KpCME i »ur UNITBO STATBs' WAR %ONDS k and' STAMPS CLEVELAND, 0., THURSDAY MQRNING, JUNE 10, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. IV. pE-Ehx, Ali se peljejo na žegnanje? — Po njih veselih obrazih sodeč, se res peljejo na ve-zabavo. V resnici so pa to italijanski Vojni ujetniki v Tuniziji, za katere je vojna "ičanci. Večina teh je sedaj že v Ameriki, kjer se jim bo dobro godilo. Pijanski teror na Primorskem (VlpHa vest iz domovine). terorja je začel razsa-i?8 Primorskem. Odpeljali u^rnacijo vse moške od 16. ' ^ta. Ko so radi tega na-^ekaterih krajih nemiri, "mi popolnoma požgali !ftskih vasi. jiQftcentracijske tabore so ' približno 17,000 ljudi, j'" Je bilo ob tej priliki 80 ij. * ^ 1918 naprej si je pri-jj4 Italija, da asimilira |j °'000 Slovencev in Hrva-jj .s° Prišli pod njeno oblast. ni posrečilo. Sedanja Ijj. ^ to pokazala z vso ja-na, Srednjem Vzhodu .,l(j ala jugoslovanska arma-^^skih fantov iz Prlmor- ske, ki so se prostovoljno prijavili v jugoslovansko vojaško službo. Toda Italija se boji tudi prebivalstva, ki je ostalo doma. Italija, ki pričakuje invazijo se boji, da ne bi takrat Slovenci nastopili proti svojemu staremu zatiralcu. Zato hoče Italija streti odpor slovenskega inaroda. Kot je lani v avgustu in septembru divjal fašizem v takozvani Ljubljanski pokrajini, zasedeni leta 1941, tako se znaša zdaj nad Slovenci, ki so že od leta 1918 naprej pod Italijo. Dne 31. julija 1942 je proglasil Mussolini v svojem govoru v Gorici, da mu ne bo odveč, poslužiti se Cezarjevega zakona, ki zahteva, da se pomori vse moško prebivalstvo . i . 4 fe GROBOVI \ ri domovini so umrle sle-Ij^e osebnosti: V Ljub-tfšj aprila umrl največji H —,.....— I, ^ je bil v Ljubljani leta ti. °kopan je bil na veliki ^al, iz kapelice sv. Jože- %!tna občina ljubljanska, %a'Stni član je bil' mu je L6'a slavnostni pogreb. ^ J-niarca je umrl vrhniški (L ailez Burnik. Zadela ga f j. v. »f^Pijani je umrl znani '(fjj r glasbe, Anton Dekleva. i ^ 3e ibil 17. marca iz ka-jj. Andreja na Žalah. — bo lahka slovenska zem- slikar, Rihard Jako- Nekaj premogorovov je napravilo poravnavo z premogarsko unijo Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premo-garjev je sprejel od premogovnih družb $1.30 za člane unije priboljška na dan. To bi bil pri-boljšek za zahtfeve, da dobivajo premogarji plačano za čas, ki ga izgubijo od vhoda v rov do kraja, kjer delajo. Toda k temu so pristale samo premogovne družbe iz osrednje Pennsylvanije, ki zaposlujejo kakih 65,000 premogarjev. Ostale družbe so izjavile, da bodo čakale, kaj bo odločil vladni delavski odbor, kateremu so izročile zadevo. y r^jtaa knjiga št. 3 ši|j kontrolo cen je začel »/v°jno knjigo št. 3 in sir \ ^avi Ohio, Michigan, In-1-' ^est Virginija in Ken-Znamke iz te knjige se ne .^^iti, dokler vlada tega kar bo enkrat poleti. \ J6 tudi zadnji dan, da se °šnje za to knjigo. H slovenski relif i^rujžnici št. 35 JPO,SS I >li sledeči: Jennie Gor-y,5° za relif, $2.50 za V>^esto venca na grob jr_ j0hn Kantz je V j* za relif, $10 za za ruski relif. IZ ELY, MINN. Naš zastopnik Mr. Peshel piše, da imajo na Elyu že 14 dni dež in da so vse nižine pod vodo. Nevarnost je, da bodo vsi posevki segnili. Nekateri si pa zemlje niso mogli pripraviti za setev radi prevelike moče. Tako ni dobro za onega, ki je že vsejal ali vsadil in ni za onega, ki še ni. Slaba letina se obeta letos. V Duluthu se je poročil John Otrin z vdovo Mrs. J. Zabukovec. Mr. Otrin je že več let oskrbnik v šoli na Elyu. -o- Miss Steinitz odide Danes se poslovi od International instituta Miss Maxine Steinitz, ki je delovala tam polnih 17 let. Odšla bo na univerzo v Pittsburgh, kjer bo ostala poldrugo leto. želimo ji najboljši uspeh. Naši Slovenci bodo tudi še v nadalje dobili vse potrebne informacije v tem institutu, kot so jih dobivali, ko je bila tam Miss Steinitz. 21. obletnica V nedeljo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po kojnim Simonom Verbičem v spomin 21. obletnice njegove smrti. Na operaciji Emily Zobec, 6315 Glass Ave se je podala 6. junija v Charity bolnišnico na operacijo, katero je srečno prestala. Nahaja se v sobi št. 426 v 4. nadstropju. Žalostna tretja obletnica Danes, 10. junija "praznuje" Italija 3. obletnico, odkar je napovedala vojno Franciji in Italiji, ko je Mussolini zabodel nož v hr-; bet svojim zaveznicam, kot je takrat izjavil predsednik Roosevelt. In ravno na dan 3. obletnice tega sramotnega-čina se pripravlja ameriški general Eisenhoiver, da- zasede s svojimi četami prvi kos italijanskega ozemlja. -p-0--- Za pomoč domovini! Zavezniki oblegajo otok Panteileria če bo šlo tako naprej, bo tretji Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani Vojaško vojno sodišče Poveljstva Oboroženih sil "Slovenija— Dalmazia." odsek v Ljubljani je izreklo naslednji obsodbi: Mravlje Anton, sin pok. Anto-| na in pok. Pohar Katarine, roj. i v I v Dravljah, delavec, samski, v zaporu je bil obtožen, da je sodeloval v Dravljah od julija 1942 do 2. marca v prevratni ' združbi, da je sodeloval v oboroženi tolpi, da je imel orožje in municijo ibrez dovoljenja pristojnih oblastev in da je proti NEURADNO SE ZATRJUJE, DA SO ZAVEZNIKI ŽE NA OTOKU Zavezniki so pozvaJi posadko na otoku, naj se vda. Ker ni bilo odgovora, so začeli otok obstreljevati z mor ja in zraka. London,' 9. junija,—Močna skupina angleških križark in ru-Podpeci l. maja 1901, bivajoč) šilcev pošilja na tone izstrelkov na italijanski "Gibraltar," otok Panteileria. Istočasno so prihrumele nad otok ameriške zračne trdnjave, ki so vsule nanj na tisoče bomb. Zavezniki so včeraj, stavili posadki na otoku ultimatum, .naj se brezpogojno vda. Ker ni bilo odgovora, so začeli zavezniki bruhati najtežje izstrelke na trdnjavo. Napad se vrši brez tisočak za našeibedne v stari do-| koncu meseca avgusta na Bokal-movini kmalu na banki. Danes j skem gradu zaradi dobička vzel zopet lahko zapi- s silo krave, krompir, moko, in šemo n eka j pri-j druga živila in je bil zaradi tega spevkov, ki so jih j obsojen na dosmrtno rob i j o, dobri ljudje, oproščen pa je bil pripisanega zločina, da je 23. februarja v $10,000 $9,000- $8,000- $7,000- $G,000- $5,000— $4,000- $3,000— $2,000— $1,000— Odseki poslanske in senatne zbornice so se sporazumeli glede stavk Washington.