res v slabem položaju. Če njihove proš-njc ne bodo odobrene — kar je vsekakor težko verjetno — bo mo-ralo okrog 10.000 avstrijskih hn-dentov prekiniti študij zaradi ne-davnega zri?anja šolnin na Viso-kih šolah. (Eoropaiicher Rudolf Kodela: Postreformatica Carniolica. Relativnostne pro-in regrtsije do etimologije v jeziku Evangelijev in beril. Stanko Kotnik: Stefan Modri-njak, skica njegove zunanj« življenjske poti. Vida Brezovnik-Stare: Slovenske najdbe zgodnjega srednjega veka v Dalmaciji. Na prirodoslovno-matematlčni (akulteti: Vladimir Ravnik: Regeneracija plavuti amiurusa. Marko Aljančič: Poskusni kop pr&d vhodom v Laznikarjevo zijalko nad Golnikom. Vlado Fajgelj: Planine v vzhod- nem delu Savmjskih Alp. Emil Kolenik: Pokrajina okrog Trnovelj in Ljubečne pri Celju. Janez Planina: Soča — monogra- fija vasi in njenega podro6ja. Janko Pristov: Nastanek genov- ske depresije, njen razvoj in vpliv na vreme pri nas. Na agronomski fakultetl: Janez Cetina: Iz če«a izvira višji delovni zaslužek na Cutnikovi kmetiji na Koroškem od pov-prečja v okolici in pri nas. Imena ostalih bodo objavljent prihodnjič. Problem naših asistentov Ker sem študent, bom povedal najprej kaj mi študentje želimo od asistenta. Čc upoštcvamo, da so docenti in profesorji, oziroma ožji predarateljski kader zavzeti z znanstvenim delom in delom t naši socialistični izgradnji, potem morajo biti asistcnti tisti, ki nam bodo pomagali premagati razne tržave, na katcre naletimo pri na-šem študiju. Mogoče se včasih po-zabija, da je pedagoško delo naj-važnejša naloga visokih šol. Ali nam lahko vedno in vsi asistenti to nudijo? Pri tem se vprašamo, kdo vse je asistent, kdo postane, kdaj, kako in po kolikem času? Naj se mi ne otfita, da so asistenti malo nagraj«ni. Res je, malo za tisto., kar bi morali nuditi. Mtslim, da bi moral biti asistent ml.ajSi znanstveni delavec ali stro-kovnjak z dobro prakso, ne pa študent, ki je komaj diplomiral. Biti bi moral to inženir ali človek podobne kvalifikacije, ki j« že za-čel kazati rerultate svojega dela. Predlog UniTerritetnega zakona ZAHVALA Odbbr Samopomoci se zahva-Ijuje Odboru Rdečega Križa Slo-venije xa podarjenih pet popolnih eblek, ki so jih prejeli najfol) rev-ni studenti. govori o izbiri asistentov in tue.. Proga proti Stajerski je yečidel zgra-jena na nasdipu, kao* naro nudi rAožnost namestitve poljuibnega števil* cestnih podvozov, torej proga v tem delu mesta nft predstavlja velike zapreke. Ta» kr> ba bilc po tem naertu o dvorairao, da bodo vsi naši tovanši razumel: ta sklep m tudi v tem pnmeru, kakor so že v nestetih drugih, pokazali svojo visoko zavest in pnpravljenost pri resevariju tega našega problema. Zato bodi naše Naj ne bo cobenega med Le žai, da sc je tega skrbno in vestno pnpravljcnrga prtaavania 3. Aii vam ugaja naš filmski udelcžilo malo slusateljev. Zanima-pregled? nje za predavanje, ki bo v let- svoj razlog. Prekinili smo z mrtviloin.' Pričeii smo s kvalitet- nimi strokovnimi predavanji. Pre- dava.telj ing. Podpečan je fta po- budo ZŠj pripravil predavanje nami, ki ne bi pnspevaJ za štu- »O kartah m n;\h nanienu«, kjer dentsko Samopomoč. smo izvedeh marsikaj zanimive- ga, kar ni bilo v naših skriptih Absoive-nt&ki v>eč,er strojnikov V začetku meseca smo imeli !e-tosnji absolvenn strojne fakultete v prostorih menze na , jr - • . j. j , . . v . , . ' ' ' ¦ • fu««' "> H".ntC 11«» -'IUUC1USIS.CIII 4 Kaj bi radi vedeli iz zivljenja nem semestru, je precej vecje. Na naselju svoj večer. Čcprav niso Žtudentov po svetu? uspelib odprtih "sestankih ZKS di l p p 5. Ste s poročili iz nažih Zdru- smo predciovali tnarerial VI. kon-j dlji? p ženj zadovoljni? . 6. Ali TRIBUNA pravilno relu-je naso problemanko? gresa a v marcu natncravamo po- tbi kk^ J g p nekaten profelor tabin kak^nega .lufatelj. praJn. ~ nf"E hikultete na scstanek, na katerem dal neLa; nlDork b dkl dl U žli vsi se iih ie /bralo leoo « e Ve,fera so se ude?e>iH rudi profelor f i? t sor lapotkov iu življenje 7 Cesa najbolj pogrešate v listu bomo diskutirali o predlogu Univ. tovarišem, ki odhajajo, oz. bodo in ali ste z njim zadovoljni ali ne. zakona. Pošljire nam svoje kritične pri- V počitnicah odhaja večja sku- pombe! piru članov Združenja kolektivno 8. Cemu niste postali stalen na- za teden dni na snežne poljane ročnik? — naj zaupamo, da se bomo na 9. KakSne pripombe imate za koncu izler.a borili za prvo mesro. naso kulturno rubriko! Sklcnili smo, da se bomo odslej Prosimo vas, da nam žrtvujete redno ogla&ili v TRIBUNl in da ietn ure in n'am napišete odgovo- bomo ?e povečali srevilo naročni- re na gornja vpra^anja, ker boste kov, ki je v zadnjem času pre- objžali naše delo! seglo polovico slušateljev. Ez cfs8a nadzcrrae koanr^isije Tako se neposluie SO ODVEOEL Ui^lVEBZBTETNE- KAJ BO S LEK1 JLŠE YEO^JO odšli s fakuJtete. Za rem se je ra-zvil prav prijeten družabni večer, kjer so bili. res zadnjič tako zbra-ni, kot cclotni letnik. Sl&tliie v&fjtedotii gradbenikov! Odbor gradbenikov je za pove-zavo z drugimi fakultetami v dr-žavi sklenii, da naroči odbor beo-grajske in zagrebške fakuicete na našilist »Tribuno« v zamenjavo 2.a njihove liste. Tako se namerava-jo gradbeniki seznanjati s probie-mi bratskih fakuket in doseči tes-nejše sodelovanje s temi fakulte- ljansike Univerze. Odigrati bi imela v fiimu vJogo statistke v sceni »Dunajjka gostiina«. Z vsem.i _ statisti, ki nirnajo igral-skega poklica, so bile v janiju mesecu sklenjene pogodbe prc>. t; plačilu dnevnega honoTarja od din 400.—, kar je uzanca za honcriranje statistnv pri filmu v lokalniil razmerah. Podboi Metj je bil pomotnma ponuden honorar od din 8.000.—, k>i je bil očitno previsok v razmerju z ostalimd vlogami in njihovimi honorarji. Zato je bila kasneje Podboj Meta povabljena na di-rekcijo -1'ilma, kjer ji je bila ob-razložena potnota in s() ji bili razloženi pogoji sklepanja lgralskih pogodb s stabisti, ki nimajn lgralskega pokliea. Pod-boj Meta je na pomudbc, glede spremembe pog^dbe na dnevni hunorar pristal ¦ prostovolino brez vsakršnega pritiska. Za snemanje scene (n.e »ka-di~a«) ^Dunajska gostilna«, ki je bilo določeno za mesec novem-ber, pa je režija filma pntrebo-valr več -1-" + i•=+ w. Vakor ra jih je bilo predvidenih v mesecu juniju. Zčito je režlja filma an-gažirala nove statiste^ pred-vsem študente. Prav glede na to, da so bili novoangažirani statisti pred-vsetn študentje, ki nimajo stal-nih primernih dohodkov, je di-rekcija filma sklepala z rsjimd pogodbe Za pavšalni honorar, k'i js bil najvsčkrat sorazmerno višji cd hrnorarjev, pogodenih za &nemanja,pri prejšn.jih sce- A. P. (beri: Adamič Peter), študent, d'in 6.000.— za 6 sne-malnih dru. J. M. (beri Jeraj Marija), študent, dun 6000.— za 6 sne-malnih dni. P. Z. (beri Pribošič Zlata), študent, din 6000.— za 6 sne-nialnih dn,i. T. T. (ben Trpm Tone), štu-dent( din 6000.— za 6 snemai-nih dni. Pavlcvič Miljutin, študent, 6 tiso^ din za 6 snemalnih dnd. Stante Sonja, študent; 6 tisoe dmarjev za 6 snemalnih dni — epdzodina vloga itd. Studenta B. P., ki je naveden v članku, ni v spisku sodelujo-čih v sceni »Dunajska gostil-na«. Zatorej je neutemeljena in izmisljena njegova primerjava z zapitim študontom J. M. (beri: Jeraj Marija). Povprečje d.novnega zaslužka znaša torej 1000 din napram 400 din, ki je bil običajen za statiste. P-odboj Meta se-je aglasila z deputacijo statistov, kj so skle-ni!i pogodbe v jumju in so se čutili prikrajšane, pri direktor-ju filma s prošnjo, da bi &e jim njihovi ho.norarji uredili v raz-mrrju z novo najetimi statisti in njihovimi honorarji. S strani direktorja so dobili zagotoviJo, da bo to urejeno. Na dan izpla-č!a je blagajničarka Podboj Meti povedala, da znaša njeu zaslužek pr> pogodbi din 2.320.—, pri izplačevanju prisotni direk-tor pa ji je na podlaai dogovo-ra pred nekaj d«evi ponudil hnnorar din 5000.— za oprav-ljene 4 snein. dni. Podboj Meta jo zshtevala 60O0.—, honorar din. 5000.— je ostentativno od- za spremembo pogodbe oz. iz- plačiio nesorazmerno visokega honorarja od din 8.000.—, na. menoma pa je Podboj Meta pravnemu zasto.pniku zamolča. la, da ji je diirektor filma po- nudil za že opravljene 4 sne- malne dni din 5000.— Ko je bilo to nadvse važno in odicčilno dejstvo sporočeno njenemu pravnemu zastopniku, je na njegov nasvet prišla Podboj Meta na podpis nove pogodbe za din 6000.— in sicer za 4 že izvršene snem. d dokazo-vanja nesmisJa s stran-i angaži-ranih, zarnudnrkom izravnala nadure z zamudami, vse to pa v korist angii.ž-iranih statistov. Direkcija fiima Dikogar ni pro-sdla za priznanje zam.ud, kakor to »lepo« pripoveduje pisac član.ka Da prepreči izgovore o ne-di-,-ločii pogodb, je p e šenem iziplafrilu honorarjev še posebej ob.iavila na oglasni de-ski d<).!očila standardme pogod-be glede zamujanja. Ta oglas je veljal za bodoča snemanja, ne va beseda in taike so »kanibal- Pa za izvršena snemanja, kakor ske« raznnere pri Trigla-v iilmu. to umno in ztonamerno' objav-G!ede pogodb pa na splošno Ua pisec članka. tole: sk!epanj3 pogodb je zade-va dveh pogodbenih strank, pre-puščena svobodni volji ene in druge strainke. Kdor pogodbe noče skleniti, naj je ne sklene. PodJaga za sklepanje po.go.dti, ki ne zadevajo redmega službene-ga razmerja^ pa je in bo — ko-mercialna. Tako je v našem in 1 tako je v tujem poslovnem sve-tu. Delo na filmu je poslovna zadeva, pogojev pa je pri skle-panju igralsikih pogodb več, ne samo eden. Gledališki igra-lec Kralj Boris iz Drame bo n. pr. morda toliko zaniraiv za film, da mu bo ponuden hono-rar din 6.0O0.— za 1 snem. dan, kar pa ne bo slučaj morda za Podboj Meto ali kogarkmli. Od-govora za svoje poslovanje pa direkcija res ni dolžna dajati vsakemu sodelavcu, četudi je statist. tami. Odbori Združenj, posnemaj- nah. Tadco so n. pr. podpisaiii klonila s solzami v očeh in od- SluČaj Zoričfl Mitie te jih! pogodbe: šla. J lekoriščanje dnbl&rjev Da razbremenu glavne igralce dela pri postav.janju mizansce-ne, je angažirai režiser JEilma pet slušateljev akademdje za lgralsko umetnost kot dubierje igralcev. Njihoiva naloga naj bi bila prisotnost pri prevzema-nju objektov, vajah in morda še od časa do časa pri snema-njih. S straim režiserja in 3 strani direktorja fiima jim je biJa dolžsnost obraziožena. Po-vedano jim je tudi bilo, da po-meni za njih same delo dubier-ja tudi priložnost, da se sezna-nijo z delom v svetu uposteva-nega in uglednega režiserja ia z deJom pri fkmu na spioh, kar bo samo koristiJo njim samim pri študiranju in bodočem delu. S pogoji za delo in hcinorar-jem so bili angažirani dublerji Nadzorna kormsija redno pre- res ,Jjvati ¦ vse tiste ugodnosti, ki gleduje poslovanjc posamczmh ;-;/, uiiva]Q ostda? Rcsno dvomi- Z«%fft-^^ Mjer stalno ugptavlja mQ v tQ -n misnmOj da je LaSt da pormmmmvosti. V zadfijcm casu , , , . ¦¦ s ¦ K ' '., i ¦ ¦ o tvin sulcpLi cb prvi pnloznostt ie uvotovua nove nepravunosti in ,. . . ' . ., r poAmnvom v dclu in sicer v V™erzitctm oabor. arbitektnri in na fakulteti ia clek- Arhitekti danes niti tega ne ve- trotebmho. Prva fakulieta dolgu- do, koliko članov Iveze imajo. j< '•lniverziietnemn odbnrn din )//2.— od nepobrane članarme v lanskem "studijskcm lctu, Zdru- BESEDO RES DRŽIMO EC®k© SET3© p jj javnos«? Presernova druLba s® nas ns tSCeS Aia SDflO S«i_ juiijai avgusta in septembra. t. j. skupno za dva dobra meseca, so imeli p«vp;rečno ve^ dela kot 5 ur dnevmo, nikdar pa ne 17 ur, niti v enem primeru, naj-manj pa povprečno ves čas nji-hovega angažmana, kakor to zlonamerno trdi pisec člarvkau Za v mesecu avgustu storjeno večdelo so prejeli še posebej do-datek po učinku od diii 1000 da diisn 2000.— »Izikoriščanje« dublerjev pa izgleda dejansko takole: Navada je, da—«e- honorsrnf zaslužki izplačujejo Po izvrše-nem delu. Dublerji prejemajo honorar vnaprej. Pa ne samo to. Odobrene so jim bile na njihove želje akontacije na ho-norar tudi po več tednov na- otroci oz. sodelujoči d ci pod 14 let starosti polovičen homorair. To navado ni vpeljala direkcija UF »Jara gospcda«. Zorid Mitja je prejel za svoje sodelovanje &hn 1.560.— ne pa din 1.200.