Rezultati proučevanja dela v tovarni furnirja Nož za rezanje furndrja je važno delovno mesto in dana je možnost kombiniranja dela tistih delavcev, ki delajo nn njem. Razen tega je ta stroj ozko grlo v proizvodnji furnir-ja, dragocenega materaala za lesno industrijo. Da hi racionalizirali delo tega stroja, so znanstveno pix>util: delo z njim. Najprej so fotogra-firali današnji način dela. Foto-grafi.r2inje je omogofilo seznam postopkov, prikaz gibanja mate-r.Ta)a, izdelavo tehrtološke karte Skupine' tlovek-stroj (ali gra-f:lkoin dela). Stara dclovna metoda. Moj-ster in dva pomočnika strežeta navpičnemu nožu za žaganje furnirja. Mojater požene i-n u?tavi st;oj, pomoinika pritrdi-ta kos lesa ta jemljeta furnir-ske Mste iz stroja. Pom-oOnte furnirsko ploščo jemljeta s pod-loge in jo preložita na vagon-tefc. Vso skladovnico izžaganega fumirja ne prestavljajo naen-krat, marveč postoipoma, tako da list za listom preobračajo V erni izmeni naložijo povpreč-no 11 skladovnic furnirja, pri čemer vsaik delavec opravi 140 postoplkov. Pri nalaganju ene Likladovn.ice izžanega furnirja stori delavec 60 osnovuih ročruh gibov. IK'a delavca napravita v enj izmeni približno 1.680 gibov. Kose lesa dovažajo iz oddalje-nosti 94 metnov. Deske za nala-ganje fumirja prinašajo \z od-daljenosti 97,5 m, vagončke pa dovažajo i« odidaJjenostj 40 m. eiektrično dvigalo 190 m, ročao dvigalo pa 5 m. Za prenos lese-nih koscn' iz parilnice do noža je b'lo potrebnih 7 transpovtnih elementov in 6 delovnih opera-cij. Za delo mojstra in njego-vih pomočn:'kov pri nožu je b'lo potrebnih 14 operac:j, 7 prenoeov 'n 3 zastoji. Vi graifiikona dela je bilo ^l-deti, da je bil delovni čas stroja in dfiavcev zelo slabo izkori-šten. IzJtoriščanje stroja je zna-š&lo komaj 25 odstotkov. Moj-ster in po-močnnka so opravljall delo, kj bi ga lahko opravljatf tuidi delavci z nižjo kvalifikaci-jo, v .tern iiasu pa je stroj stal netekoriščen. Dplavci so prl' deiu stix)ia sedeli v dokaj ne-f.Tijetnem položaju, tako da n.so mogli vzdržati tempa stroja \a so ga morali zato od čaea do časa ustaviti. V osmih urah. ko-likor traja delovna izmena, je stroj zrezal povprečno 2400 U-stcv turnirja. Izboljšana metoda. Del« so iz-bolJ9s'i tako, da so uporabUl naslednja načela: 1. Odpravili so nepotrebne za-stoje. 2. Na novo so razdelili naloge med delavce. 3. Ves material in orodje so namestili v doseg delavčevih 4. Odpravili so vsako odvetno ifkanje in oddaJjevanje delav-cev oč stroja. Sedeže za pomočnike so re-konstru'1-ali tako, da delavcu nl-treba daleč segati z rokp, da bi dosegel izžagane liste furnirja, in da lahko z manj truda doseže vetjo delovno storilnost. Prelaganje furnirskih Hstov z mize na vagon^ek je laiko po-cno>tavl]eno, da se vsa skladov-nica z desko vred prenaša na vagionček. Izdel-al: so podrobna navodila v obliki pravilnika za delo vsa-kega delavca. Montiral'- so eleiktiičnj zvonec, s katerim mojster pckliče po-možne deiavce, naj pripravijo nov kos lesa. tako da de'avct ne izgubljajo časa i-n da stroi po nepfltrebnem ne stoj.i. Jz.koriščanje stroja se je se-daj povečalo za toliko, da nož v eni izmeni iahko zreže 3600 do 4700 1'stov {urnirja, kar po-rneni povetanje produktivriosti za 30 do 100 odptotfcov . Z iziboljšHmim načinom dela podjetje lahko .poveča svojo brutto proizvodnjo za toliiko