—Zastopniki poslanske in senatne zbornice so se sporazumeli na predlogu, ki se tiče stavk v tovarnah in rudnikih, katere je prevzela vlada. Kongresniki upajo, da bo predlog postal postava, predno poteče premirje med linijskimi premogarji in premogovnimi družbami 20. junija. Predlog določuje kazen $5,000 in eno leto zapora za one, ki bi pozivali in vodili delavce v stavki. Tehnično bi bile pa stavke mogoče v rudnikih in tovarnah, katere ni prevzela vlada, toda le tedaj, ako bi večina delavcev s tajnim glasovanjem odglasovala za stavko in stavka ne sme pričeti pred 30 dnevi po takem glasovanju. --o-- Cene sirovemu maslu so danes nekaj znižane V prodajalnah okraja Cuyahoga so od danes naprej znižane cene sirovemu maslu. Znižanje je od 5 do 6 centov pri funtu. Za najboljše vrste sirovega masla je maksimalna cena 51c funt. Istočasno bodo pa poskočile cene jajcem in sicer od 1 do 2 centa ducat. Kdo ima koso? Louis Oblak bi rad dobil sta rokrajsko koso "v roke." Kdor se lahko loči od nje, naj jo prinese v Oblak Furniture, 6621 St. Clair Ave., ali naj pokliče HE-2978. na.si darovali za Pomožno sekcijo slovenskih župnij v našem (uredništvu. Prispevali so sledeči: Poznana Mrs. Frances Knaus iz 1052 E. 62. St. je darovala kar 825. Nek naš rojak, ki pa noče imena v javnosti, nam je in Mrs. I.eo Troha iz 19707 Arrowhead Ave. sta darovala $10.00 in Mrs. Kristina Verbič iz 1052 E. 62. St. je dala $5.00. Prav lepa hvala vsem skupaj in, seveda, trkamo še vedno tudi na druga slovenska srca, da sežejo v žepe in darujejo za naše reveže v stari domovini. -o-— Manj strahu je, da bi obleko racionirali Washington. — Dobro znamenje je, da obleka ne bo racionira-na, ko je urad za vojno produkcijo dovolil večjo količino volne za obleko civilnega prebivalstva. Ta količina volne bo zadostovala za vse zahteve armade in civilnega prebivalstva. Urad za vojno produkcijo je tudi preklical prvotno odredbo, da naj tovarnarji mešajo volno z bombažem, rayonom in drugimi tvarinami, da bi se tako porabilo manj volne. Pravijo da teh primesi zdaj bolj primanjkuje kot pa volne same. -o- Unija pocestne železnice zahteva nova pogajanja Thomas Meany, predsednik unije uslužbencev clevelandske pocestne železnice je obvestil odbor, ki upravlja železnico, da naj začne takoj z novimi pogajanji. Unija, pravi Meany, ne sprejme ponudbe, ki jo je dal vojni odbor župana Lauscheta, da se uslužbencem zviša plača za 3 cente in pol na uro. Upravni odbor železnice se bo sestal danes k posvetovanju in sklenil o nadaljnih korakih. Sestri graduirali Vida in Agatha Silbitzer, hčerki Mr. in Mrs. Frank Silbitzer iz 10513 Reno Ave. sta gra duirali iz Holy Name višje šole, katero sta dovršili z odliko. Jeseni bosta stopili pa v St. John bolnišnico, kjer se bosta izučili •za bolničarke, želimo jima mno-ga uspeha. Mekercu priredil atentat na Oborožene sile, zaradi pomanjkanja dokazov. Grm Anton, sin pok. Antona in pok. Miklič Marte, roj. v Za-gorici (Dobrepolje), 21. maja 1897, bivajoč v Kinjah pri Novem mestu, v zaporu je bil obtožen, da je skupno z drugimi neznanci v Slovenski vasi dne 17. julija lani odvzel osebno svobodo Pellegrinu Domenicu, da se je nasilno polaslii predmetov in denarja v znesku 10,000 lir pri imenovanem Pellegrinu Domenicu, da je pripadal prevratni združbi, sodeloval v oboroženi prestanka. Zavezniška letala so priletela z Afrike nad otok ter vrgla osi-ški posadki zahteve, da takoj razvije belo zastavo. Zavezniki so to storili, da obvarujejo posadko in civilno prebivalstvo gotovega uničenja. Osiške radijske postaje so še sinoči naznanjale, da je garni-zija zavrnila ultimat za predajo. Kot zatrjujejo depeše, ni bila v Sredozemlju še nobena točka s tako silo bombardirana, kot je otok Panteileria. Depeše iz zavezniškega glavnega stana tudi zatrjujejo, da bodo zavezniki nadaljevali z bombardiranjem otoka .toliko časa, da st bo posadka podala. Dim iz zadetih tarč na otoku sega eno miljo visoko v zrak, Bojno ladjevje pošilja izstrelke na skladišča in priprave v pristanišču. Najnovejša poročila zatrjujejo, da se je zavezniška arma- tolpi m bil v nedovoljeni posesti da že iz.krcak na otoku> toda orožja m mumcije, oproščen pa uradnega čila 0 tem še ni. je bil obtožbe, da je v nedoloce-l Dozdaj niso utrpeli zavezniki pri napadih na ta otok še nobenih izgub. Istočasno so pa zavezniški bombniki metali bombe na Sicilijo in Sardinijo z afriških baz. Bombniki iz Osrednjega vzhoda so pa včeraj obiskali Grčijo ter metali bombe na osiško ladjevje na vzhodnem in zahodnem grškem obrežju. V Egej-skem morju so zadeli tri osiške ladje, v Korintskem zalivu pa eno. * * * nem času pred 11. julijem 1942 v Slovenski vasi zagrešil dejanja plenitve, ropa in terorja v anektiranih ozemljih. Obsojen je bil na dosmrtno ječo z vsemi zakonskimi posledicami. -o- Zopet so jih potegnili Včeraj so začeli nekateri lastniki avtov polniti tanke z gazo-linom mene.