— Ce je Zorid Mitja postal z 11 leti starosti študent 1. razreda gimnazije in spada zato pod »zaščito« glasila ljub-Ijanskiih študentov, je to zgolj slučaj. Vsaha minuta 1OO €Hnfi**$ev Strokoivno združenje gledali-ških igralcev je pred letom dni je bilo zatorej med Si že čian Počitniške zveze? p? j miac|jne in bi rade volje vključila Mo io je bilo zatorej med nora člane naše orgamzacije, da poma- žtudente v svoje vrste? Tukaj jim drugim* določili med obema prej gajo afirmirati aaso Zvezo v jav- Univerzitetni odbor ni ničesar dik tk t j Zdžj l O gajo afirmirati aašo Zvezo v jav nosti. Univerzitetni odbor ni ničesar dik-tiral! stramkama t. j. Združenjem gle-dal'iških igralcev in Triglav fil- Zammivo bi bilo vedeti, ku) je ukrcnil proti njibovi malomarno-sti odgovorni tovariš v Sekrcta-riat!fAiUniverzuetnLg0 odbora in. ali raorda ne mislCda bodo neka-tera Zdrnženja stalno vestno od-vajsiia del svojih, itak Nefeaj sklepov nstanovne skupščine — »Mliadhta« in »Tribuna« sta začasni glasili Zveze Nekaj dni potera so bile volir- Izvršni Svet je povabil vsa pod- mOra določeno, da je dnevni de-ve. Zaleteli smo se, da bi skoraj jetja, organizacije in posameznike, lovni čas pri snetmanju filma 10 ura 'in honorirana z din 200.—t vse to v korist aingažiranega odgovorno s svojimi razpolagali? Zabtevamo javen odgovor in spo-ročiio Sckretariatd, kaj je nkrenil proti odborom oziroma ceiotnim Združcnfetn, ki riiso izvndi ene svojih. po Statuiu osnovnih doli-nosti. A!i morejc taka Zdnticnja Ilokejisti Maribor- obraili goro in odnesli vse zbore da zberejo sredstva za pomoč Ni-volilcev; na Študentskem naselju zozemski. Ali se je pri nas.kdo so začeli celo razpravljati o de- spomnil, da bi začel s tem zbira-mokraciji v študentski Zvezi, to- njem? Eno samo Izjemo smo doži- jgralca. Ustanovna skupščina Počitni- »Tribuna« objavljala vsa dru- da po volitvah je vse zamrlo in veli. Študenti agronomije so se Da. pa podjetje zaščiti tudi " zveze je sprejela nekatere štvena obvestila in navodila za vse tako izgleda, da se je z novim prvi zganili in dali predlog za SVoje kcristi, je bilo sporazum- no doJočeno, da plača angaži-rami igralec za v&ako uro za- J t ' A h A A ' I hh skiepe, ki bodo prav gotovo za- dslo. Revija »Tabor« ' bo prina- snegom pričelo spet zinisko spa- pomoč NJzozemski! sreastev, da i>odo drugi lahteo ne- niimaii tucji one di^ šl lš ifti či ki ž dili i Vkk j l te zve- šala splošne informativne čian- nje, ki smo se ga že navadili iz Vsekakor je zelo zanlmivo, da ze, ki so se že zbraJe na naših ke o organizacijd taborov, izle- prejšnjih let in ga, kar je popolno- večina te nedejavnosti izvira iz-združenjih in ki trenutno okie- tov in letovanj. Družine naj se ma razumljivo, tudi pogrcšamo. kljucyno od tod, da vse naše osnov- kluba so d Mariborski »Železničar« je pre-teklo nedcljo organiziral pivi tur-n;r v nialem hokeju »na travi« (se- vajo, ker ne vedo kako in kaj. Celotnn majterialno •\j\ finanč-no poslovanje Počitniške zvezo je tocno doJočeno v piravilniku,. statutu in navodilih, ki jih je lzdal Glavni ocLbor Zveze, in o njetn ne bo-mo posebej poročali. Morda bo za,nimivo opozorilo, da' piačujejo člani članarmo od 1. januarja in da so jo dolžne osnovne organizacije pobrati o-mprej ter 25"/o odvesti Glav-nernu odboru. Prav bi bilo, da vse družine mude prihoda n.a vaje 500 din, za vsako rninuto zamude pri-hoda na snemanje pa, di.n 100.— Vse to pa v korist podjetja. Da obstaja tu nesorazmerje in da je to nesorazmerje opraviče-no in utemeljeno, menda ni tre- zato naročijo na ta glasila, da Naša organizacija ni poslala ni- ne organizacije čakajo dovoljenja bodo sproti obvešgene o delu ti encga edinega zastopnika na ali navodila od naših vodečih uni- in nalogah organizačije. ustanovni občni zbor Prešernove verzitetnih forumov. Mislim, da to Glavni odbor bo še pred po družbe, kakor da se nas vse to nič ne samo pravilno, ampak, da ie letjem pripravil Teden Počitni- ne t^e. Tudi slavtsti in sploh štu- tudi Skodljivo. Mi v združeniih „........._,JV...... __,_ Lll „_. ške zveze,^ vsako leto pa bo iz- denti filOzofske ter prirodoslovno moramo uveljaviri samosroinon ba poisebej poudarjati. Nedi- dal »Vodič«, kii bo vseboval vsa — matematične fakukete so tnir- Združen}, saj smo se prej dovolj sciplinirani igralec povzroči s glavna navodila in podatke, po- no pus^n^ da v odboru Prešerno- borili za njo. To, da stalno zamu- »v-ajo zamudo neprecenljivo trebne članom Zveze. — Glavni ve družbe zopet ni nobenega ku- jnmo in prepozno reagiramo na škodt) vsej ekipi, ko mora ves odbor bo skušal resiti vprasanje denta, Ali ne bodo prav oni tisti, dogodke, nas postavlja v položaj snemaln,i aparat z vsem\ igralci ugodnosti tudi za one slovenske k; bodo ^Ylyx po i^.^ -m preko pejo^orejiv,. o tem bi vendarle čakati zaroudnika. To je bilo dijake ¦in studente, ki so iz za- ny^ tudj navQ sjovensi-o tiskano morali malo razmisliti. razumljivo, jasno in sprejem- mejskih deov b ovemje. besedo? Tudi študenti Visje peda- Pravzaprav pa je zelo 7animi- ljvo tudi Združenju gledaliških Januarja 1953. leta je bila Re- go^ke §olei ki bodo službovali ver- vo pri vsei stvari, da na? Univer- igralcev >vn &o Jj go^ke lo[ty y bodo službovali ver vo pri vsei stvari da na? Univer igralcev vn &o na te pogoje pri- . , , . ., v , v • na Ul"verzj sporazumno z nsta- publiška skupscina Pocitniskezve- :etno v ge manjJih krajih, kjer ziterni odbor nikoil ne nastopi stali, ssjno statistom-študentom veda. v_ teiovadmci) vnasi dr/avi. Jimi odbori Počitnijke zve^e v ze Slovenije, kjer so dclegati po- irna ta družba še važnej^e naloge, proti Združeniem aii funkcionar- so pogoji dela pri filmu neraz- mestu uredijo investicijski plan. ročah o delu orgamzacije. Pocit- so m;rno prespaH ta dogodek. Eni jem. ki ne izpoiniuieio svoiih do!ž- umljivi in nesprejemljivi. Turnirja. se je ucieležila tudi troj-ka MAKa in je v postavi Špes (grad). Pogačnik (ekon.) in Ursiš (tehn.) zasedla nadvse častno dru-go mesto. Pripominjamo, da je, MAK v odločilni tekmi z »Želez-ničarjem I.«, ki je slovenski prvak, igral nereseno (4:4) in je le zaradi slabše razlike v golih dosegel dru-go mesto. -rt S 1. januarjem je pričela dclo- Okoli določila pcgodb je za- niška zveza ima v Slovcniji okrog in drugi verjetno zaradl tega, ker nosti do oreanizacije. Tudi to ni -...... ______ „_=-— „ — - lO.OOO^clanov m marsiiiateie dru- ni Univerzitetni odbor dal nalo- po Sr.itum! Potem pa tudi ni ^ud- nimivo tudi to, da je vsak sta-{ žine že sedaj pripravljajo po- ^ da se morajo študenti vključiti no, da nekateri po7naio»or?ani7.a- tist-študent v času snemanja ciio samo. kadar je rreba ^ i križ je priče! veliko akci- tJ eledali^ke karte. O™ take U ,i bij kVl i d Po.samez.n.e družine ne morejo zbirati sredstev za svojo dejav- nost cd raznih podjetij, ustanov sli posaimeznikov brez vednosti tovanja, predavanja o kulturnih Ln odobritve Glavnega odbora. ;n zgodovinskih znamenitostih Za umiverzitetne organizacije krajev, skozi katere bodo potovali velja tudi sklep o soglasju Uni- jtd/ verzitetr.ega odbora. y Glavnem odboru. ki je bil iz- Po sklepu ..skupščine bo v bo- voljen na skupščini, je 24 članov. jik pomen te akcije, "ki služi onim doče razen »Mladine« tudi med njimi tudi trije naši kolegi. med'nami, ki se borijo s smrtjo in problem! Tudi v sekretariatu lmamo svoje- LO p0mO(x; najbolj potrebni. Ali — ga zastopnika. Clan sekretanata je ne bi b;io 2anim;vo ugotoviti, ko- liko študentov se je odzvalo tetnu dobro vedel d'a mu pripada za vsako naduro din 200.- in so Od meseca oktobra dalje, ko se je pričel študij na Akade-miji za igralsko umetnost, dub-lerjev direkcija filma skoraj ne kliče več na delo za dubliranje pa jira kljub tem« izplačuje polne mesečne pirejemke za ves čas, dokler traja snemanje fil-ma. Tudi za mesec december so prejeli pi>liii honcrar vnaprej, čeprav bo smemanje končano 20. decembra. Skupno So prejeli dublerji te-le honorarje za delo dobrih 2 mesecev, če preraičunamo de-janskii učinek njihovega dela na 8-urno dnevno delo: Stante Sonja 28.000, Korua Mile 28.000, Klasinc Janez 28.000, Jeraj Marija 27.000 in Belak Slavfco 25.000 dinarjev: Pri razdeljevanju epizodnih vlog ali izbiri statistov se je re-žija in direkcija filma ozirala predvsem na angažira.nje dubler-jev t. j. študentov. Pri določe-vanju hono.rarjev je direkcija filma prav dublerjem, ki ao štu-dentje in, iz tega vzroka, ponu-dila ugodnejše honorarje, ki ve-ljajo za že renomirane igralca. Tako so prejeli: Stante Sonja 12.600, Jeraj Ma-rija 12.000, Kiasinc Janez 11.000, Belak Slavko 10.520 in M.ile 4160 di j p jo M p,osto.o,ino zbiranje. krVl trpimo , svou sredi? Drfimo tudi »i sproti izračunavali zaslužen^ Velik odziv delovnih ljudi je po- kazal, da naS človek razume ve- rem pos;ledu besedo, ki smo jo ?e tnMkokm dali in vpra^anje na-še p^irmaciie v javnosti ne bo več na.dure, nihče pa ni hotel vedeti o kazni za zamude, čeprav sta obe dolo&ili v pogodbah in celo napisani pod istim členom. Od rov. Mhkar Milan z MVS. Počitniška zveza na Univerzi šteje sedaj okrog 900 članov, če-Po dosedanjih predlogih dnev- prav nekatere fakultete niso niti vabilu in je dalo prostovoljno svojo kri Rdečemu križu' Pretekli teden je bil zbor vollv- bliranje. Tako izgleda »izkoriščanje« dublerjev pri Triglav filmu! Za zaključefc Kar se tiče navedb »dejstev«, tudi tistih, na katere ni vredno zaradi njihovega očitnega ne-smisla odgovarjati, in glede to-na( ki se ga poslužuje pisec Če stanuješ v stari biši, kjer so ropotijo! Saj je student; nikjer se člaimka Gorkič Miloš, Pa velja I ob steni stene tanke in se slisi iz sob? v so- ne more pritožiti vati nuva mednarodna študentska nega reda bo konterLhca ražprav- poizsusaie vjposuavin organiza^ic cev na terenu »Slovan«, kamor organizacija: »Mednarodna fede- ljala o sledcčih vprašanjih: (ekonamsha, dve akademiji, Vtsja spada radi Akademski kole«ij. racija šrudentov in akademikov 1. Načini m možnosti študija na pedai>o}ka,' elektrotehnika inru- Koliko koleTiiašev fe bi!o navzo- bo, postancs ncbote priča kaj čud- Glasovi so brneli se naprej. Be- — žsperantistov«. Sedež nove or- univerzah, visokih šolah in kolegi- darskaj!!) Krivdo za tn nosijo v «;j1? Aj; je §tuc^enrski Svet v tem nih izjav Dolgo časa ždis za muo sede me niso vec zanimale. ganizacije je v K.openhagenu, kjer jiii v raznih državah. precejmji mcrt predsedniki teh na^em dornti izvrši! svoio naios^o, deluje organizacijski odbor, ki je 2. Studijske možnosri za tuje fakvltet, morda pa ^tudi odbor bil izvoljen lani na konferenci v študentc v raznih državah. Nemčiji. V središou dela organi- zacije je predvsem ureditev član- stva, nadaljnje izdajanje mcdna- rodne^a šrudentskega glasila in priprava druge konfcrence štu- dentov esperantistov, ki bo, kot i. Kaj je bilo storjeno, da bi študij na posanieznih takultetah ne postal preveč ozko strokoven. 4. DeSovanje kateder za espe-ranto v letu 1952-53. Počitniške 7voze na Univerzi, ki ga ni bilo lahko najti!! Vse informacije o delu Počfitni-ške zve7.c laliko dobite na Univer-zi v prostorih Univerritetneaa od-bora Zve7e vsako sredo ob 13. uri. jo ima? Ali se je vsaj Sver kot celota udeležil tega zborovanja? S -k Ste pripravljeni fielattf prebiras svoje knjige; govorje- Topel in človeski odnos imajo nja si vajen in zato ti besede brne nekateri Ljubljančani do mhdega cnakomerno in gerazločno mimo naraščaja intelektualcev, Uboge uses. Gorje ti, kadar pozornost pri »pare«! Koristi od njib ni nobene, stndiJH za bip popnsti. Bescde po- ker ne morejo plačevati poscbnih ščenn in dovoljeno. stajajo razločne in ne mores si po- nagrad. Čemu torej obzirnost in zamj in za vse one, ki so pri tem »izdelku« »sodelovaH«, da v.p. živimo v k-^i^aMstičrii te"i» več v socialistični in demokra-tični Jugos'aviji, da pa sociali-zem in demotkracija ne pome-nita, da je vsakomur vse dopu- 5. Aktivnost študentskih espe- Tnformaciie vam lahko nudijo tu- smo poročali, v Ljubljani. Konfe- rantskih organizaci) v minulem di Marčinko Vlac!o (kemija) in renca se bo vršila od 1. do 8. av- študijskem letu in občni zbor Med- Tonejc Sa?a forirmat.), ki sta prav gusta in. pričakujejo precejlnjo narodne federacije (IFESA). rako čiana Glavnega odbora Po- udeležbo študentov in tudi profe- Razen tega bo na programu več čitniSke 7ve?e. sorjev iz inozemstva. Največ za- strokovnih predavanj, predvaja- V bodoče bo vse delo na Uni- da bi sprejcli kakmo zapoditev v danjega najemnika. Nek stndent rimanja za konfercnco je na Dan- nje dokuinentarnih filmov in eks- verzi in Visokih šolah vodil pred- popoldanskib m večernih urab, naj ima v utiti svoje kipce in slikar- skerti, od koder bo verjetno prišcl kurzije. Vendar pa to še ni do- sednlški zbor, katerega sestanek se nemudoma javijo Odboru sttt- ski pribor. Revež je. Nič dosti mi magati. Naj povem kratko zgodbo: Mo-"$ki glas: • ... Utica bi mi lahko Študcntska Samopomoč razpo- slnžila za orodje. Plačam vam do-laga z nekaterimi delovnimi me- bro.« Gospodinja: »Vem, vem, od sti, na katerih bi labko raposlila vas bum imela več koristi. Samo študente. Vsi, ki so pripravljeni, toliko počakajte, da obveslim se- rahločutnost? direktor UF »J?ra gcspi-da« Guček Mi'an T R I U N A Francije, Italije, Ni/ozemske in pripravah na to konferenco bomo deio tudi predsedniki Iniciativnih pridejo predvsem tovarišice. Po- Moski: *To pa ni taka rečt precej jugoslovanskih študentov. že poročali. odborov). hititel Lahko ga kar jjriete na cesto z vso Glasilo Ijubljanskih študentov - Odgovoriu urt-dnik: Bons Mikoš, abs tehu — Naslov nredništva in upra ve: Trg Revolucije 11/1. telefon 21-571 — Letna naroč- nina 200 din, polletna 105 din, četrtletna 55 din — Izhaja 3. in 18 v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega norf>rpvalna - Rokan^nv np vrnramo TeKoči račun prl KB 606 - T • 841 »TRIBUNA« STRAN Ali pozitate zgotlovino Mehike Na filozofskih fakultetah v Italiji alli masij p Po trije profesor na iz cse Posameznc stroke, ki so pri nas ˇ okviru fiiozofske fakukete, so v Italiji razporejene med tri fa-kuitete: filozofsko, fakuketo.. za književnost in fakulteto za tuje je-zike. Siednja ni v vsakem mestu, na primer Rirn in Florenca jc ni-mata, pač pa je v Benetkah in Neaplju. Sistem študija je približ-no tak kot pri nas: treba je iz-brati dva tuja jezika, ki ni nujno, da, &ta iz iste skupine; študij glav-nega predrneta traja 4 leta ter je treba diplomatski izpit kakor tud! vse delDe izpite opraviti v dotiČ-nem jeziku, medtem ko ie treba drugi predmet študirati samo dve leti (pri nas tri) in se pri izpitih uporablja lahko italijanščina. Omenil bi še posebej slovanske jezike, ki jih je mogoče šrudirati tudi v Padovi in v Rimu (pred-stojnik slovanskega inštituta je znani prof. Damiani), medtem ko so slovanski jeziki v Neaplju v sklopu Orientalskega inštituta, ki ga je osnoval prof. Luigi Salvini, odliČen prevajalec iz južnoslovan-skili književnosti. Njegova zbirka slovenske poezije z naslovom »Ra-merino e sempreverde« (Rožmarin in zimzclen) je vzbudila veliko požornost. Študentov pa }e le ma-lo, še od teh se večina ukvarja z ruščino in po!j?čino. Velike in bistvene pa so razli-ke pri fakultetah za filozofijo m književnost. Pri nas ge študij v globino. Univerza teži za tem, da bo absolvent po končanih študi-jah res strokovnjak na svojčm področju, stvar srednjih šol in vsakega posameznika pa je, kako široko je njegovo obzorje. V Ita-liji ne tako: podrobneje sem se se-znanil s študijem v Florenci in Rimu in poysod sem dobil enak vtis, da gre študij namreč zelo zeio v širino in pri tern nujno za-nemarja globino. Študent se z no-benim predraetom ne ukvarja štiri leta, ampak posluša predavanja večine predmctov eno leto, le ne-katerih po dve leti. Zato tudi ne more sam izbirati predmetov, am-pak le smer študija (zgodovinsko, klasično, moderno, pedagoško jtd'V s katero določi tiste predme-u ;ih bo studira} dve Jeri; mora pr jslušati predavanja in delati izpite iz vrste drugih predmetov, kot na primer: zgodovina itali-janskega jezika, zgodovina litera-tnre, umetnostna zgodovina, ob-ča zgodovina Italije, svetovna zgodovina, en tuj jezik (po lastm lzbari; najbolj upoŠtevani so seve-da romanski jeziki, zlasti španšči-na in portugalščina, ki delata Ita-lijanom najmanj preglavic), zem-ljepis Italije, zgodovina filozofije, pedagogika itd. Vseh izpitov je dvajsei, za na-meček pa je še pismeni u latin-žčine (ravno tega ocenjujejo zelo strogo). Italijanska klasifikacija je enaka naši, z edino razliko, da gredo ocene do 30, ker posamez-ne ocene treh profesorjev komisije seštejejo. Osemnajst (naša šest) je tista kritična točka, okrog katere se vrti svet: kdor jo je dosegel, lahko prešerno zavriska, kdor je ostal v spodnjem domu — še en-krat na zasedanje! Naj omenim še takse, ki so y Italiji izredno visoke. Je pa olaj-šava za tiste, ki imajo povpre&io oceno vseh opravljenih izpitov vsaj 24 točk (torej naša 8), da piačajo samo polovico taks, med-tcm ko so študenri s 27 točkami taks $p!oh oproščeni. Seveda prvi letnik teh u~odnosti nima in tako poseže marsikateri abiturient, zla- sti če ne stanuje v mestn z oni-verzo, po kakršnikoli službi. Stu-ciij v Italiji je še vedno v veliki meri privilegij premožnejših slo-jcv. Takse za eno leto so prej zna-šale 112.000 lir, lansko pomlad pa so jih*dvignili še za 3.000 lir, in to za filczofsko. fakulteto, ki ne troši nikakega materiala. Keniik iz prvega letnika pa mi je pove-dal, da je to leto plačal 48.000 lir pristojbin. Kadar sem svojim ita-iijanskim koiegom pravil, da pri nas ne plačamo nobenih taks, so me kar" neverno gledali! Filozofske fakultete ^e s svojira sistemom rorej precej raziikujejo od naših. Vsak sistem ima svoje prednosti; priznati nioram, da je bila splošna kultura mojih itali-janskih kolegov višja od rnoje, z druge strani pa sem se lahko me-ril z vsakim studentom italijanšči-ne v poznavanja zgodovinskega razvoja njihovega jezika, ki je bil zame polovica (in to važnejša po-lovica) diplomskega izpita, med-tem ko je zanje le eden od mno-gih izpitov. Tudi pri nas neka-teri pravijo, da gre univerzitetni študi; preve(? v specializacijo, ven-dar je treba pomislitt, da so naše univerze mlade, one v Italiji pa so, bi dejal še vedno polne huma-nističnega duha, ki vpliva, da sku-§ajo dati Studentom čim bolj ob-sežno znanje iz različnih podroc^ij človeskih dognanj. Skubic Mitja Univerzitetni prolesorji —. ukrajinaki emigraarti so* teta' 1921 ustanovilii na JDunaju sa. mastojno univerzo. Pozneje se }e ^niverza preselila v Prago, kjer je pod pokro-viteljstvotn preisednika Masaryka doisegla znaten uspeh. Po drugi svetovni vojni so svn študenti zbr^li v Monchenu, da bi tu na-daijevali 25-letno tradkdjo ukra-jin^ke univerze. »Ali se bomo vrnili v doinovino, v svobodno Uk^ajino ali pa se borno izselili v AmsrikO', kjer že živi okrog 1 miHjon naših bratav«, je izja-vil rektoo:. jjaiiverzG-.c^ofespf dr,. Mirču'k. Položaj profesorjev in študentov ni rožnat. Plsče do-centcv so ©fcčutao manjše od TT^ih,, ki, iih preiem^jo i?.em?kj,. kolegi, kajti ukrajinske uni--verze ne podpira država, tem-js več ®3 vzdržuje piredivsem s po-moižjo emeTišlviih podpor. Stu- • denti prebivajo v preprostih skupsiih prostorih ter se hra-. nijo v lastni menzi. Zelo malo diplomantnv dobi zaposlitev v Nemeiji ter so prisilieni poto-vati v inozemstvo. Največjo moižno'St zaposlitve imajo v Amcriki. Kakor v Pragi tako tudi tu največ paižmje posvečajo pravni in gospodiaTsko-filozofeki fakul-teti. Na pravni fakulteti študi. rajo nemško, ukrajinsko, med-narodno, posetono Pa današnje s-ovjetsko pravo. Na filozofski faikulteki pa &ta glavna predme. ta utkTajinSiki jezik in klasična filologija. Ravno ZDA se zelo zare^majo za predavatelje so-vjetskega prava kakor tudi kla-r.ičn? filnlc-gilje. Pravilg izpitov so priznana odi večine zapodnih držiuv. Ulfrajinska uiniverza je ime-3a leta 1947/48 osemdeset pre-davateljev in 500 študentov, da. nes pa im,a le 30 predavateljev in 100 študentov. Nastalo je vprašanje, zakaj ne bi to skupl-n» priključili, kot pos-eben in-stdtut, munchenski univerzi. »Ra-di delaimo skupsj z munchen-sko univerzo, tudi ker obstaja nasa univerza že 30 let( hočemo obdržati našo tradicijo, dokler bo le mogoče,« je bil odgovor Ukrajincev. Visoka šola v Miin-chenu je neke vrste rodna hiša vseh ukrajinskih študentov, raz-tre3©nih po vsem svetu. Od tu pirihajajo znainstvona dela, tu opravljajo izpite, diplome in promocije. Studenti se niso usta-vild pred materialnimi težava-mi. Etelajo in živijo s svojimi profesorji na svoji in s svojo »alma tnater«. Na tej univerzii pa se zbirajo skoraj izključno sincvi ukrajinskih emigrantov. (po Teologi s iiitarami Mnogo se je že pisalo o Spa-niji. Franco, fašizem, Falanga, zaostalost, beda — vse to že vemo in še marsikaj drugega. Tudi španski šttident, vklenjen v ozek obroč fašistične misel-ncsti z izdatnirn verskim fana-tizmam, se zaman bori za raz. štritev svojega diiševnega obzor-ja ter se zgublja v splošni za-ostalosti. Pri španskih študentih težko govorimo o neki intelektualni stopnji, kakršno poznamo v ostali Evropi. Režim ~ postavlja pred njih spscifična vprašanja in specifičen način obravnava-nja teh nalog. »Razredi« — po naše letniki — se vrste lepo po uzakonjenem redu, ki daje prid-nimštudentom možnost, da kon-čajo svoj študij brez komplika-cij. Tu radno delajo in se uče — veakodnevno delo posameznika registrirajo. Nič razburjenj, nič novosti. Nemirneži, zanesetijaki, intelektualci in drugi so redke izjeme in ne pridejo do veljave. Studij filozofije velja za lah-kega in moških nevrednega. Po- svečajo se mu samo žene. Za moške je teologija, pravo, me-dicina in tehnika. Kljub temu pa je Spanija v tehničnem raz-voju daJeč za ostalo Evropo. Svojo tehnično raven skuša si-cer čimbolj dvigniti, a le s po-močjo tujih dognanj. Lpanec ni zhanstvenik ali učenjak. Svoj študij gledajo bolj s praktične strani. Popolnoma se prepustijo ls religioznosti, umetnosti in vojaščini. Tako so na eni strani prido-bitve moderne znanosti in teh-nike, na drugi strani pa ljud-stvo v najstrahotnejši bedi ter zaostalosti. ' Večina špariskih študentov sploh nima predstave o fašizmu. Pp vojni se je v Spaniji iz raz_ umljivih razlogov zelo malo go-vorilo o propadu fašizma v Nem-čiji in Italiji. Spanci žive skoro ločeni od ostalega sveta, brez vesti in tako fašistično vodstvo uspeva, da jim vsiljuje svoje nazore — ideje. Zaradi splošne revščine po Spaniji študenti ne morejo sami obiskovati ostale Evrope, se na lastne oči prepri-cati o njeni stvarnosti. Kdor hoče spoznati pravo študenlsko življenje, mora iti iz Madrida, n. pr. v Salamanco, ki je mastece arhitektonskih zna. menitosti. Tu bo spoznal delo in življenje pravih, čistih sholasti-kov. Na večer se odpravijo mla-di ljudje n.