č, da bodo izgubili kuponi iz knjige A polovico vrednosti. Zaenkrat je ostalo vse pri starem in tanki so polni, gazo-linske postaje, vsaj nekatere, pa prazne. Graduacija Na 7, junija je graduiral iz Euclid Central višje šole Edward Ivančič, sin Mrs. Rose Ivančič, 854 E. 207. St., Euclid, O. To je že tretji sin te družine, ki je dovršil šolo z najboljšim uspehom, čestitamo! Druga obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Prijatel v spomin 2. obletnice njene sfnrti. Italija poroča izgube v tej vojni Rimski radio je poročal, da znašajo izgube Italije v treh letih vojne 633,251 mož. Od teh jih je bilo 58,000 ubitih, 131,000 ranjenih in nekaj več kot 444,-000 pogrešanih. Radio je zatrjeval, da zre Italija v četrto leto vojne "pogumno." —-o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Albert in Laddie Volčanšek iz 8912 Union Ave. pošiljata pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njiju naslova sta: Albert R. Volcansek, A. S. Co. 539, U. S. N. T. S., Great Lakes, 111. — Laddie R. Volcansek, S 2/C U. S. N. T. S. (Radio) Div. 12, Sec. X, c/o University of Wisconsin, Madison, Wisconsin. Frank in Victor Malley, sinova Mrs. Theresa Malley iz 8912 Union Ave. sta naročila v pismih najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njiju naslova sta: Cpl. Frank W. Malley, 35320733, Co. "A" 84th Engrs. Cam. Bn. APO 700 c/o PovSt-master, New York, N. Y. — Victor G. Malley, A. S. Co. 607, U. S. N. T. S. Great Lakes, 111. Uničimo Ameriko in pa Anglijo, ali bomo sami uničeni, pravijo Japonci Tokio.—Radio je oddajal govor, ki ga je imel na javnem shodu v mestnem stadionu v Tokiu predsednik poslanske zbornice, Okada. Govornik je poudarjal, da morajo Japonci uničiti Zedinjene države in Veliko Britanijo, ali pa bodo sami uničeni. "Vedeti moramo, da ni pro-ritostora za vse, za Japonsko na eni strani in za A n g 1 i j o in Ameriko na drugi strani," je grmel govornik. "Mi moramo streti ti dve deželi, katerih poosebi j enost je mogočnost." .Svaril je tudi narod, da mora biti pripravljen na dolgo vojno. -o---- Zavezniki napadajo vedno bolj na široko na Pacifiku Avstralija.-—Japonci so imeli dozdaj kolikor toliko mir pred zavezniki na posestih južno od Singapora. Zavezniki so napadali dozdaj večinoma na Salo-monskem otočju, na Novi Gvineji, Novi Britaniji in tam okrog. Včeraj so segli dlje in pokazali Japoncem, kaj jih še čaka. Ameriški bombniki, izdelka Liberator, so poleteli 900 milj zahodno od Darwina v Avstraliji ter bombardirali otok Soemba. V pristanišču so poškodovali 5,000 tonsko tovorno ladjo. 1 -o—- Angleži poročajo o napadu na otok Lampedusa Valetta, Malta. — Angleži priznajo, da je mala skupina angleških čet vršila poizvedovalno službo na italijanskem otoku Lampedusa. Toda razen dveh vojakov so se vsi vrnili na bazo. To je tisto, o čemer je osišče včeraj poročalo, da je pet angleških stotnij napadlo otok in da so Italijani vse pobili. Knjiga~je~bila~vrnjena po 114 letih Detroit. — V detroitsko javno knjižnico je nekdo prinesel knjigo, "Telemahove dogodivščine," ki si jo je nekdo izposodil iz knjižnic«? 12. novembra .1829. Ta, ki je knjigo vrnil, bi moral plačati .$787.80 najemnine od te knjige za teh 114. let. Toda nihče ga ni vprašal za denar, tako so bili veseli vrnjene knjige. --o--- Avtomatične ledenice Jerry Bohinc, ki ima znano prodajalno s pohištvom in drugimi potrebščinami za hišo in dom na 819 E. 185. St. priporoča nove avtomatične ledenice, izdelka 1943. So nekaj finega na trgu. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 10, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMXS DEBEVEO. Editor 0117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. ___Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland tn Euclid, po raznažalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____PoMuneana številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: Dni ted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7JW per year D. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« D. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for > months _____Single copies 3c_____ Entered as second-class matter January 5th. 1»0». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 136 Thur., June 10, 1943 Za njih lastno zemljo gre Iz povsem zanesljivih virov smo zvedeli, da je med italijanskimi vojnimi ujetniki, ki so bili zajeti v Afriki in nedavno pripeljani v Zed. države v konfinacijo, tudi precejšne število primorskih Slovencev. Koliko ravno jih je in v katerem ujetniškem taborišču so, nam ni znano. Ampak to bi se lahko zvedelo na pristojnih mestih. Mislimo, da ne trdimo neresnice, ako zapišemo, da so bili ti primorski Slovenci rekrutirani v italijansko armado prisiljeni oziroma na podlagi svojega italijanskega državljanstva. katerega si^iiso nikdar želeli, nikdar iskali, ampak jim je bilo usiljeno pri tisti nesrečni zeleni mizi v Versaillu. Torej ti italijanski vojni ujetniki slovenske krvi so zdaj tukaj na ameriški zemlji. Kot s takimi bodo ameriške oblasti postopale kot z vsemi drugimi vojnimi ujetniki in kot imamo mi Amerikanci navado, dobro in lepo bomo ravnali ž njimi, kot ravnamo z japonskimi in drugimi. Kar nam trenutno prihaja na misel je, če bi se ne dalo morda te vojne ujetnike slovenske krvi porabiti za kako bolj koristno delo tukaj in ne samo za tisto, za katero so določeni po mednarodnem pravu. Po našem mnenju se ti slovenski fantje in možje še vedno zavedajo, da so Slovenci in da je njih srce na strani Združenih narodov. Gotovo se tudi zavedajo, da je današnja svetovna borba za to, da se osvobodi zasužnjene narode, med temi tudi Slovence. To je, da se zopet osvobodi tisto zemljo, ki si jo je prilastila Italija leta 1919, kot ono, ki si jo je prilastila pred dvemi leti. Mislimo in pričakujemo, da se ti vojni ujetniki slovenskega pokoljenja v polni meri zavedajo, da je ta borba Združenih narodov tudi njih borba, predvsem njih borba, ako so za to, da se njih rojstna zemlja zopet združi z o*talo slovensko zemljo. Zato bi bili mi mnenja, da bi se stopilo ž njimi v stik ter se jih vprašalo, če so pripravljeni storiti svoj delež za svojo domovino. Ne mislimo s tem, da bi se jih zopet mobiliziralo za vojno, ker so skoro gotovo že siti vojne, ampak da bi se jih mobiliziralo za druga dela, da bi nam pomagali v tem vojnem naporu. Tukaj nam primanjkuje delavcev, tako v vojni industriji, kot na vsej drugi domači fronti, in nekaj tisočev novih in krepkih slovenskih rok bi nam tukaj zelo prav prišlo. Seveda, to bi morali storiti iz svoje lastne volje, ker po mednarodnih zakonih ne smejo vršiti v ujetništvu ničesar, kar bi direktno škodovalo njih postavni domovini, katere državljani so. Toda, če se odpovedo italijanskemu državljanstvu in prostovoljno stopijo v vrste zaveznikov, to lahko store. V Afriki je nekaj tisoč slovenskih fantov iz Primorja stopilo v angleško vojsko. Slava jim! Kakšna bo njih naloga na vemo, vemo pa, da so pripravljeni storiti vse, da pomagajo Združenim narodom pri osvoboditvi njih rojstne zemlje. Nekaj podobnega bi lahko storili tudi ti tukaj in njih delovno silo bi v tem času zelo potrebovali. Ako so količkaj še naši, to je, ako še količkaj čutijo slovensko, bi se ameriške oblasti popolnoma lahko zanesle nanje, da med njimi ne bo kakega petokolonca ali'saboterja. Kdor bo izjavil, da hoče ponuditi svoje, roke za naš vojni napor, ta je že potrjen, da bo lojalen. Treba bi bilo nekoga, ki bi se za to zavzel, dobil imena in naslove teh slovenskih vojnih ujetnikov ter stopili ž njimi v stik. Morda bi bil tukaj Slovensko ameriški narodni svet na mestu. Mi mislimo, da bi šla ameriška vlada s kakim svojim oddelkom, recimo Vojnim informacijskim uradom, na celi črti na roko in morda bi tudi krila stroške. To je naš nasvet, ki bi ga mi izpeljali, ako bi imeli na razpolago sredstva in osebe. SANS bi to lahko storil, ker ima na razpolago urad in sredstva., Ako bi ta naš nasvet z uspehom izvedli, bi to mnogo koristilo tudi naši politični stvari, za katero se zavzemajo Ameriški Slovenci. BESEDA IZ NARODA Delujmo V petek 28. maja se je vršila redna seja podružnice št. 39 SANSa. Videli boste po številu stalnega odbora, ki je bil izvoljen na tej seji, da je bilo navzočih na seji veliko število raznih društvenih zastopnikov in posameznikov, kateri se zavedajo, kako potrebno je delo, ki ga je podvzel Slovenski ameriški narodni svet v pomoč Slovencem v starem kraju. Še je nekaj društev v Št. clairskem okraju, ki niso poslala svojih zastopnikov k naši podružnici. Zato pa apeliram na vsa ostala društva, da izvolijo enega ali dva zastopnika in jih pošljete na prihodnjo sejo. Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke, delujmo kolikor nam je mogoče, da bo tudi naš slovenski narod v domovini nekoč užival tako svobodo, kakršno imamo mi tukaj v Ameriki. Odbor podružnice je sledeč: Predsednik Leo Kushlan; I. podpredsednik Krist Stokel, II. podpredsednica Josephine Zakrajsek, III. podpredsednik Frank Česen, tajnik John Suš-nik, blagajnik Matt Lucic, zapisnikar Milan Medvešek; nadzorniki: Tony Vapotič, Tony Svelc, Charles Vrtovšnik, Ludvik Medvešek in John Krebel; publicijski odbor: Antoinette Simčič, Mary Križmančič, John Tavčar, Jennie Glazar, Frank Oglar, Frank Česen in Milan Medvešek; veselični odbor: Tony Vapotič, Vincent Salmič Frank Česnik, Charles Vrtovšnik, John Tavčar, John Centa, Frank Jazbec, Mary Stanonik, Andrej Tekauc, Frank Virant in Andy Sadar. Prihodnja seja naše podružnice se bo vršila 25, junija v SND v sobi št. 1. John Sušnik, tajnik. -o- Društvo Srca Jezusovega (samostojno) priložnosti na razpolago. Nikar ne hodite krog tajnika potem, ko je že prepozno. Kadar je na seji sklenjeno, da se tega ali onega člana črta vsled zaostalega ases-menta in če je dotičnik že v letih, (torej prestar za ponovni pristop, tedaj ne pomaga nobena "žau-ba" več in tudi na tajnika se vam ni treba jezit, ampak se jezite sami nase in na svojo pozabljivost ali kar hočete. V nedeljo 13. junija se vrši redna seja našega društva v sobi št. 3 staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pridite bratje v nedeljo na sejo in posebno pa ste vabljeni vsi tisti, ki ste že par mesecev pozabili na svoj ases-ment. Opominjam vas samo v vašo lastno korist. Kdor zna ceniti društvo, bo upošteval ta opomin. Na svidenje v nedeljo na seji. Z bratskim pozdravom, Tajnik. -o- Zahvala Sedaj, ko sem na potu okrevanja, se želim zahvaliti vsem prijateljem in prijateljicam za obiske v bolnišnici in na domu. Prav lepa hvala za poslane kartice, darila in cvetlice. Posebno pa se moram zahvaliti mojim prijateljicam, ki so me za moj 70 letni rojstni dan tako presenetile na1 mojem domu. Mrs. Millavec iz 71. ceste je vse to vodila, udeležile so se sledeče z darili: Mrs. Stamp-fel, Mrs. Millavec iz 71. St., Mrs. Grdina iz St. Clair Ave., Mrs. Skuly iz 61 St., Mrs. Marion Knaus, Mrs. Grdina iz 62 St., Mrs. Zorman in Mrs. Millavec iz 61. St. Prisrčna hvala vsem ter ostajam Vaša hvaležna prijateljica, Carolina Modic, 6201 St. Clair Ave. -o- Ali