-i pohod po ozkih ulicah Salamance in prepevajo španske pesmi. Nenadoma utih-nejo, polože kazalec na ustnice ter se tiho splazijo mimo hiše, v kateri stanuja nek profesor ali duhovni gospod. Promenada »Plaza Mayor« je zaprt četverokotnik, teman in starinski. Tu se ob večerih zbira akademski svet, seveda so, kot povsod po Spaniji, strogo ločeni po spolu. Te »enospolne« grupe se nato umirjeno in zadržano sprehajajo po obsežnem prosto-ru — toda Vsak spol v svoji smeri: d.a se morejo videti in se ob srečanju drug drugemu nasmehniti (gotovo otožen vzdih ne izostane). Glasne besede ob srečanju, majhna šala ali celp kompliment velja že za drznost, Večina španskih študentov je revjiih. Cigareta ali kozarec vina pomenita že izredno pri. jaznost in pomemben dar. Nadaljevanje na 6. strani. Don Camillo Režiser Julien Duvivier, ki aam je znian le po svojih slabših f:l-mih (Ana Karenina, Veliki vat-ček in v kratkem še Panika) je v letu 1952 režiral film »Don Ca-millo«, za katerega je napisal scenarij skupno z Rene Barjave-lom po Guareschijevem romanu »Mali svet Don Camilla«. Film, ki prikazuje delček da-našnje stvarnosti v Italiji, se do-gaja v majhr.em provincislnpm raestecu Brescolo v Parmi. Pri-kazani so na eni strani komin-formisti, ki v glavnem še vedmo hodijo verao k službi božji in hkrati tudi na svoje politične sestanke. Na drugi pa je prika-zana osebnost župnika Don Ca-milla. kateri kljub pridigam proti kominformovcem ne prekine svo-jih zvez s prijatelji — kominfor-misti. Film je tudi eden poslednjih filmov italijansko-francoske pro-dukcije >?Dear Film«. Vloge v fil-mu so bile razdeljene med fran-coske in italijanske igralce. Glav-no vlago Don Camilla je odlično odigral znani francoski komik Fernandel (videli ga bomo kmalu kar v dveh filmih). Razen nje^a nastopa že poznana francoska igralka Silvye. Glavnega pred- stavnika kominformistov, ki je istočasno tudi predsedr.ik občine, pa igra italijanski igralec Gino Cervi. ; & %$} Komaj je bil film izdelan, so se že pričeli vrstit: protesti kom-informovskega vodstva po radiu in tisku, vstikanski pa s prižnic, ki jih je v Italiji še dosti. Pro-testi so vsekakor dobro zname-nje, saj nam povedo, da je film zadel istočasno kar dve boleči točki italijanskega javnega živ-Ijenja. Kljub vsem protestom je bil po svetu sprejet z velikim Davdušenjem. Zato se je Duvi-vier odločil nadaljevati zgodbo o Don Camillu v naslednjem fil mu »Don Camiliova vrnijev«. Pride »PAHIKA« Kmalu bomo \ Ljubljani videli tudi francoski fi!m »Paniko«, ki jo je režiral Julien Duvivier. Film prikazuje malomeščansko franco-sko okolje, v katerem se srečujejo ljudje raznih značajev. Ob umoru se loti avtor cele množice proble-mov, ki jrh rešuje na kaj svoj-stven način. Igra v filmu je od-lična. Film je izrcden, je vreden ogleda in bo zbudil prav naspro-tujoče si sodbe. V naših zgodovinskih učbenikih je posvečeno maJo strani zgodcvi-ni mehiškega naroda. Zato ni čud-no, da so nam !e malo znani glav-ni dogodki in osebnosti mehiške zgodovine. Zgodovina Mehike se pričenja pravzaprav šele ieta 1821 z odcepitvijo od Španije. L. 1824 postane republika. Eden najpo-membnejših predscdnikov je bi! Bcnito Juarez — po rodu Indija-nec. Njegovo življenje je bilo pri-kazano tudi v istoimenskem ftlmu s Pavlom Munijem v glavni vlogi. Samostojnost Mehike jc prekiv.ila 1. 1861. šestlerna francoska oku-pacija. Ponovna vrnitev Juareza na oblast se je kmalu končala z njegovo smrtjo. Po nekaj letih je prevzel oblast don Porfirij Diaz, ki je celih 33 let vladal mehiškemu narodu kot največji diktator. Vso oblast so imeli bogati veieposest-niki, ki so odločaii o življenju in smrti svojih podložnikov. Te ne-vzdržne razmere so trajale v Me-hiki vse do leca 1910, ko je uspeio Francescu Maderi na revoluciona-ren način zasesti Diazovo mesto s pomočjo narodnih junakov, kot sta bila n. pr. Pancho Villa in Emiliano Zapara. Leta 1952 je bil na festivalu v Cannesu med drugimi štirimi fil-tni prikazan Eiije Kazana filra »Vita Zapata!", narejen po Stein-beckovi literarni predlogi. Režiser Elija Kazan tudi ni ne-znano ime v ameriški filmski in-dustriji. Filmi kot so »Boomerang«, »Gentlcmen s Agreement«, »Pin-ky«, »Panika na ulicah«, »Tram-vaj, imenovan 2elja«, in *Viva Za-pata« ga uvrščajo med najboljše ameriške filmske režiserje. Steinbeckov in Kazanov Zapata ni junak brez napak in očitkov, ampak ga obidejo večkrat tudi sla-bosti, za katerimi bolehajo slabiči. Nikdar pa ne trpi nasilja in je ra-zen tega edini od vseh revolucio-narnih vodij, ki ne zahteva prav ničesar za sebe. Življenje Zapate, ki je ločeno v privatno in revolu-cionarno življenje, razbija včasih celotno dogajanje predvsem, ker nima posrečenih prehodov od ob-ravnavanja ene epozide k drugi. S tern je bila ustvarjena množi-ca epizod, od katerih nekatere ka-žejo živahnost in individualnost Ka/anovega stila kot n. pr. v pri-zonh, ko vaščani pod vodstvom Zapate ponovno osvojijo svoja po-lja, ki so jim biia odvzeta pod Diazovo diktaturo; prizori, ki pri-kazujeto Zapatovo prizadevnost, da se nauči brati na poročno noc: pojava prezidenta Madere preG zahrbtno smrtjo v slepcčem siju avtomobilskih žaromctov. Eden najbolj dramatičnih prizorov ie vsekakor grozotna senca Zapotove smrti na dvorišču haciende. Kazanovo mojstrstvo je vidno tudi v odlicni izbiri igralcev. Naj* bo!j zahtevno vlogo Zapate je po-veril rnlademu igralcu Marion Brandoju, kateri je viogo dobro naštudiral in ustvaril globoko ob-čuten liki Zapate. Za to vlogo mu je biia leta 1952 na festivalu v Cannesu podeljcna nagrada za najboijšo moško vlogo. Ta medna-rodna nagrada nas še bolj prese-neti, če pomislimo, da je to šcle njegova tretja vloga v filmu. Predno je prešel k filmu, se ja uveljavil kot gledališki igralec, posebno v drami Tennessee Wil-liamsa »Tramvaj — imenovan 2elja«, po kateri je bil pozneje izdelan tudi Kazanov istoimenski film. Ta odrska vloga mu je pri-nesla vrsto ponudb iz Hoilywooda in vlogo v prvem filmu »Možje« (The Men), v katerem je igral pohabljenjega vojaka. Sledil je »Tramvaj — imcnovan 2clja« in »Viva Zapata«, ki sta mu prine-sla svetovno slavo. Tudi ostali icrralci so ustvarili prepričljive živ-Ijenjbke like, posebno Harold Gor-don v vlogi prezidenta Madere, ki je ustvaril grozeč portret sla-bega, a odkritosrčnega revolucio-narja. Po!cq sccnarista in režiserja sta k uspehu filma mnoeo pripomogla snemalec Joe Mac Donald in kom-ponist Aifrcd Newman. Razen tega filma bomo videll letos še dva Kazanova filma in sicer »Traravaj, imenovan — 2e-ija« in pa »Paniko na ulicah«. — er "'" Srednješolci pišejo iterarni nstsredniesalcev pnzaaevama Naši »prirodoslovci« so pričeli šolsko ieto z g,eslom: Yss siie za dvig kvalitetnega krožka. Imamo nov odbor, ki ga sestavljajo sami četrtošolci. Res je, da so ti še pre-cej neizkuseni, pa rai vendar ne bodo zamerili, ce jim kaj novega povem. Prvo, kar je novo na šoli, je, da poleg tistih štirih odbornikov živa duša na šoli sploh ne ve, da krožek obstaja. Če se spomnim malo na-zaj, moram priznati, da sicer tudi takrat ni bil krožek na visini, imeli pa smo eno dobro lasrnost: znali smo agitirati, če ne z lepaki, pa z okrožnicami. Hočem reči, več agi-tacije. Saj je kpo, da ima krožek vsako sredo sestanke, pa kaj, ko ... Kai pa predavanja? Oh tisto staro »idealistovstvo«. Nič moder-nega, sami preljubi herbariji, me-tulji, mravlje, termiti, čebele h podobno. Da je tako, je krivda tudi na nas osmošolcih, ker v krožku premalo sodelujemo z vprašanji, ki se tičejo splošne bio-logije, genetike in revolucijske teo-nje. Res, to bi biio nekaj ideaine-ga, če bi kak osmošolec žrvtoval za skupnost kako malo »čtivce« reciiTio z nasiovom: »Pogled mo-dcrnega človeka na svet« in bi se tu dotaknii najvažnejših vprašanj, ki se stavijajo pred današnjo mla-dino. Kaj pa ekskurzije? O tem bi nam lahko pripovedoval tov. di-rektor tovarne Lek v Šiški. Pove-dal bi. da je nekoč, še lansko leto, prišel neki krožek z VIII. gim-nazije na ogled v tovarno, da se je cu mudil približno dvc uri m da je kar precej videl. O raznih vajah pravijo na šoli, da se ne iz-plačajOj ker ni materiala. 2ivi kotiček so menda že tttdi alge prerasle, seveda, tu je kriv-da pomanjkanje prostora. Novo, kar je na šoli, je kernij-ska sekcija pod vodstvom prof. Prezlja. To sekcijo moram pohva-liti. Če bi bile vse tako, potem bi se lahko krožek postavil. Menim, da odborniki vse preveč delajo mi-mo profesorskega zbora. So pre-več »specialisti«. Eden se zanima samo za metutje, drugi za mrav-lje, tretji za kunce, četrti za ko-koši itd. Skoraj sem pozabil. V kratem bo izšel Mladi prirodoslovec na štirih listih h. 1 Leto III. Baje bo imel tudi barvno prilogo z naslo-vom »NaŠi metulji«, risal četrto-Šo!ec M. D. 2ugman Smučarsko prven-st/vo srBilnjih šoi Kot poroča glasilo dijakov TSS in GozdHrake^a tPhnikuma »Naša vez«, so dijaki omenjenih šol na tekmnvanju zasedli vsa tri prva mesta v veleslalomu: Pajer, Koscc in Zupan. V sko. kih pa je zmagal dijak Babnik z Gozdarskega tehnikuma. Ska-kah so na 33-metr.skii skakal- Na- osmi državni gimnaziji že trecje leto izdajamo svoj literar-ni list» Mlade obraze«. Vsa leta je urcdnik Viktor Konjar in nje-mu gre prav gotovo ena glavnih zaslug, da je list dožirel prccejšnji uspeh, ne samo na naši gimnaziji, temveč tudi na drugih zavodih in je vedno kmalu razprodan, kljub razmeroma veliki nakladi (500 izvodov). Prav tako pa moram pri-pomniti, da so nam mnogo po-magali tov. profesorji — slavisti, ki so nam vseskozi stali ob strani. Prav tako gre velika zahvala tudi književiku tov. Jožetu Pahorju, ki nara svoje pomoči ni nikdar od-rekel, tov. ravnateljici in šolske-mu svetu. Sprva so bJli »Mladi obrazi« je stenski časopis, pozneje pa se je iz njega razvil že dokaj dober list in sc je prav gotovo uvrstil med najboljše dijaške liste v Sloveniji. Ko sino se nameniii, -da bo list iz-hajal mesečno, so nastale precejs-nje težave. Največja ie bila seveda — finančno vprašanje. Kje dobiti denar? Vendar srno tudi to pere-če vprašanje rešili, seveda s še mocnejšo povezavo z mladinsko organizacijo in drugimi organiza-cijami. Zdai nam časopis tiska tiskar-na »Slovenskega poročevalca« in uredništvo nam je rtidi precej po-magalo, saj so stroške tiska, ki so bili zelo visoki (okrog 10.000 din) občutno znu'.ali. Druga težava, ki je nastala ob pričetku letošnjega leta, je bila iz-guba dvch sodelavcev — maturan-tov: jeneza Doklerja in Bogomila jakopiča. List pa smo hoteli ob-držati na višini, ki jo je imel. 2al pa imamo še vse prernalo sodelavcev. Tako sta se letos prvič predstavila Pikelj Jernej in Pav-le Sepe. Medtem ko prvi poje sa-mo o Ijubezm, je Sepe prav vse presenetil. One, ki ga poznajo, pa tudi one, ki so le braii njegovo »moderno ljubezen«, saj je čisto na svoj način, brez vsakih fines, romanučnib rekvizitov in drugih pesniških vanacij napisal pesem, ki je po mnenju vseh najboijša v prvi števiiki. Sodelavci pa so še: V. Konjar, A. Marcikič, B. Burnik, M. Pavli-ha, H. Herman, A. Tkačeva in M. Medvešček. Viktor Konjar se je uveljavljal že v dragih listih in revijah. Ko smo z Iistom pričeJi, so narn cčitali slabo kvaliteto, nedožive-tost, verzificiranje... kot edino pohvalo — gladko in jasno dikcijo v pesmih, v prozi pa — precej pa-pirnat in solski slog. Zdaj bi prav gotovo z veseljem sprejeli resno in objektivno kritiko, ker smo mnenja, da smo začetniške težave že prebredli. Vedno smo se držali gesk: »Mla-di obrazi« morajo biti list, ki bp pisal zanimivo, resnično in aktu-a!no o vsem, kar doživljamo in to tako, kakor presojamo z lastnimi očmi. na Ko je ravnateljstvo poslalo okrožnico, da je izšlo prva letoš-nja žtevilka »TRIBUNE«, glasila liubljanskih visokošolcev, se dol-go ni nihče zmenil za to. Nekako nezaupljivi so bi!i. Marsikoga si sli^al govoriti: »Kaj mi'če časopis?« — drugi so zopet dejali: »To!iko je že teh časopisov, da se človeku vrti v »lavi!« Mnogi so spraševali: Kak*en list je splnh ro? Še nič nisem slišal o niem! Sploli ne vem. da obstaja ...« Le malokdo se je .spočerka zmenil zanj. Po tretji šolski uri pa se je vsa stvar obrni-la. Vsi so rekli skupaj in vsak Je molel denar: »A!i ie še kakšna š^e-vilka?« Vsi vprek so ga hvalili. Navdušeni rcševalci križank so takoj sed!i in pričeli reševari. Športniki so 7 navdušen'em prebi-ral! predzadnjo srran. »še več ta-kih sllk, kot je «l'ka o ameriškem no^ometa, si žeHrnn . . . Kdaj bo izšla d^u^a stevilka?« Ne ds se poveda«i, koiiko ie bi-Io vpražanj. Vsakdo ie Jme! kaj prfpomniti. M^ivec govora pa i'e bilo seveda o članku: »Pred vni-som n.i Univer7o naj diiaki sin/iio. vojaški rok.« Eni so zmajevali z glavo in se niso striniali s tem mnenjem, drugi pa so spet govo- rili, da jim je vseeno, kdaj bodo odslužili vojaški rok, da pa jim je Ijubše, da to dolžnost opravijo čimprej. Tako so govorili miajši dijaki. Starejši pa se niso strinjali. »Da bi šel zdaj k .soldatom'? Ne'« »Drugič jih prinesi več!