naj poleti hodimo bosi? Dobro vemč, da naša obleka ni prav nič pripravna in je celo nezdrava. Vendar se tudi mo- že dalj časa ni bilo nič prošenj in opominov na članstvo našega prenavlja in marsikaj, kar društva, to s^ tudi pozna v ura-1 je bilo zelo nezdravo, je že du tajnika, ker ni kazalo druga-' zdavnaj odpadlo, kot na pri- Naciji pričakujejo vsak čas invazije Kot se poroča iz nevtralne Švedske, pričakujejo nemški' vojaški krogi vsako uro invazije zaveznikov na Evropo. Zatrjuje se nadalje, da pričakujejo naciji invazije na petih možnih točkah: v Belgiji, severni Franciji, južni Franciji, Italiji in na Balkanu. Dr. Kurt Pseisser, nemški vojaški ekspert, je izjavil glasom teh vesti, da bodo zavezniki udarili najprej v Sredozemlju, ker imajo tjim tri močne in dobro trenirane armade, to je dve angleški in eno ameriško, za rezervo pa močne francoske čete. Nemci priznavajo, da so zavezniki dobro pripravljeni ter da imajo za invazijo zelo dober načrt. Ker nemško vrhovno poveljstvo ne ve, kje bodo zavezniki udarili z največjo močjo, zato drži glavno silo v sredini Evrope, da jo lahko pošlje tje, kjer bo največja potreba. Na vsak način naciji te dni nimajo mirnega spanca, ker ne vedo, kje bo prišel prvi in glavni udar nanje. Tudi ne vedo, če bo prišel ta udar danes, jutri, drug mesec, ali kdaj. In če, kot prijeti za pero in napi sati par ducatov opominov za neplačan asesment. Mogoče bo kateri izmed članov rekel: lej ga našega tajnika, že zopet vzdihuje . . . Toda ni druge pomoči, opominjati je treba kar maprej, ampak veste, dragi člani, vsake reči se človek enkrat naveliča in tajnik se tudi naveliča večnega opominjanja. Posebno pa še zato, ker je treba opominjati vedno ene in iste člane. Ne vem, zakaj morajo vsi ostali člani vedeti in izvrševati svoje dolžnosti do društva, a nekatere pa se mora vedno dregati. Nikar naj se noben ne čudi, zakaj društva danes tako težko dobe društvene tajnike. Tega niso krivi tajniki, ki se mogoče odpovedo tajniškemu poslu, katerega so mogoče opravljali že po več let — ne, temu je krivo članstvo mer životnik (modre) z jeklenimi palčicami in pa krinolina ali krilo na obroče. Moški so bolj starokopitni in se še zdaj v vročih dneh potijo v vatira-nih suknjičih. Ženske so sodob-bnejše in imajo poleti kratke rokave, lahko poletno obleko in so—brez nogavic. Moški in ženski svet pa zanemarjata noge. Porivamo jih v debelo usnje, podlagamo podnje trde podplate, tesno si jih zavežemo, tako da ne morejo dihati. Mnogo so že govorili in pisali, da bi morali vsaj poleti biti' bosi. A tega pa nikakor ni moči doseči, češ, da je to le za reveže in za otroke. Na noben način noče človek dati z nog vročih čevljev in rajši se poti v njih, kot da bi bil bos. Zdrava noga—zdrav človek. Noga pa more biti zdrava le tedaj, če ni nespametno stis- njena v čevelj. Številne mišice samo in posebno pa tisto članstvo, ki se ne zaveda svojih dolžnosti do društva in s takim za-!in ^ite, ki držijo^ skupaj sedem nemarjainjem samo povzroča več jn dvajset kosti noge, je treba dela za tajnka. Tolikrat sem že j prisiliti k delu. Kdor svoje pe-pisal glede rednega plačevanja; te stalno/odmika od tal, jem-asesmentov, da že ne vem kaj j lje nogi njen pravi življen.ski naj bi še napisal, da bi se kaj | element in s tem sebi izvor mo-prijelo tistih počasnežev, ki se;£i. Neki vojaški strokovnjak je jih do sedaj še ni prijela nobena' že leta 1917 zapisal: "Vojaki, ki beseda. 1 so utrjeni s tem, da so navaje- V glavnem vam polagam na j ni bosi korakati, jezditi, se bo-srce, da plačajte svoj asesment rJti in streljati, so spričo mraza ob času. Vsako drugo nedeljo v j in vročiiie bol(j odporni in prene-mesecu sem v naši zborovalnL sej0 več kot drugi." Ne le otro-dvorani že od poldne naprej in j c{, tudi odrasli naj bi bili v top-vsakega 25. v mesecu pa pobi- Jem vremenu, čim več bosi. Do-ram asesment na domu od šestih1 segli bodo, da bodo imeli bolj do pol devetih. Kdor želi plačat zdrave noge in tudi bolj zdravo asesment pravočasno, ima dovolj telo. to, da morajo biti pripravljeni vsako uro, jim gre gotovo na živce. To jim pa lahko povzroči živčni napad, ki je zelo nevaren za zdravje. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagl, HI. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. ■ Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa, Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn, četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich.'1 Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, HI. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, HI. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, HI. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs, Prances SuSel, 15900 Holme9 Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, HI. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland,O. Za zdravo porast mora biti zelo trdna podlaga Pred par tedni je bil priobčen zelo zanimiv uredniški članek v tem listu, ki je vreden, da se ga ponatisne, ker vem, da bo mnogim članicam kot občinstvu v pojasnilo. To so imele gotovo v mislih zastopnice Slovenske ženske zveze, ki so zborovale v Pitts-burghu, Pa. na 6. konvenciji. Zbornica je napravila nekaj drastičnih sprememb oziroma dodatkov, ki bodo garancija za zdrav in še večji razvoj te organizacije. V glavnem je konvencija naredila sledeče spremembe v pravilih. V Slovensko žensko zvezo se bo sprejemalo odslej žene in dekleta slovenske in drugih narodnosti belega plemena v Zedinjenih državah. \V organizacijo se bo sprejemalo nove 'članice od rojstva, pa do 50. leta starosti. Dozdaj se jih je sprejemalo od 4. leta naprej. Gotovo je pa najbolj važna nova točka, ki se tiče zvišanja smrtnine in pa plačevanja mesečnih asesmentov. Napravljena je bila nova smrtninska lestvica, ki bo nudila članicam več ugodnosti, to se pravi: več za-vorovalnine in to za primeroma zelo majhen asesment. Konvencija je napravila dva smrtninska razreda, A in B. V razred A plačujejo članice 40 centov na mesec, v razred B pa 60 centov. V razred A bodo spadale vse dosedanje članice, toda članice, ki so v starosti med 14 in 30 leti, bodo zavarovane za $150 smrtnine za to vsoto. V razred B lahko prestopijo vse članice v starosti med 14 in 50 leti, ako to želijo. Mesečnina znaša 60 centov, lestvica smrt-ninske zavarovalnine je pa sledeča: Za članice od 14 do 30 let jej ^smrtnina $300.00. Za članice od 30 do 35 leta je; smrtnina $250.00. Za članice od 35 do 45 leta je smrtnina $200.00. Za članice od 45 do 50 leta je smrtnina $150.00. Gori omenjeni asesment pa vzdržuje poleg smrtninskega sklada tudi mesečnik Zarjo, glasilo Slovenske ženske zveze, ki se tiska na 44 straneh. To glasilo prejema vsaka članica. -Dalje se bo krilo iz upravnega sklada vse stroške konvencije, namreč dnevnice in potne stroške de-legatinjam. Ako bi ne bilo treba skrbeti za konvenčni sklad, bi bila mesečnina lahko pet cen- j tov manj. Toda ker je nemogo-; če pričakovati od manjših podru-1 žnic, da bi same skrbele za stro- J ške delegatinj, zato je bil na tej j konvenciji ustanovljen konven-i čni sklad. Tako bo njogoče vsem! delegatinam in vsem glavnim odbornicam priti na bodoče konvencie na račun upravnega sklada zveze. Ko je bila SŽZ ustanovljena pred 16 leti, je bil določen mesečni asesment na 25 centov. Takrat organizacija še ni imela svojega glasila. Ko je bilo na konvenciji 1930 priporočano, da se asesment dvigne za 5 centov, da bo za glasilo ki je bilo na 16teh straneh, je bilo splošno mnenje, naj se počaka do druge konvencije, da bo bodočnost pokazala, če je list sploh potreben. Potem je pa vsaka konvencija naročala več strani za Zarjo, in danes se tiska na 44 straneh ali 28 strani več kot prvotno. Na vsako članico pridejo zdaj stroški za glasilo deset centov, toda asesment je pa še vedno le 25c za vse skupaj. Obligacije upravnega sklada so bile vedno večje :u državni oddelek je zahteval, da je treba asesment zvišati, da bo v skladu z izdatki, posebno še z ozirom na to ker se članstvo stara z vsakim dnevom. To je pretekla konvencija tudi izvršila. Ako se ta novi asesment razdeli na tri dele, kakor je to potrebno za pravilno knjigovodstvo, krije te tri točke: 25 centov za članarino, 10 centov za glasilo in 5 centov za konvenčne stroške. članstvo bo gotovo uvidelo potrebo tega zvišanja, ker v resnici ni to nobeno zvišanje, ampak samo temelj za garancijo obstanka organizaciji in pa da se zdsigura obstoj glasila. Glavna predsednica, ki je bila zadnje mesece v neprestanem sti-ku*2 državnim oddelkom in aktu-arjem države Illinois, kjer je SŽZ inkorporirana, je sestavila to novo lestvico, za kar zasluži vse priznanje. Zlasti bo razred B privlačen za mladino, ki se bo lahko zavrovala za $300.00 za borih 60c na mesec. ženski, ki želi pristopiti k Slovenski ženski zvezi, se ni treba dati zdravniško preiskati. Zadostuje le njena izjava, da je zdrava. Kot tukaj omenjeno, se bo odslej sprejemalo v SŽZ žene in dekleta vseh narodnosti belega plemena. Vendar pa je v novih pravilih posebna točka, ki določa, da morajo biti vse glavne odborni-ce ameriške državljanke slovenskega ali hrvaškega pokoljenja. Tako je konvencija skrbela, da ostane organizacija popolnoma v rokah našega naroda. Glede mladinskega oddelka je važno naslednje, članarina je 10 centov, zavarovalnina pa znaša $100.00. Ko članica doseže 18. leto starosti, mora prestopiti v odrasli oddelek. Pri tem dobi enomesečni prost asesment za namreč v pogrebni sklad za vsako leto, kar je bila v mladinskem oddelku, vstevši v razred A. Nova pravila bodo stopila v veljavo 1. julija 1943. Enako tudi nov razred za članstvo, članice pa bodo pričele plačevati povišan asesment šele s 1. januarjem 1944. Prihodnja konvencija bo čez tri leta in sicer v Indianapolisu, r82loi Indiana. Tako smo v glavnem sklepe zadnje konvencije^ Nam se zdi, da je dele ukrepala modro in imela ^ samo dobrobit organizacij mo stavba, ki ima močan » ' se ne zruši. In konvencija J^ la v mislih ne samo^ da dan, ampak tudi jutrišnji, zasigurala organizaciji 1 podlago z nekoliko višji® mentom. Kitajci so že nad 1000 letF, Kristusom gojili svilop^ J so vedeli, kako se ProizvaU la, vendar s d to skrival1- _ j temu pa je bila svilopreJK ° tajskega prinesena ^A Letcfe delamo na marelo. To je zelo ker jaz bi rad poznal ti® j more držati motiko »h ^ta eno roko, z drugo Pa .iJ Poznam nekoga, ki Je sji tuacijo na tak način, Jd , zataknil držalo od dez"' . daj za vrat. Tako je ; pod streho, obenem )e obe roki prosti. Obdelovanje zemlje ®^, (j je veselje in svoje tez več težav kot veselja, .j-Nek farmar, kakih 40 , hodno od Clevelanda t0 ve. Oni dan je sadil v dil strojem. Kot veste so ; ^ ko napravljeni, da je ^tfh njem koncu zaboj s se na zadnjem koncu Pf vj>i gnojilo. Semenje Pa ljič, nato se vsipU'e ^»j gnojilo in posebna jamljič lepo zakrije- ^ Naš farmar je v Pot" p ga obraza sadil ali seJa ivojo; 0 bil gotov, je pa v s opazil, da je bil PozS S zaboj koruzno seme- ^t ■ ■ stega je vsadil, ki ^ napolnil iz kašče. Zdaj ima na gl»vl ^ ke probleme: 1) vsadil koruzo, ali do eJljeJJJ dostoval zaboj s sem ^ da bi tega ne zvedela ali naj bi šel in vso — ] ■V1 . ____________ krat obsejal in P0^ i« ali bi vse skupaj Pu.s kal, kaj bo prišlo * Kjer ne bo pa nič . bi Zl'a: obdolžil slabo seme danje deževno vremeni* Pa naj se potolaži, fu« težav nima samo on- pfi| , ni se je nekaj podobi^ ^ rilo in se je. Oni da 0 slučajno spazil zunaJredo me, sem tekel na S ^ vsej naglici potakn1 kaj fižolčka. To ni lahko delo « j. jim je na poti fro^T^ liko je dela in PrIf . * predno človek Prisl. jžl t«*' !