« so mi dejali. »Ali bi se da!o kaj objaviti«? so me vpraševali mnogi. Člani literarnega krožka so me-nili, ki ima preprosti racio. aa?a predvsem na $imacije), je B«ttelHio-baranovičeve, ]e moder- najen odnoJ do ^y\]zn^ zato a primitiven ia mnogokrat surov. Za W bsuU » rafali, mljivo, zakaj bi jo aadomeščala razrešeni, situacijo pa razplete da 8e & komaj izvlekeL [>pagandaa dela za reževaaje agOdni slučaj ia zvijača. To do- C« «e ponoii ne prebijejo, Je tia problcmov, ki >ih pri nas ai. kazuje dcjstvo, da Olympa oziro- P« njih. Noč je zaveznlk, po Ob dveh jlh je komandir pre-budil. Taho, vsakega posebej. Sedali so na sneg in se šepetaje vpraševali: Je že dve? Kdaj bo-Ce torej odpade propagandai ma a'jen mož opustita vse^pomisle- dnevi bodo spet napadli. Mor- do napadli? Kje ie obroč naj- j p ppg ma njen moi opustita vse pomisle p p ^ tega odrtkega deia, ostane j^ 0 svojera otroku in o poroki da pa že ponoči? Ponoči morajo libkejši? Tega niao vedeli. Da ftorda druga stran »Otrok«, $au- obeh starejžih otrok Sel« takrat, P™*. kajti vsi vedo, da dmevne vedeli so, da tega nlhče ne ve. m na malomeščansko dvojno mo- to ni več nevarnosti za niun ugied. bprbe ne morejo več vzdržatu Naravnost pred puške jim bodo tffc ia podoba sproŽŽenega pre- K se izkaže, da j« Jacquet vojni Skozi obroč! "risli O.akaio iih. kPr vedo. da nan,,unm, Lsk> ia podoba sproŽženega, pre-?a in vedrega odaosa do Veseloigra «c začne z med gospo Olympo, ki sta ji dva zdravnika pravkar joredala, da je kljub svojim letom v drugem stanju, in njeno hčcrjo Aonie. Gospa obupava aad svojo tuodo, ačeri pa se zdi ajen pro-fctfera aesmisela in aerealcn. V r^rvoja dogajaaja se izkaze, da je nosdfa cudi Annie, da je aoseča Ijubica njenega brata, Nataša, da se je eaako zgodilo tudi z dekle-fcom, ki služi pri ministru Jacque-tn, možu Olympe in očetu Annie tcr Georgesa, ob koncu pa tudi jihiaister sam izve, da j« oce neza-konskega sina, ki ga je zaplodil wed petiadvajsetimi leti. Druži-Mi jc na vso moč sre^na, ker se je «wiiimmtuiiiwt.«t».iMiii.i«ttMitii,t«t»Hii. ˇ» varno in lepo uredilo v skladu ministCr (s tem odpade strah, da | >L>roščeno moralo Annie m obe- bi zažel v smešno situacijo kot mi- ttm $ spodobnostjo gospe Olympe. njster za za^ito druiine), ko se Negativai pol v delu aaj bi bil izkaze> da ^. Nataja plemenitega taobizem m malGmešianski strah rodU( tedaj se odlo- ajuna odločitev ustreza vscm. Da «pa Olbmpa tcr njen moz, mini- ji^aj, iivljenje samo razrdluje vs« Skozl obroč! Jerina J anko : VTRUJENO8T Nocoj sem spremil jo do vrtnib vrat. V rokah držal sem }0, a bil drugje; drhtela )e kot sonina bilka $ trat, ko veter v mrtvo dalj biti prek nje. Besede toplt reH vei n* tnam, zato poljub sem dsl \i ta slovo, a bil je bladen, kot bladan stm sam, kot drobna dlan, ki segla je v roko. Odsel sem v nol. Spttstila jt zapab. Z jezikom sem očistil $e okrog ust in mlaino slino pljunil v cestni prah. Vecer je bil — kot vsi večeri — pust. p Cakajo jih, ker vedo, da se bodo morali izmuzniti. Goto-vo so privedli ojačanja in ba-cače. Toda druge poti ni. Ne, vsi vedo, 6a je ni. Oblaki so vtseli nizko nad gozdom. Sneg je bil ra«hak ia globoko se je vdiralo, ko $0 sto-pili na člstino. Daleč pred ko-loiio to m trije z brzostrelka-mi. Tenmo je zelo, ne morejo jih opaziti, samo sliJijo jih lah-ko. Tišina- Jatte Slakf ZlUSKl MOTIVa V kraljestvu sonca, v tenci stnreh, biU si z mano, kakor cvet, ki 2 vonjem belim gltda v tvet — 4 zdaj je sneg, Kjer Ustja sončnega Upet oznanjal mi je dan prelep, kjer bii sem od radosti sUp, zdaj sneini je zatnet. Bi h dehtela kakor cvtt, če v snegu k mcni bi prišlt, zdaj ko povsod so sneins tls in va leden je svett — Kaže, da jih ni malo, je de-jal aekdo v skupini, ki je 1»* žala na steptanem sne>gu ob ska- ~ Uidemo jim. — Boš vraga... Nekateri so ie godrnjaU In — K vragu! — Spat so šll. _ ______________ _ — Južinat. Potem nai spet |Scr Jacqnet. Tej aasprotao, pozi- težavVieVa^idno"tud"iTz"tega, da vzamejo na muho. j^vao straa zastopata dvajsetlet- oiympa opusti misel na splav šele, ~ Pred .i'itrom ne bo nl«. fca Annie in njen brat Georges, ko jj zdravnik odkloni vsak poseg, MkakJea ldejm poadarek pa naj al; ^ ko gospa Lonatova po dol- 61 jima dala gospa Loaatova, ma- g^ [^ teLav jn Jrečnih aaključij ti Jacquetovega aezakonskega pripelje svojega nezakonskega klell, potem pa je vse potihailo otroka. otroka k njegovemu o<*etu. Vsi Sonce je "ašlo. Mrak in mraz Vs«bina aegativne strani v dela problemi se rešujcjo sami od scbe, sta se prihuljeno pla/ila po či- Je komična ozkosrčnost v zastopa- 2at0 :e Annin odnos do sveta edi- str.i mcd skale. Nekateri so se- fiju raesčanskega razrednega pono- n0 razumen in pravilen. dell na na!:rbtnikih, drugi na ta in klasični Francoski strah pred Roussinova zavestna in dosledna spodvitih no?ah. mcog' pa kar Knežnostja Čeprav sta minister primitivizacija življenjske proble- na sn^ . Molčali so; le redico ia ajegova žena sržno dobra člo- matike je za fraacoskega gledal- Je k^o kaj zaž.. petal sosedu. yeka, jjo do njunega sklepa (Olym- c%> za njegov razkrojeni in dokaj pa_ naj bi odpravila svoj plod) brezizhodni duhovni svet videti prived« zastarelo pojmovanje odrcžujoča, zato je Roussino* ve- strah pred )avnim mne- jjk; USpeh T njegovem svetu po- ki se posmehuje rojstva vsem razumljiv. Ne razumem pa, pri žem starej^ih let. Mi- zakaj je tako Specifično reševanje sameznih dreves. Tišiaa, mč se i privcde do sklepa razen te- nekega specifi2nega problenia po- ni premaknilo. « njegov strah za ugled med trebn8o n;^mu gfedaW Ognja mso zakunll. Polegli ao Kolegi ia ˇ tiradu. 01ympa prepo- -------------------------- tfeduje sina poroko z očetovo taj-tiico Natašo zato, ker je ta po U^fcnem mnenjn neprimerna, da bi itepila v ajcno družino. Vsi ti giotivi nlso več moralni kriteriji devetnajstega stoletja, temvež »golj predsodki, za katere celo Ojympa sama kot njih glami predstavnlk spoznava, da so za-fttar^ti. Zato v teksto nimajo tiste feJe, d* bi bili vredai satirtčnega Hodill so po5asl in se ustav-ljali. Z odprtimd usti so prislU-jkovali v temo, kot bi vohali. Nič. Prav nič. — Molk. še dve-sto metrov je do gozda. Spet so zakoračili. Prcdhodnica je sp«t obstala. Zakaj tako dolgo stoje? Ali kaj sltiijo? Oči nemirno gri-zejo v temo. Predhodnico bodo spustili mimo. Glavnino bodo napadli. Vsako drevo je sovražnl vo« jak, vsak grm zaseda. Toda vse molči. MoWi in Čaka... sedaj, hnb; Na vrfioju je nofi bledtfa. Sfdai'" *edaj!, T/sma VSena" ~ težka kot 8rom' Je «o priili so patrulje n« vse strani in se potuhnili za razrit greben. Kje bodo naleteli na sovraimika? Opoldne se je vrnil kurir, kl so ga poslali v vas. — Ni }ih, je deial šepetaje. — Ni? —. Ni? — Ni?? je vpraSala vsa četa. •— Stari Tomo pravi, da so se zvečer vračali po cesti v mesto. Kamioni «o ili ponje. Drago Omovna pemanjk];iTo«t dela }* y njegovi dramaturski gradnji. Si-cer dobro zamišljena in nevsiljiva fabula, je komponirana z docela epskimi prijemi, kar onemogoča dogajanju ono osredoro^enost, ki jc za vsako odrsko delo bodo napadli? Mord 4 ko *e ^, morda takoj, sedaj...T Sedai **> Poitio. Tišina. Ti5ma. Mrak ob robu «ozda 8e *e zgo* 8til in ni bil° moči razlociti po. tako v zaporedju prizorov, ki %\ mnogokrat slede brez vsake nujnosti, kot t itevilu nastopajo-čih oseb. Tako na prkner je aTtor poizkušal t ovodnem prizoru, ki naj bi bil nekakšru ekspozkija, i pomočjo vzdušja na neposreden naČin prikazati iiTljenje v Kraj-nikovi hiši, kjer ves Čas poteka dogajanje. Toda namesto mnogo primcrnejSegft dialoga, ki naj bi osvetlil dogajanje In usmeril zani-manje gleoalca t določeno smer, da bi pozneje mogel njegovo po-zornost stopnjevati s pomočjo pri-čakovanj, retrospektivnih ogoto-vitev ia pr«senečenj, je postavil na oder zbrano družbo, ki ˇ preveč zapletenem pogovoru alkakor ne more pojasniti, kaj se pravzaprav godL. Posledka tega n«spretnega prijema je popolna nejasnost ce-lotne situacije, ki dobi scle tik pred koncem I. akta t prizoru med materjo in BJenim ljubimcena Stanetom konkretnejžo podobo. Vendar pa le v fabulatiTnem »ni-slu, sai avtor ni izrabil prilike, da bt oblikoval StanetoTo zavra^eva-nj« z one člove?ko pretresljive strani, ki bi utegnila dati relotne-mu I. aktu docela drugačno po-dobo. Uspeh vsakega umotrora je po» gojcn t določenih vec ali manj konstantnih lastnostih, ki jih T praksi uporabl;amo kot ossovna pravila. Nc mislim tu onth, v ča-su in okolju porojenih predsodkov, proti katerim nastopa končno vsak resnidfno izviren umetnik • tem, da poizkusa uveljaviti nove mož-nosti, temveč aa principe. ki jih a»-rekuje proces estetskega dojema-nja. Eno takšnih načrl, katerega avtor drame »IzTen družbe« ni ho-tel ali pa ni znal apoštevati, je pravilo, da v unrotvoru ae sme bi-ti ničesar prevež in ničesar prema-lo. Posebej velja to za dratno, ki ie s svojim bistvom zahteva iirn popolnejžo zaključeno&t ia zgošž«-nost. Poleg oseb, ki aastopajo ˇ Zmavčevi drami in so nosilke do-gajanja, imamo 2« dve epizodai figuri, ki sta docela nepotrebaL Menira namre^ materino drugo hdfer, Tinico, ki jo je avtor ozna-Čil v komentarja (Gl«d. li« VII/5) s stavkom: »Pozna se ji, da »e pre-cej giblje v odrasli druibi ia da precej berc, čepraT ne vc Tjelej, kaj,« in pa slazkinjo, ki grozi z odporedjo. Slednja ves čas sluti in razkriva gospodinjino razmer-je s Stanetom, torej ono raimerje, ki ni znano samo gledatcem, tem-ve aii pripoveduje za -------------"---------------------------- >Z ma^kom ai nič,« se je joče zasmejal čevljar in Le tekel v hižo iskat mačko. Prinesel je sivo jo polozil pred podgaao. Čakali so, kaj bo. Macfka je prav neprizadeto gle- se je zvok v popoldanskem miru t0> da bi poodaril svojo trdoži-čudno dolgo izgubljal za odprti- TOSt>) 2e je nabiral gube okrog i ki j kk ' ' "" ' " Vladimir Kavčičfl mi okai staBovaaj, kakor bi opo- ust v značilBi izraz, ki Bapove- dve polobli potez ia lokov, iz ko- zarjal po kosilu zaspane staaoval- doje tehtao ia zanimivo besedo, tov ustaic do oči, ki jih je široko ce, da gospod GrudeB želi dniz- da mu n; pretrgal misli Tomaž, de- razprl. Redki, dolgi, temBoriavi bo, ki bi ma krajsala Bedeljski laTec, ki je staaoval v pritličju lasje so ma zlezli na uXesa. Podga- dolgca«. skladiS(?a. Prisedel je, položil svo- aa $e \e premaknila, tako, da so Udarci ob tlak so dosegii svoje; jc doige roke čez kolena in hotel jo videli od strani ia takoj razu- kmalu je prisedel cfevljar iz pnt- povedati nedolžea dovtip, ko so meli ajen napon zadnje noge je "*' Pomiiv« je b»l ocaotje Slbk«, v«i «rij« hkmci »agkdaii, kako ko- nemočno vlekla la sdboj. ženo bliskala z ocfmi ia kot bi pro-sila zašcfite, se je po^asi primak-nila k mačk! in se kar stisnila k Bjej. Ta je mirBO sedela. »Čadno je to.« je požasi z od-sotnim glasom rektl Tomaž. »čudno, da podgaaa pritfakaje usmiljenja od mačk«...« Mirna, raalo nipn* o& jt «pri t neopredcljive daljave ia bolj zase je nadaljeval: »Ko sera bil zaprt (Toraai je bil 1941. leta orgaaizator upora proti okupatorjo, pri neki akciji ujet ia poslan t BemSka tabori-iča) — v starem, zapuSčenem gra-du, so aas po treh dneh vožnje brez hrane toliko strpali v. ea prostor, da že sesti aismo nvogli. Kako ves drug sem postal t nekaj dneh. So-vražnik mi je bil prej vedno $o-vražnik. Tudi, ko so mc ujeli, sem čutil, da Be bom prosil milosti... Zdaj pa, ko me je v drobovju ne-prestano žgalo in mi je bila glava polna omotice, spremljevalke la-kote, sem samo ielel, da bi kaj je-del, aaj bo karkoli ia začel sem upati, da bom med sovrazniki aa-te\ človeka. Te misli so bile zme-dene ia ¦vrtoglave, a tako poveza-ne z edino željo, da se jim nisem mogel odreči. Ob poti miino straž-aice k latrini je rasla lepa, socfaa trava. Ko bi jo imeli!... Edea je je kradoma odtrgal pest, pa ga je strazal sunil s škornjem v hrbet, da se je zrušil aa tla, po-tem pa je skakal po ajem, — revez je le slabotao hropel, stra-žar pa ga je divje bntal v prsi ia mu lomil rebra, da 10 kosti pre-drle izsuieno meso, nato pa mu je > kopitom raztolkel glave, da je n* maua umrl. Ia j$x $era hl rav- no tistega »tražarja pozncje pro sit za žop traTe. še vedno sem upal... Znali so nas streti ia po-nižati in kakor vsi premagani, smo zaman upali ˇ sovrazaikovo usmiljenje.€ Zdrzail se je ia pogledal okrog. Saj ga nisra poslušala. Opazovalt sta mačke ia podgano, ki so se še kar naprej mirno gledali. Tedaj se je pa mački že vse skupaj zde» lo preneumno, zgrabila je podga-no in ji pregrizla vrat. Prljela jo j« tako vcMe, da Je zacvilila ni. «Saj mačka ne ire podgan,« je pripomnil Gruden. »Davi jih pa le«, ]e tamifljeno odvrnil Tomaz. Gruden se je le bretzrazno m-hahljal, čevljar je bil za zadoro-ljen, ker »e je mačka tako izka-zala. Oba sta preslišala Tomaže-ve besede. On pa je opazil to ne» umno veselost. Ni mogel več trpe* ti. Nervozno se je dvignil ia pol« glasno zamomljal: »Kakor otroka Jta. Brez srca m razuma...