|>i zemlje, pa ni nič vf j^Wii fc iil li i! t t 'to i" ^ tt 'ili kadar ga hoče zo kos11 y To je tako pokanje tezanje črevesja, usmili. . rj Onkraj seči me je J op/ ^ lesnem ddbrem delu d» ; t naš Jimmy. Mis^1 { M> zato tako zvesto opa* „ : v, pame se kaj naucn- , sem si mislil ves pO ■te» n^1 ■P prestolonaslednika- • tf Ko sem bil z težavami in v P°tu 3 0 *>< \ raza gotov z delom, ^ J kuhinjo, da se P11 ^ \ ni, kako da *> \ tem svetu. Joham s® z * k, lil in potolažila me^ , šalco kofeta. Ko srebal ob so k R JI 1 -.delovni v] ; žemlje, naenkrat P iz eilJV1 yes p j, hinjo naš Jimmy-. ^ v r prileti k meni, i*1 ^gte^ no pest fižola i". ^lil, s| je: ".Vidiš, ata, sl „jsi-mi fižol skril, Pf b * ro vsega sem n juč^ -Kaj bi vi v take* V ga našel, takem pravili s fantom-sem tako storil- »D t !* "T AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 10, 1943 Slobodan Jovanovic na- j nih ciljev-ki bi bili: p°vrnitev izgubljene svobode in osvobodi rodu V domovini tev podjarmi j enih narodnih --bratov. Današnja vojna je kon- Predsednik kraljeve jugoslo- flikt med dvema načeloma dru-vanske vlade, g. Slobodan Jo- žabnega reda. Radi tega ima vanovič, je naslovil dne 6. apri- vsakteri izmed narodov, ki se la — na. dan obletnice nemške- i vojskujejo v tej vojni, pravico ga napada na 'Jugoslavijo — zahtevati, da se mu pove kak-naslednji govor Jugoslovanom , šen je red, za katerega izgub-v domovini, katerega natančno lja svojo kri in kaj mu bo do- besedilo smo ravnokar prejeli. Danes sta pretekli dve leti, odkar je tudi Jugoslavija vstopila v (veliko svetovno vojno. Nikdar v svoji zgodovini ni šel naš narod skozi tako trpljenje, nikdar še ni doživel hujšega zatiranja; obenem pa tudi ni še nikdar pokazal lepših primerov ljubezni do domovine in junaštva. Zadnji dve leti sta bili najbolj krvavi v knjigi naše zgodovine, obenem pa tudi njene strani izpolnjene z največjo slavo. Usoda, ki nas je zadela v tej vojni, ni zadela samo nas. Kamorkoli se obrnemo, povsod se nam nudi več ali manj isti prizor opustošenja in krvoprelit-ja. Tudi oni narodi, ki so se brez boja predali osišču, se niso, za ceno svoje malodušno-sti, rešili vojnih strahot. Dosegli so le to, da ne umirajo za svobodo svoje lastne domovine, temveč padajo za račun tujce^ na ruskem bojišču. Naš narod pa je rešil svojo čast in svojo bodočnost. Sateliti osišča tega o sebi ne bodo mogli reči. Ko smo pred dvema letoma začeli vojno, smo imeli pred seboj preprosto nalogo — da branimo, ako moremo svojo zem- brega prinesel v bodočnosti. Socialni red, za katerega se bori osišče, je v zasedenih ozemljih le predobro znan. Ljudske mase ga niso nikjer sprejele, niti ne v ozemljih nacističnih satelitov. To je red, ki more biti dober edino le za Herrenvolk, nikakor pa ne za katerikoli drugi narod . . . iS tem redom primerjajmo oni socialni red, za katerega se bore zedinjeni narodi. Cilj, za katerim stremi ta red, se da izraziti z eno besedo; ta beseda je: varnost. Po tej vojni morajo nastopiti v vseh deželah razmere večje sigurnosti — zunanje in notranje varnosti. Zunanjo sigurnost bomo dosegli le, ako postane vojna povsem nemogoča, ali pa, ako bo nevarnost omenjena na čim manjšo mero. Ali je mogoče, to doseči, in na kakšen način? Jasno je, da bo treba ustanoviti vojno silo, ki bo vezala agresivne težnje osišča in njegovih satelitov. Toda za osiguranje velikih enot, kakor večje število manjših enot. Samo po sebi umljivo je, da je mogoče izvesti take grupacije le na podlagi svobodnega pristopa narodov. Narodi so zgodovinske tvorbe, katerih se ne da izbrisati s peresom. Poleg tega pa je nacionalizem postal predpogoj one kolektivne svbode, brez katere svoboda posameznika ne velja mnogo. Politični problem bodočnosti je ravno v tem: kako v popolnoma svobodnih narodih vzbuiditi in razviti voljo in sposobnost za skupno delo na polju skupnih gospodarskih in socialnih interesov. Danes prevladuje mnenje, da bomo dosegli ta cilj najlažje na podlagi konfederacij, ki bodo obsegale določeno število nacionalnih držav. Enota osnovana v začetku 1942. leta med Jugoslavijo in Grčijo je bil. prvi, akoravno še jako skromni začetni poskus take konfederacije. Evropa, katere narodi bi bili zbrani v take skupine, ki fei ostale v tesni medsebojni zvezi, bi mogla zajamči-ti vsaj za nekaj časa trajen mir, brez katerega je vsako kulturno napredovanje nemogoče. Kontinenta kulturnega razvoja ne more obstojati, ako se v tako kratkih razdobjih kakor v našem času, porušijo vse kulturne tradicije, ter se narodi začno vračati v dobo barbarstva in medsebojnega iztrebljevanja. To je čem strah. To je strah pred bedo. človek sedanjosti se ne mo-! re zanesti, da bo vedno našel dela ali, da se bo mogel obdržati na onem standardu življenja, kate-' rega je že dosegel; ne more se zanesti, da ho vzdrževan in v slučaju bolezni ali starosti dobival podporo; on ne ve, dali bo kljub visoki stopnji kulturnega in znanstvenega napredka, dobil svoj delež dobrin naše civilizacije in se dvignil nad najprimi-tivnejiši način 'življanja. Po tej vojni, v kateri je država zahte-j vala