« OdJel j*€ brez pozdrava. V tre-nutkih, ko se je v ajera razplam-tel spomin in živo čiBtvo, tako tesno povezano z nj«foTim Lrrlje» njem, je moral biti sam ali m«4 cnakimi. Starca ga nista mogh ra-zumeti; življenje je Sk> \ »TBIBCNAi STRAN I Odrezali smo se IZ KRANJSKE GORE POROtA NAŠ ŠPORTNl VREDNIK TOV. ŽLA JPAII VLA DO Kranjska gora — zelo raai gremo tja Kdo bo letos šahovski prvak Univerze? Pred tretjim šahovskim prvetistvom Univen&e Se nekaj dni in šahisti Uni-veive se bodo za šaihovsko de-sko bcrili za naslov prvaka Univerze. Pravico udeležbe imajo le najboljši: mojstri, kan-didati in prvokategi»rniki. Ker so povabljeni k sodelovanju tudi mojstrski ka.ndid'ati iz SD Krima in SD Triglava, bo to prava revija mladdh šahistov. Igralci LUSK se bodo bkrati borili še za prvenstvo kluba. Upravnii odibar LUSK je že poslal višji kategorizacijstki ko-misiji v Beograd prošnjo, da bi s-e na tem turndrju lahko dose-gel naslov mojstrskega kandi- Zanimiva šahovska partija s simultanke Beli: S. Puc Crni: S. Silaa Budimpeštanski gauibit 1 d2——g4 To •¦o u/odne poleze zelo ostrega ganibita, v. katerem žrtvuje črui središčnega kmeta, cla pride uo ostre-ga riapada tia kraljevo krilo belega. 4 sgl—i3 Lf8—c5 3 data in upamo, da bo ugod-no rešema. Vse to in izena. čenost sodelujočih nam zagotav-lja, da bo borba za najboljša mesta ostra in v&eskozi napeta. Vsaka točka bo lahko odločilna za končni izid turnirja. Na turnirju, za katerega -je že sedaj med šahisti veliko za-nimanje, bodo sodelovali igralci šestih najmočnejših slovenskih društ&v, tako da bo imel turniir 18—20 udeležencev. Na prvem povojnem prveiristvu je zroagal Frančeik Brglez, na drugem 1. 1951 pa Ribairič Marjan. Leta 1952 turnir za prvenstvo Uni-verze ni bil izveden, na prven-stvu LUSIL pa je zmagal Ga-brovšek Zdravko, Kdo bo ša-hovsiki. prvak Univerze za leto 1953f bamo izvedeli čez mesec dni.' Gabrovšek Zdravko V prejšnji štev-ilki TRIBUNE je pomotoma izostal rezultat simultRnike študentov šahistov z mojstrom Pucem. Rezultat je bii 15:15. (Nadaljevanje s 1. strani) la preglavice tudi dobrim smu-čarjem. Tako je bilo tudi to pot. Ze v dopoldanskih urah, v če-trtek 12. t. m. je moral zdrav-nik dvakrat v akcijo. Prvi, ki se je ponesrečil na »progi do-jenčkov« (Vitranc), sem bil jaz. Sledil mi je kmalu Mari_ borčan Pintar s težjo poškodbo. Zlomil si je nogo v gležnju. Nesreča se je pripetila na S-u. Reševanje s čolnom je bilo ze-lo naporno iii je trajalo dobri 2 uri. Tudi nek svstrijski tek-movalec si je močno izvil no-go, tako-da m mogel nastopiti na tekmovanju. Med lažjimi ponesrečenci je bila tudi KalL nova, ki se je poškodovala v kolenu. Naši tefctnovalci in Slaba stran tega prvgnstva je prav v tera, da je bila udeležba preskroonina. 40 tekmovalcev je prav gotovo premalo za prven-stvo, ki mu damo naslov držav-no in mednarodno. Glavni sodmk prireditve je bil tov. Drofe-mk, skoke pa so sodili dr, Dečman, ing. Janša in znani kranjskcgorski sodnik Klofutar. Tehnični vodja pjire-ditve je bil tov. G1.3vič, ki ima v veliki meri zaslugo za uspela tekmovahja. Beli si je i7bral pasiven način i le do izenačenja. l ki pa si je vodi 6 a2—a3 a7—a5 7 Lfi— e2 0—0 8 Sbl—c3 Sc6—e5 9 6f3— e5 Sg4—e5 10 0—0 U7—d6 11 ev-e4? 1)7—(16 Napakai Beti oslahi važno polje f2 ter omogoči črnemu otvorite* f litiije. Pravilneje bi bilo b2—b3 ter raZvoj lovca oa b2. Lc8—e6 SAHOVSKE VESTI ISK : Boln.ica 4'A> : Akademski kolegij ko naselje 6j4 : 3'/j. Student- Od inozemskih ekip ie pri-spela samo avstrijska, ki je bi-la sestavljena sarno iz alpskih tekmovalcev. Svicarji so sporo. čili, da se našega prvenstva ne morejo udeležiti, ker imajo pravte dni državno prvenstvo v domovini. Najštevilnejša je bila ekipa naše Univerze. Gaj, Kavčič, Svet in drugi so tekmovaU. v tekih in štateti; Hladnik, Biz. jak, Prestor, Dernič v alpskih disciplinah; v skokih pa Do-brin, Ulčar itd. Zagrebčane je zastopala dokaj močna ekipa tekačev in alpincev. Med njimi tudi bivši državni mladinski prvak Modrič. Tekač Soberl je zastopal beograjsko Univerzo. CRVENA ZVEZDA JE RAZOČARALA 12 b2—b3 13 e4—(5 14 Sc3—(15 n Lcl—b2 i6 Lb2—(14 r ui t^nergično f7—f5 Le(>— f5 Dd8—(17 Se5—g4 izkorišča ^asivno igro belega Zaraiii grožnje Sf2 in.ora beli zapreti diagonalo a"—gl, vendar bi bilo bolje v^eti nevarnega konja, 16 ------— - TaS—e8 .. /7 L—d3 21 I7v2—e6 KgS—hS 22 De6— e? Tf8—f2 25 Kgl—hf? --------- Takoj ii-gubi. Beli seveda ni smel ˇzeti lia f2 zaradi^ Dal, imelpa je niožnost, da zavije v končnico s kmetom manj 23 ------— " Tf2—fl 24 Tal—fl Sg4—f2 25 Tprl—f2--------- Tudi 25 Tgl ne poinaga, saj sledi Znam zadušni mat 25 ~----- ' Dal ln beli se ?da, ker je t naslednji potezi mat. V dvorani na Taboru je bila 4. 1. 1953 košarkarska tekma med sedemkratnim državnim prvakom Crveno Zvezdo in eki-po ljubljanskih študentov ASK. Zmagala je Crvena Zvezda z rezuitatom 44 : 33. Ves prvi polčas se je ASK ..Uspešn-o boril proti močnejše-mu nasprotniku; Zvezdi to pot ni uspelo doseči že v prvih mi-nutah igre vellko prednost, kot je to obieajno. Prav nasprotoo pa je ASK vodil ves prvi pol-čas in nizal koš za 1 ošem. Prvi polčas se je zaključil z zmago ASK-a 19 : 18. V tem delu igre se je odlikovala vsa petorka ASK-a. Drugi polčas je Zvezda pri-čela z velikim poletom. Ze prve tokrat igral zelo dobro in ga Serbec Voje ni mogel nadome-stiti. Proti mlademu moštvu ASK-a je igrala ekipa pstih državnih reprezentantov. V mo-štvu Zvezde je igral tudi Loci, ki je stalni član državne repre-zentaru;e. V -moštvu ASK so= zelo dob« ro igrali Serbec Smiljan, Skr--janc in Kristančič. V ekipi Zvezde pa so najbolj ugajali Loci, Andrijaševič in Gec v drugem polčasu. Zvezdaši pa to pot niso za-pustili najboljiega vtisa. Njihov -pos aC Bp ohbi tiajauiBuau bu o{8z sC oiA9fo3al!^ nik izključil Bjegojeviča iz igre. minute so ji prinesle vodstvo, Veliko število gledalcev, ki so katero je obdržala do konca. prisostvovali tej tekmi, je upra-Ze v začetku drugega polčasa vičeno negodovalo nad takim je moral iz igre Mliler ki je ravnanjem državnega prvaka. Tekmovalec Hladnik V • tefcu ponoven tsspeSi Soberla Tekmovaoje za III. medraa. rodno prvenstvo jugoslovanskih študentov v smučanju se je prieelo v petek. 13. il. ob 9. uri. Ze prejšnji dan, ko so bile iz-žrebane številke, je bilo zelo zanimivo opazovati tekmovalce-tekače. Vsak si je žeiel čim viš^ jo številko, kajti tekači na čelu morajo »garati«, kot pravijo temu sami. Prvi tekae ima naj. težjo progo in nima pred seboj tekmeca, ki bi ga »vlekel«. Te-kac Ljubljane Krištofelc ni mo-gel večerjati, ko so rhu kolegi povedali, da' ima številko 1. Tudi pozneje, ko je zvedel, da je bila to potegavšeina, ni' imel več teka. Na všsh letošnjih tekmovanjih doslej je namreč izvlekel številko 1. Prog;a. za tek je bila dolga 6 km in so jo morali tekmoval-ci preteči 2 krat. 2e po prvem krogu smo lahko videli, da bo najoslrajša borba za prvo me-sto msd Soberlom (DIF) in Svetorh (Ljubljaha). Zmagal je Soberl, ki je š 'tem dosegel že ¦tirugo 'zapOredrir^; žmago. Prvo .hiestp" je osvoji^' tudi' na;'ixi^d-: liarodnem prvenstvu »2e.lžžni-" čarja« na Pohojju. Na tretje mesto se je plasiral mladi Ka-lan, dočim sta Gaj in Kavčič nekoliko zaostala; Pozna ss ji-ma, da nimata dovolj treninga. Pomenihna &maga v Za 120 din dnevno na Komni Univerzitetni odbor ni dol&an prirejati tudi sinuških tečajev Anketa »TRIBUNE« o telesni vzgoji in sportu dobiva iz dneva v dun bolj pestro vsebino. Številni studentje, ki imajo interes, da iz-boljšajo stanje sporta na Univer-zi in visokih solah, prispevajo tvoje predloge v naš list. V zadnji hevilki »TRIBUNE« je bil objavljen članek R.N. »Kaj menite, smttčarji«, s podnaslovom »v premislck univerzitetnemu od-boru, zlasti pa tovarišem,, ki so odgovorni za šport na Univerzi«. Da bo stvar jasnejsa, prispevam tui jaz ta članek k diskusiji. Univerzitctni odbor je že v za~ ietkn decembra razpravljal o te-lesno vzgojnih in športnih vpra-lanjih lia Univerzi in vzporedno s tem tudi o letošnji smučarski se-zoni. UO je bil mnenja, da na) jakultete .po svojih možnoslih or-ganizirajo razne vrste smučarskih tečajev, medtem ko bo športni od-bor UO ZŠJ organiziral driavno smučursko prvenstvo studentov in alpinistični smučarski tecaj v okvi-ru PD Univerze. Mislim, da je UO svojo dolžnost izpolnil. Še več! Planinsko drustvo je prire-dilo ciklus predavanj iz smučar-ske problematike in tehnlke. Kaj pa so storila za resitcv tega vprasanja Združenja, zlasti pa njibovi člani, ki jih smučanje za-nima? Nekatera mnogo, druga pa nič! Na nekaterih zdruienjih so bili kljub slabim materialnim po-gojem organizirani uspcšni tcčaji. Mar na teh fakidtetah niso imeli financnih teiav? Poglejmo, kako je rcsilo to vpra-Hanje Združenje geodetov.! Pri VO 2Šj se dobijo za člane ZŠJ objave za letni dopust v gostin-skih ustanovah za 30 dni letno. Te se lahko izkoriščajo v več ča-sovnih obdobjih. Popust znasa v zimski sezoni 60%. Tako }e cetr-tina vseh Clanov Zdniženja izko-fisiila del svoje objave v zimski se- zoni in odsla na tečaj na Komno. S popustom znasa dnevna cena pen-siona, to je hrane in stanovanja (na skupnih ležisčih) 120 din. To pa je skoraj ista vsota, kot jo po-rabi vsak student dnevno v L)ub~ Ijani. Nekaj sredstev za vožnjo je prispevalo Združenje iz lastnib dohodkov. Na podoben način so in bodo izvedla tečaje tudi ostala združenja, kjer je za smučunje za-nimanje. NI 5E PREPOZNO! Obeta se nam se najlepša pomladna smuka. Zato vec iznajdljivosti in inicia-tive od spodaj in uspeh ne bo izo-stal! Zdruzenja naj tudi tu poka-žejo svoje možnosti! Mikui Vlado Člani JUDO KL Ob zaMjučku tečaja — Trener je zadovoljen — Začetfiiški iečaj so & odličnhn uspehom končali 4 štttd&nti — V marcn ho začetniški tečaj tudi za študentke 29. Januarja je Akademski Judo klub zaključil začetniški tečaj. Ob tej priliki so tečajniki pred po-sebno komisijo pokazali, česa so se naučili. To je bil prvi nastop, ki nam odpira pot v prava tekmo-vanja. Predsednik kluba tov. Vrabl Niko se je v svojih uvodnih bese-dah iskreno zahvalil trenerju rov. Zlendru, ki je kljub svoji službi vestno vodil dva tečaja. Tekmovanje je odlicno uspelo in prijetno presenetilo tudi tre-nerja. Tekmovali so v obrambi proti davljenju, palici, nožu ter v padcu iz vseh položajev. Odlično oceno so dobili: Goričar, Hudales, Pernat, Lapajne. OGLAŠUJTE VTRiBUN Ob zaključku tečaja moremo tr-diti, da je za ta šporr med štu-denti precej zanimanja. Klub so močno podprle organizacije ZŠJ, ASO in Težkoatletska zveza Slo-venije. V marcu bo klub priredil nov začetniški tečaj, to pot tudi za ženske. Istočasno bo nadaljevalni tečaj, v katerega bodo vključene vse najtežje prvine Judo športa. Lnpajne Tine in štufetah Proga za velesklom je bila zelo dobro postavljena, saj so bili z njo zadovoljni prav vsi tekmovalci. Postavii jo je to-variš Glavič. Dolga je bila pri-bližno 1.800 m, s 350 m višinska razlike. Naši tekmovaki so do-segli izreden uspeK V: tej disci-plini, saj so zasedh prva tri mesta. Bizjak, Hladnik in Pre-stor s,o dokazali, da so mojstri smučanja. Tudi Dernič je vozil dobro, a je padel, kar mu je pokvarilo lepši- plasman. Av-strijci so zaostali ns. A.—6. mestu, kar pomeni zanjs neuspeh. Pr-vihrvatski tekmovalec Modnč je zasedel 8. mesto. V ženski konkUrenci ¦ je fcljub" padcu zmagaia Avstrijka Sulz-bacher, ki je za razred boljša od naših tekmovalk. Med naši-mi je treba omeniti Kariševo, ki je zejo dobro vozila in se je plasirala na tretje mesto, do-čim je Lenardonova s sigurno vožnjo dosegla le četrto raes.to. V soboto ,14. .II. ¦ popoldan je bil na sporedu tek štafet. Na-stopile so štafete Ljubljane, Zagreba in mešana štafeta Ljubljana-Beograd. Z velikim raskokom je zmagala naša šta-1'eta v postavi Kalan, Kavčič, Gaj, Svet pred mešano (Bab-nik, Krištofelc, Soberl dva-krat). Vsi ljubljanski tekmovalci v štaieti na 4x6 km so tekli do-vršeno in požrtvovalno. Kalan, ki je tekel prvo predajo, je pritekel v cilj brez palice, a je imeJ kijub temu dobro minuto naskoka pred ostalimi. Tudi Kavčiču in Gaju se je videlo, da se bosta hitro vrnila v svojo nekdanjo formo. Najboljsi čas med posamezniki je dosegel Svet. 45-letni Frnnta spet na sfeakalnici Nemalo smo bili preseneče. ni, ko se je v soboto zvečer prijavil za tekmovanje v sko, kih tudi Dvoržak Franta, znani zagrebški skakalec. Z indeksom v roki nam je dokaz.%1, da je študent pedagogike v Zagrebu. Poleg njega je bilo za skoke pnjavljenih še 9 tekmovalcev. Skakali so na 40 metrski ska-kalnici v Krsinjski gori, ki pa je nepravilno grajena in ne do-pušča daljših skokov. Skakalni. ca je bila dobro pripravljena in tudi organizacija je bila naj-boljša. Tekmovanje je bilo kon-čano v dobri uri. S svojimi skoki je presenetil Ulčar, ki je skakal lepše in daljše od Do-brina, ki je veljal za favorita. Kljub temu, 6a imamo med študenti znane sk-^kalnice kot Roglja, Braza, Goriška, Razbor. ška in druge, je bilo za skoke prijavljenih najmanj tekmovaL cev in še od teh je bila polovi-ca kombinatorcev. Slalovn — edini uspch Avstrificev Zadnja disciplina tega prven-stva je bil speciaini slalom. Prog.a je tekla ob žičnici in je bila dolga 600 m, i višinsko razliko 150 m. Nasto-pilo je 30 tekmovalcev, kot predvozač pa je vozil Tine Mulej, ki je do-segel tudi najboljši čas proge. Zmagal je Avstrijec M6bius, ki je prisotne navdušil s svojo -drzno vožnjo. Tudi Prestor je v di"ugem teku vozil izredno, kar mu je prineslo 3. mesto, kljub temu, da je imel v prvem teku dokaj slab čas. Dernič je tudi to pot padel in se ni mo. gel uveljaviti. Oovori »radio Kranjska gora« Radioamaterji so se na tem prvenstvu odlično odrezali. -Ozvočili so tekmovanja ini. gle'. Obrainba proti brci dalce obveščali o rezultatih. V domu »Planika« je obratovala . kar prava radio postaija, ki je obveščala stanovalce in tekmo-valce. Tudi z giasbo, šalami in, kar je najboij važno, z vre-menskimi poročili nam je po- . stregla ta radijska oddaja. ¦ Vss važnejše dogodke so po- ' sneli na magnetoionski trak. Ekipa je imela s seboj kar 2 radijska aparata na tok in ba-terije. Radio amaterji so s svo-jo glasbo zabavali tudi takmo. valce in goste v Porentovem domu. Ohmejni pas ntrtn deia. prefflavice Kranjska gora leži v obmej-nem pasu. Nekaj članov naše ekipe ni imelo dovoljenj in že na vlaku so se začele neskonč-ne debate, ah bodo ti tovariši potovali nazaj v Ljubljano, ali bodo plačali 5.000 din kazni, ali pa bodo ušli strogim očem po. stave. Vsa ta mnenja so bila zaman. Miličnik je zahteval svoje, naš vodja je oporekal, fantje, ki so bili brez dovoljenj, pa sploh niso prišli do besede. Konec je bil ta, da so le-ti lahko ostali v Kranjski gori s pogojem, da jim v 48 urah pre-skrbimo dovoljenje. Tov. Luž-nik je kot vodja akupine zapi-san v knjigi miličnika. Morda res ni prav, da so s temi dovoljenji obremenjeni tu. di turistični kraji, posebno še v času množičnih prireditev, kot je bila v tem primeru naša. Stiperlativi Med tekači vlada veliko ne-zaupanje. Tekač Ljubljane Kri-šfofelc je skril svoje smuči pred tekmovanjem v stranišče, da mu jih ne bi kdo premazal. Srdjan Sarič je vzbu.ial veli-ko pozornost s svojo sibirsko kapo. Napravil je veliko zme-do na tekmovanju v veleslalo-mu, ker je nesel telefonsko ži-co namesto na cilj, na start. Znani tekmovalec Ziga Pre-stor zatrjuje, da nima nobene slike s smučarije. Ali mu ver-jamete Kako je vse to vabljivo. Le kaj počno ljudje podnevi, ko hodijo Lno noč pod palme, drugo noč pod smreke ln tretjo — 7 dežja pod kap — kar se žepa tice. Pošastno vabljivo; saj so agitatorji boije študirali psihologijo, kot vsi absol-venti tcga odd. na fil. fak. In človek gre oz. zaide kar ta-ko na lepem, sredi zime POD PALME! Zabavati se je pač tre-ba, sicer bi vsi pomrli od dolgega časa, posebno pa še, ko vcs teden »garamo« ob knjigah in nam je razvedrilo posebno potrebno. Plesnih prireditev je toliko, or-kestri igrajo eden bolje kot drugi, vse je tam bolj »hiper« kot dru-gje — le cene so povsod iste: dvesto jngosiovanskih dinarjcv v papirju! Vsak klub in klubič hoče na račun olovcške potrebe po za-bavi in norčijah priti finančno na zeleno vejo, zato se ne smemo ču-diri, če med naslovi priredirev sre-čamo kaj »komične« naslove. Si-cer pa balincarski klub tudi rabi denar... Na srečo MLO financira (vsaj verjctno je) pogrebno dru-štvo in to ne namerava prirediti »ene noči pod Žalami«, verjetno dobiva javno stranišče tudi denar od istotam ter ne bomo doživdi »ene noci pod Tromostovjem«. Slišal sem celo za neki študentski ples, ki je bil celo v »Emoni« in baje kar v ponedeljek. Vpraševal sem ko!ege, Če kaj vedo o tem — pa nič. Res me zanima, kdo je pri- n o a redil »študentski« ples, predvsctn zato, ker sem študent. Pa pojdimo pod palme. 200 gor, 200 dol — kaj more Stanislav za-to, če svet nori — so pač enotne cene. Garderoba deluje brezhibno, neki samozvani univerzitetni or-kester igra izborno, naravnost f ra-pantno. Vina kar zmanjkuje in maske so nadvse prijetne. Reflek-torji vseh barv zelo vplivajo na »semintjametalne«. Separeji so go-tovo nova pogruntacija in so za-kriti z mrežami od odbojke — zelo »revmatično«. In — Alahov bar! Superčudovito — liker za 10 din dražji — sicer pa nič po-sebnega. Baletne točke znosne in ljudje razpoloženi — toda: joj, prejoj, nekdo je pel, menda prar tisti, ki poje v radiu osladno sen-timenralne »šlagerje« — na srečo ni pel dolgo in smo vzdržali. Sicer pa bi bil to edini resni očitek prire-diteljem te čudovite »noči pod pal-mami«. Naži pevci so se končno res po-rrudili in so mnogim pripravili za-bavno noč. Res, da je bila lanska prirediter pod istim naslovom brez dvoma prijetnejša in predlan-ska tudi, toda saj je od obiskoval-cev najvei! odvisno, če se dobro zabavajo ali ne. Vsekakor nam mar.jka takih zabavnih prircditcv, kjer bi vladalo bolj stndentsko prisrčna atmosfera in ki bi bile bolj poccni. SKOK Velika Unionska dvorana je bila drugače urejena kot obi-čajno. Namesto sedežev: m':ze, palme in p« zidovih skice im-proviziranih rudnikov ter ru, darsk.i znaki. Na.mesto dvr«kril-nih vrat je bil nameščen rudar-ski jašek osvetljen z rudarsko svetilko. V Lstcm slogu &o bile urejene tudi so.-ednje dvorane »Uniona«. Vse to bi tudfi nepo-svečenemu obiskovalcu dalo slutiti veliko intimno sveča.no5t. Ljudje so pirihajali. Vsakdo je hotel biti za svečanost bolj eleganten. Mislili bi lahko, da se nahajamo v prejsnjem sto-letju. Mmški v frakih, s črmmi metuljčki in cilindri, dame z giobokimii dekolteji. »Union« je imel ta večer čast sprejeti v svoje prostore »galerijo« Iju-di, med katerimi se je izraža! ?tari in novi čas, stare iv. nove navade. »Oprostite, kje je miza št. 8, kje je 20?« • »Izvolite, tear izvolite«, so po-navljali službujoči do onemo-glcsti. Kcmično pa je nastala gneča, da dežurni sploh n-iso mogli obdržati reda. Gostje so postali absolutni gospodarji dvorane. Zvočniki so sp-regovoriM: To je »Zlati sed€ž«, ki imenuje člaine prezidija — zaslužne pro-fesorje in inženirje. »Stare baj-te« pa naj zasedejo prostare okoli častne t&blice, na čelu ka-tere se nahajata dva kontra-pika z veliko rudarsko za^tavo preko ramen in prsi ter rudar-skim pozdTavom »Srečno«. Nastopil je čas za raport pre-zidiju. »Rogovei-bum« — se ogla. si levi kcn.trapik. »Habeas«^ od-govarja »zlati sedež«. »Za mojo tablico se nahajajo: »stare bajte«, inžcnirji j.n štu-dentje. Skupnn število semestrov 1945, število izpitov 891, celo-kupna starost 100 4- x let, skup-na teža 1,000.000 4- 4 srami«. »Rognverbtrm« je siknil desni kontra-pik. »Habeas« je odgovoril »zlati sedež«. »Za mfljo tabMco s« n?ha.ia.1o «amo inžerjirji s skupnim števi-lom semestrav n.a posameznika 15, z vsemi opravljenimi izpiti. Dve tretjinii vs&h So poročeni, mesečni dodateik za otroke teh poročenih je 100.000 din^ 2»/« o-d vseh sta ločena. Lahko' hi »a, vedli še do.sti informativn^h po-datkov, pa jih zar-adi tehničnih ovir ne moremo.« Po tem raportu je vstopdl »slavni brucmajor« v rudaraki uniiormi s perjaruco na glsvi in sabJjo ob pasu^ burno po-zdravljen od vseh'prisotnih. Obstal je sredii dvorane, po-zdravil prezidij in oba kontva-pika, ter na njihovo zdravje iz-pil nekaj čaš vina. Nekaj trenutkov kasneje je g!as trobeinte pnkliical smrd'ji-vo brucad na parado. Prišli so skozi veliki vhod z lampioni in vojašk'im korakom, pojoč rud?r-sko himno. 'Vsi prisotni so vstali. Sedaj je šele nastal pravi ce-remonial. Edina možnost, da sa publika reši brucov&kegia smra-du,- je bil skok čez kožo. Na iz~., pit so šl.i bruci v gOEJem redu. Prvo se siks.kalo neko nno brez spola v krilu. Resnj brucmsirr je budno pazil in pnstavljal onesom vprašsmja: »Zakaj je ono prišlo na nošo fakulteto?« Ono je odgovorilo: »Zato, ker ljubim preko dneva toplcrto vi-sokih peči, preko noči pa vro-čo ljubezen svojega moža«. Aplavz. »OdUčno^ deset!. :>Prvi izpit je opravlJRn.« Ono je do-bilo ženski spol. Potem So ska. kali vsi po vrsti. Po ceremonialu je nastaJo prerivanje. Vsak si je moral najti prnstnr, kjer bi se g^ la-hko na?rkal po stari knapovski tradiciji. Natakarji So imeli de-]% čez g^avo. Ples se je pričei točPo ob 23. uri in je bilo na programu 24 p!esov. Kdor ni bil dovolj vztra-jen, se je umpkniil na balkon, od koder je lah,k0 gledsl vse to valcvanie pod seboj, ali pa s© je oddaljil daieč, daleč v druse dvorsne, kjer se je PILO, (če ie bil pri densrju). Labkn si na 200 din ti je bilo vso pot top!o. Vlajko Krlv?ya-^e. Ljufeljanski »pasteli« Prvenstvo ?tudentov smučarjev se*jc pred kratkim vršilo na >pro-gi dojenčkov«, kot imenuje Pole-tov dopisnik smučarsko progo na Vitrancu v Kranjski gori. Naši Beograjske Univerze ni služ-beno zastopal noben tekmova-lec. V Kranjsko goro je prišel le član odbora za šport. Dernič trdi, da nima sreče na študentskih tekmovanjih, kar se je tudi to pot izkazalo za resnično. Tehnični rezultati Tek 12 km: 1. Soberl (Bgd.) v času 54,15; 2. Svet (Lj.) 55,57; 3. Kalan (Lj.) 56,03. Moški: Veleslalom: 1. Bizjak 1,48,5; 2. Hladnik (Lj.) 1,49,0; 3. Pre-stor 1,49,5 Zenske: Veleslalom: 1. Sulzbacher (Avstr.) 2,31,6; 2. Bizjak (Lj.) 3,01,8: 3. Kariž 3,03,4. Slalom: 1. M8bius (Avstr.) 2,17.0; 2. Hladnik (Lj.) 2,17,2) 3. Prestor (Lj.) 2,18,9. Skoki: 1. Ulčar (Lj.) (27, 26.5 m) 183,8 točk; 2. Dobrin (Lj.) (26, 25 m) 175,8 točk; 3. Leben (Lj.) (25.5, 24.5 m) 175 točk. Stalete: 4X6 km: 1. Ljub-ljana, 1,52, 44; 2. Ljubljana-Be-ograd 1,54,49; 3. Zagreb 1,58,15. Kombinacija: 1. Soberl (Bgd.) 386.8 točk: 2. Kavčič (Lj.) 374,2; 3. Gaj (Lj.) 358,1. »asi« so srartali kljub temu, da si je Dernič razbil glavo, Hladnik nezavesten obležal na progi, Po-gačniku pa še vedno si!i strah v kosri, če se spomni' na smuk-progo v Megeve v Franciji. Iz zaupnlh virov smo izvedeli, da delajo tudi naša kinopodjetja po načelu finančnega »profita-«. rilm vrre toliko časa, dokler je prodanih ena tretjina vstopnic. Če je film dober ali slab, je postran-ska, nefinančna, zadeva. Med nami pa res ni nobene oli-ke. Pred nedavnim je nek ^tudent sedel pri predavanju v volneni jo-pici. — pomidite, brez suknjičaf To je seveda opazil profesor, ki je predavanje prekinil in opozoril studenta, naj si obleče suknjič. Ta je Ugodil profesorjevi želji in zar-del, ker mu je bilo vroče — v suk-njiču; ob misli na izpit pa ga je zazeblo. * « Morda ie po svoje zanimivo tu-di, da se je že trerji dan po izidu prej.šnje šrevilke »TRIBUNE« po-javil na deski univerze lepak, da je list razprodan. To pot so se po-trudile v naše uredništvo (ki irna posebno reprezenmivno sobo za visoke obiske) tudi znane osebno-sti, kot operni pevec Lubša in dru-gi, da si kupijo TRTBUNO. Ured-ništvo je bilo v 7.as;ati, ker nl mo-slo dostaviti te številke TUGO-REKLAMU v prodajo. »TRIBUNA« Stev. 9. fNadaljevasnje s prve sfcrani) Regulacija Ljubljanc oosti: preložitev Gorenjekega JtDlodvora * (Ljubljaina—SiiSca) in železmiiSteiih daLa izven Kiesta ter gradnja obvoznie jpxoge. Todfc piri gratdfoji Četoega fcolodvora odpadejo. poglotbitve osebnih prog na Trst, JesenAce in Kamržik, medtem fco o«tane proga na Doienjsiko z majhnimd popraivki v glavnero tak&na, kot je ttenes, proiga na Stajersiteo ostan© ista( ie položi se več ti-tov kravato, če dekle, pa se lepo skrbno poče^ež. Navado imam, da se pustim pred izpiti »prepihati«. ZaTijem pež za Gradom. S »veie zlikano haljo od pazduho hitim po znani ccsti skoati zgodnje jutro. Mesto se prebuja v mrzel zimski dan. Ko srečujem znan« obraze, ki tem jih ob isti zgodnji uti sre-žala vsak dan, kadar sem tekla na predavanje iz patologij« dve leti, jih na tihem pozdravira in jim po-vem, da grem danes morda zadnji-krat tja. Vsako podrobnost opa-zira na starih znancih. Ta j« Tesel, drugi zaskrbljen, oni jc nekam shujšan. Spomnim se predavanja in pra-davalnice. Vsako jutro ob 7 je bil leseni »amfiteater« popolnoma za-seden. Ko je rstopil profesor z asi-stenti in strežnikom, j« Jum utih-nil. In pričelo se je rsak dan isto. In vendar je btlo vsak dan dra- gače! Profesorjeve besede so tekle jasno in preprosto, da se ti je zde-lo vse zelo enostavno. Vodil te je od procesa do procesa, od njego-vega nastanka, tja do ozdravlje-nja ali nepopravljive okvare. Kar videl si, kako se premikajo celice pri vnetju, kako se obohotijo pri raku. In včasih, ko je bila naža pozornost utrujena, je prišla iz profesorjevih ust šala. Malo se je namuznil in pričel pripovedovati resno in počasi, kot je njegova na-vada. V hipu je avditorij zajel bu-čen smeh. Ko pa je nastala tišina, se je nadaljevalo predavanje. %>omnim $e, kako tfudovito je Če-hov opisal predavanje iz patologi-je v »dolgočasni storiji«. Tam je napisano, pri nas pa takšna pre-davanja doživljamo dan na dan, leto za letom. Vedno nove »sto-glave hidre« polnijo škripajoči amfiteater in profesor jih vsak dan znova premaga in jih prisili, da sledijo njegovi misli. Ko pridem na institut, ostali ko-legi že čakajo. Vsi štirje smo na videz mirni in zbrani in morda preveč zadržani za vsakdanje raz-polozenje. Na tihem si želimo, da ga ne bi preveč razjezili. In ob tocni uri se prične praktični del izpita. Najprej gre vse lepo glad-ko. Profesor je miren, Študentje rbrani. Ko pridejo med delom vpražanja zakaj in kako, sku?as povedati, kar pač misli?. Čudno je pri vsej stvari to, da se najbolj prcprostih stvari, tistih, ki Ieže kot na dlani, ne spomniš in hodiš ved-no nekam daleč naokrog. Profesor te posluSa in pritrjuje in že vna-prej ve^, da bo vpražal: »In kaj le?« In ta »kaj le« se ti zavrtava v možganc, dokler na konca res Zanimivosti nadvvočno hitros&jo bodo opremljena s posebcnimi ra-darskiooi »apravami, da se bo-do obvarovala psed tr6enje«a s podobnimi letaii. Hitrost takSaalh modernih letal Je tolikto«, da bi dve letali trčili, ie bi si pri-letoli iz oblakov nasprotl v raz-dalji 2,5 km. Ce bi pa bil pre-sledek med obiaki samo 150 m širok, bi prttlo do trdenja, ne da bi pilota viAda druga druge. ga. Ker hitrost letal ve bolj , je uj>ati, da bo il u G A N I T E do SOOO km na ^0! so za vamo leten^« pari tolikšni hitrosti nuj-no patrebne tehnične »o6i«. Pri tej Mtposti preleti letalo pol-drugi kilometer, preden pilot reagira na svoj vidni ob&utek. lvkorišvanje soncne ei Do&lej snao navajeni izkori-ščati le sondno energijo, ki se je v »toletjih akiimuiirala v le-meljskih zalogah goriv. Danda-nes iricoriščajo tudi energijo sonca davnih dob v uranskih baterijah. V tropsklfa krajih pa, kjer ima gonoe danevno 8 ur moč 10 KM na povrSini 10 m*. bi se dala Bončna enčt&ja direktno izkori-Kati. To energijo praktično že izkoriS*a}o v Avstraliji, Egiptu in Mehiki. Plasttčne filme so prikazali Angleži na lanski Berlinski raz-»tavi k» na Britanskem festlva-lu. Vtiai gledalcev so bili i«red-ni, ker so predvajali filme s krasnsto&i plasti^nimi slikami v barvan. Izmučenl poslušalec radia, ki mu program ne ugaja, bo samo »avpil in radio bo utihnil. To so dosegli s pomočjo posebne na-prave v radijskem aparatu, ki reagiira tako, da izključi zvoč-nik. Rimska cesta ima svoj radio-Odldajnlk, in sicer nekje v ozvezdju Strelca iaa Laboda, to je ugotovil ameriški znanstve-nlk Janskjr. Uganite. katera igralka je to in v katerih filmih (ki smo jih vide-li) je nastopala? Ali vam je všeč? Zelite, da objavimo tudi prihod-pjič kak?Sno podobno uganko? Vaš trud tudi tokrat ne bo zaman! Ureclništvo je razpisalo dve na- gradi, ki jih bo določfl žrcb 27. februarja ob 13, uri v nažem Ured-ništvu na Trgu Revolucije 11. Za nagrado smo izbrali slovensko revijo FILM, ki jo bomo siečnim reševalcera naročili za vsc leto 1953. Nagradna uganha KCUPON Šr. 3 Ime In prllmek___ FakuJteta_______ Naslov________ ne izvrta tistega, kar je najboljše. Tako gre vrsta od prvega do zad-njega. Marsikatera krepka pade iz kandidatovih ust. Vsakokrat se profesorju naguba obraz in ena od obeh obrvi se dvigne visoko na čelo. Hitro veš, da j« hud. Pozne-je pride šemikroskopska diagnoza in teorija. Spet isto. Najtežje je biti preprost in jasen. In ker se zavedaš, da je preprost izraz naj-boljša rešitev, iščeš in vrtaš in go-voriŠ v najbolj nemogočetn jeziku. Obrv je profesorju še nesteto-krat švignila kvišku, predno je bi-lo vse pri kraju. Zdi se ti, da bo nastoiplo neko olajžanje, pa se hu-do motiS! Zmerjaš se s ccpcem in bedakom prve vrste, ko sprejemaž čestitke kolegov na hodniku. Ko vso stvar prespiš in jo ie enkrat spustiš skozi možgane, ti jc čisto jasno, kako bi moralo btti. SpoznaS, da ne znaš gledati in go-voriti .Gledati in govoriti tako, kot to dela kak pasttr. To je pa gotovo preveč preprosto za nas, ki obiskujemo tako »visoke sole«. S. POOELJENIH JE 5 NAGRAD Uredništvo je to pot prejelo več-}e št«vilo resitev nagradne križan-ke »Poizkusite 5c enkrat!«. Izžre-bani so bili naslednji reševalci: Branko Fatur, elektro-fakultcta, Danilo Beljsak, rudarska fakulte-ta, Dragica ZaLar, prirodoslovno-matematična fakulteta, Jaro Le-skošek, filozofska fakulteta in Ivan Limpelj, TVŠ-kemi>a. Dan pred prvo študentsko predstavo naj se tovariši zglase v našem uredništvu in dvignejo vstopnice. Ostalim pa želimo drugič več srečel Rešitev g križanke Vocloravno; l. Bjroia; 6. uianj; I©. Avari; 14. Puaga; 1». Ert>s; 20. Kosa; 22 Alijce; M. Ovca; 26. Olj,b; 21. L,i(ž; 2d\ Le»a; 30. Ot«; 34. Oaza; 34. Oba; 35. in; 3S. L.ona; 37. K1.O; 3«. Kit; 40. Hlimai; 43. l; 49. Woba; &1. limeti; 53. Pleter; 55. Apadn; 58. Ro*n; 80 Ako; 61. Leik; t»2 Vidra; (53. AKit; 65. Len; 66. Ura; 67. Silt; S8. JDcl; 6a. ALt; TO. Opna; 73. N*; 17 Gjbi; 18. Aibttdan; 21. Ctea; 23. Ibao-; 25. O»r; 28. Levi; 29. Puat; 31. Siga; 33. toor; 36. Leto; 37. Klek; 39. Titai; 41. Atol; 43. Reka; 44. ZHt; 46. Liira; 46. Sara; 46. Bilo; 50. Adm; S2. Maribor; 53. Palatin; 54. Aventjn; 56. Palomar; 57. Na-preva; 59. Arueitesma; 61 Lipan; 64. Tnalo; 66. Uta; 67. Sin; 68. DES; 70. Tri, 72. Ako; 74. DIT; 82. Oder; 84. Omot; 86. Otkel; 87. Einsttc; 88. Rama; 89. Pena; 91. Atom; 93. Abel; 85. So<-ra; 96. Sana; 97. Kreten; 98. Aman; 100. Elan; ioa. Kete; 103. Kula; 104. Ljster; 106. Atene; 109. Iste; lai. Livar; U3. Lado; 115. Enw; 11«. &ad; 1)19. Peta; 121. Met; 123. Ida; 124. Eva; 125. Ara; 126. Kra; 127. Srt; 129. Ni; 131. Ar; 132. Is; 133. Ig; 134. Av; 135. KV (fciilovait). STARŠEM SREOMJEŠOLCEVS štttdentska Samopomoi Vam lahko preskrbi instruhtorje — "stu-dente z& vse predmete iz gimna-zij, srednjib strokovnib "sol in Uni-verze. StarH, pohitlte in nikar ne l6iii nje, daleč odmaknjen od vseh nemirov, ki pretresajo svet. Vendar nam njegova zgodovina izpričuje, da njegovim otoftfc-nom ni bilo prihranjeno trplbo in smrtonosno srečanje s kul-turno »više« stoječimi belci. Prvo poročilo o otoku je po-ročilo neke gusarske ladje, ki ga je imela za kos misteriozne-ga južnega kontinenta. Seleleta 1722 ga je obiskal Holandec Roggeveem na veliko noč in ga po tem dnevu tudi imenoval. 1770 ga je neka ekspedicija španskega pocHsralja prikljticila k posestim Spanije v Južni Ameriki. Kmafcu nato ga je oW. skal Coock in od njegi anaroo nekaj podob z otoka, Jci kažejo danes že izginude plemenske skulptture. Nad urejene raimere n* o*o-kuk Jtjer je probivalo pribliSao 6.000 de«na8*nov ** " J!" jL vladal kraij Ln s*ari pbemgntt- kori§čali ležišča guana na skal-nih otokih vzdolž južjioameri-ške obale, pobrali najboljšo delovno silo z Velikonoenega otoka, vštevši kralja in »učene« maoro, Odpeljali so jih v pra-vo sužnost, kjer so v neznosnih razmerah, v smradu, vročini in žeji morall kopati ptičje gnojilo — guano. Okoli 900 otožanov je pri de-lu pomrlo in Sele na iniciativo nadaljnjih 85, preostalih pet-najst pa je na otok zaneslo ošpice, ki so povsem razredčile nekoč tako številno prebival-stvo. Otoška kultura je bila uničena. Varuhi duhovne tradi-cije maori so pontrli, ne da bi prepustili mlajšim rodovom svoje poslanstvo. Stevilni napisi v piktografsk-i pisavi, ki jih najdemo vsepo-vsod po otoku, so danes nerazs svc^e mirao iivšfje- aio Stari kipi, ki stoje §e danes na tratah ob Rano-raraku kratcrju t«bitsk>egia loJSjtvi, ker ni nifcogar, kl bi in An^tja jifa zn«l ppebra^« Prav tajtoo viadi nam ni povsera za-ao pamen: Ste-sp tw«|»fei ostaniek viln-i|i lcipov in idolov, ki so re je ostalo le še obrtniško iz-delovanje maihnih kipcev »moai kavakava«, ki prikazu-jejo groteskao izšušenega star. ca s štrlečimi rebri in hrbte-nico ter s pošastno izrezljano glavo. V času uničenja kulture so prišli s Tahitskega otočja fran-coski misionarji in pričeli ši-riti krščanstvo. (Ironija zgodo-vine!) Ker je istočasno španski imperij v ameriško - španski vojni propadel, je ostal Veliko-nočni otok povsem brez gospo-darja. Le tako si ga je mogel podvreči nek francoski pusto-lovec, ki je nad prebivalstvom vpeljal pravo strahovlado in končno prisilil misionarje in. številne domačine, da so se pre-selili n;a Tahiti. Sele čez dvaj-set let je uspelo domačinom, da so ubili tujca in se osvobodili tiranije. 1888 je proglasila Cilska re-publika otok za svojo last in uvedla na njem red in mir. ki ga uživa še danes. Otoško pre-bivalstvo sedaj znova narašča. Pavi se predivsem z ovčerejo, lci je v zakupu neke angleške družbe. Na otoku je okoli 35 tisoč glav ovac. Zvessa s Tahi-tijem je v domači dialekt Ea-niesla tahitsko govorico, zaradi česjar ni ve5 <^istega pijrvotilega jezifca, kot tudi n4 V«^ čistih j« ^ešanja z »4 i*tMa v tra- gediji v sedemdesetih letih XIX. stoletja le stara kultura, ampak tudi prvotno prebivalstvo. Otok je vuikanskega izvora in ima trikotno obliko. Na vseh treh vogalih ima ugasle ognje-nike, v katerih se skrivajo ma-la jezerca — rano. V enem iz-med njih je bil kamnolom za kamnitne skulpture, ki so po-sejane po otoku. Predniki do-mačinov so jih klesali iz meh-kega zelenkastega tufa (sedi-mentiran vulkanski pepel) in jih kljub veliki teži razmestili po vsem otoku, tako da zrejo proti morju. Na otoku je okoli 244 teh »ahusov«, veliko jih je pa še ostalo nedovršenih vkam-nolomu. Po svoji zunanjosti so nekaj povsem svojstvenega. Z nizkim čelom, z globoko udrti-mi očesnimi votlinarni, ogrom-nim ravnim nosom, na stran štrlečimi ušesi in" tankimi ust-nicami v marsičem spominjajo na inkovska božanstva. Neka-teri »ahusi« so imeli na glavi še velika rdeča kamnita pokri-vala, ki so jih domačini klesali na drugem koncu otoka. Res je čudtno, kako je prvim prebi-valcem uspelo prenašati po več kvintalov in ton težke idole iz kamnoloma na otoška pobočja, ker pri tem niso imeli na raz-polago nobenega lesa. V bližini kamnoloima se je na robu ognjenika nahajalo »veti-šče ptiijega Žloveka, pod kate- rim so na morski obali prire-jali vsakoletne pomladne pro-slave in tekmovanja pri iska-nju prvega jajca ptiča »mantu tara«, neke vrste morske J".sto-vice. Pravzaprav je danes ?e po-vsem nemogoče reči, kdo ima prav: ali Heyerdahl ali zastop-niki teorije o poselitvi Poline-zijcev od zahoda na vzhod. Skulpture na Velikonočnem otoku so resda v marsičem po-dobne inkovskim kiparskim iz-delkom iz Vinapuja in Cuzca, vendar najdemo podobne »ahu-se« tudi v ostali Polineziji. Med domačini je ohranjena pri-povedka o izginulem otorju »Hiva«, ki naj bi ležalo med čilsko obalo in otokom. Ep do-pušča možnost, da je obstajal reden stik z ameriško celino, saj še danes ni redko, da pre-potujejo domačini v navadjiem čolnu preko 1000 milj, ko obi-skujejo posamezna otočja. Ta-ko je na primer po prihodu »Ti-kija« na Tahiti odpotovalo v čolnu petero domačinov z Veli-končnega otoka nazaj domov, da povedo rojakom o tem veli-kem dogodku. Polinezijci so v resnici pra-ve otoške kotilice in tako ni čudiio, če Velikonočni otok ni nikoli izgubil stika z ostalira svetom, četudi leži pomaknjea daleč v sredo oceana. I.V. laorana — Zdrav«!