od posameznika tako stra- MALI OGLASI Sobo išče Išče se opremljena soba ali hovitih žrtev, je dolžna, da se'pa tudi s kuhinjo za pečlarja; opraviči napram temu posame- najraje od 55. do 72. ceste, zniku, in se pretvori v enoto z Kdor ima kaj primernega, naj visoko kulturo, ki bo svojim čla- pusti naslov v uradu tega lista. trajnega miru, bi to še ne bilo danes postalo tako jasno, da vsa- dovolj. Treba je še iz Evrope napraviti celoto, ki brez sodelovanja vseh svojih delov ne bo mogla napredovati in kateri bo vsaka vojna pomenila samo- ljo pred tem krivičnim napa- mor. Drugače povedano, Evro- dom. Toda čimdalje se vojna zavlačuje, tem jasnejša postaja razlika med današnjo vojno in prejšnimi spopadi — zdaj ne more noben narod več zasle- po je treba organizirati, to se pravi, da bo treba spraviti manjše in srednje države v večje skupinske enote. Kakor vemo iz lastne skušnje, je laž- dovati izključno le svojih last- je organizirati majhno število kdo predvsem zahteva zunanjo varnost, sigurnost pred novimi vojnami. Ako zedinjeni narodi v tej vojni bijejo boje s tako silnim naporom vseh svojih sredstev, je to le zato, ker imajo upanje, in voljo, da sedanja vojna ostane zadnja. Poleg zunanje, varnosti pa je treba ustvariti tudi notranjo sigurnost. Poleg strahu pred vojno, stresa danes ljudi še druga- nom zajamčila skrb za zdravje, šolo in delo. Neprestano se pojavlja vprašanje, dali bodo mogli narodi, katerih ozemlja so bila opustošena, takoj po vojni nuditi vse to svojim članom. Jasno je, da tega brez mednarodnega sodelovanja, organiziranega na najširši bazi ne bo mogoče doseči. Zato so tudi že danes v teku pogajanja med zedinjenimi narodi, kako praviti v sklad njih gospodarske načrte. To bi bila najkrajša pot, da se v opustošenih deželah ob novi ne le redno gospodarsko življenje, temveč da se tudi v gos podarsko manj razvitih krajih dvigne standard življenja. To mednarodno sodelovanje daje tudi nam upanja, da bo gospodarska obnova našega ozemlja napredovala s hitrim korakom in da bo državi omogočena izvedba zares širokopoteznega socialnega programa. Notranja varnost, ki je potrebna poleg zunanje sigurnosti, (June 10, 12) Peč naprodaj Proda se plinska peč v jako dobrem stanju. Vprašajte po 5 uri popoldne na 696 E. 160. St. Hiše naprodaj Na E. 47. cesti 14 sob v bližini St. Clair Ave. Za 7 družin zidano poslopje, prinese $135 na mesec. V slovenski naselbini. Na 78. St. 2 hiši, vsaka za 1 družino; kopalnica in furnez. Na E. 75. cesti 8 sob za 1 družino, 2 garaži. Na E. 93. St. in Empire 7 sob, zidana garaža. Za podrobnosti se obrnite na J. Tisovic 1366 Marquette Rd. v bližini St. Clair in E. 55. St- (138) Soba se odda Opremljena soba se odda moškemu, si lahko tudi kuha; zgo-je v bistvu le gospodar sk-a var-jrej. $2.50 na teden. Vprašajte nost, brez katere seveda ne mo- po 5. uri zvečer na 996 E. 64. Gornja slika je bila posneta v Londonu po enem zadnjih bombnih napadov. Naciji so napravili precej škode, vendar pa jih je t(L napad precej stal in kakor pravijo poročila so Nemci ta napad drago plačali, ker so ob tej priliki izgubili lepo število dragocenih letal. re nikdar priti do trajnega soci-__ al nega miru. Hiša naprodaj To so vojni cilji zedinjenih na- Proda ge hiša na 16002 gara. rodov: to je novi red, za katerim nac Rd za 2 družini, >11 sob; streme — da se Evropa organi- j poseben furnez> istotako tank žira na bazi velikih skupin, v ka-j za vročo vodo in kopalnice. Vse terih bo vsak narod tvoril svobo- v dobrem stanju> Lastnik živi dno državo, a vsak posamezni, na 15929 Saranac Rd. (136) človek varen v gospodarskem_________ pogledu; da mu bo nudena mož-j Novica o dohodninskem nost, živeti zares kulturno življe- davku nje. Ako bodo napori zedinje^ Drugo odplačilo na vaš do-nih narodov uspešni, bodo imele|hodninski davek je 15. junija, sedanje generacije, ki so toliko Da se izognete čakanju v dolgi trpele v obeh svetovnih vojnah,' vrsti in za vašo lastno udob-vsaj to tolažbo, da niso zastonj I nost, bomo imeli naš urad od-' umirale in da so s svojim trplje-jprt vsak večer do sedmih in sinjem odkupile obenem svobodb cer do 15. junija. svojega naroda in boljšo bodočnost vsega človeštva. To je na najkrajši način in v najširših potezah orisan skupni cilj, ki je zedinjene narode združil v borbi proti osišču. Ta cilj mora imeti pred seboj tudi naš narod. Mi dobro čutimo, da mora postati povojna Jugoslavija boljša od one Jugoslavije, katero smo imeli pred vojno. Toda, kadar govorimo o tem, kaj velja storiti po zmagi, moramo imeti predvsem v mislih, da noben narod ne bo mogel urediti svoje usode brez ozira na ostale narode in da bodo morali v svojih notranji uredbi v§i sprejeti geslo splošnih človeških idealov, za katere se danes Iborimo tako mi, kakor vsi drugi zedinjeni narodi. (J. I- C.) --o- Domačini na Novi Gvineji kaj pridno pomagajo ameriškim četam. Na sliki vidimo dva domačina, ki sta zaposlena, pri čiščenju japoncem zaplenjenih pušk, da jih bodo naši vojaki lahko uporabili, če bi bilo treba, To orožje je bilo zaplenjeno Japoncem na bojišču v Buna sektorju. DELO DOBIJO Delo dobijo ženske Za dva ali tri dni v tednu dobijo delo ženske, da bi pomagale čistiti dvorane in urade. Plača na uro. Katero zanima, naj se zglasi v uradu SND na St. Clair Ave. (136) Za pomoč v hiši Iščem priletno žensko, da bi pomagala gospodinji pri hišnem delu. V družini sta samo dva in živita v mestu Madison, O. Ako katero veseli tako delo, naj pusti naslov v uradu tega lista. (137) V našem uradu lahko dobite uradni Money Order od $1 do $1,000, ne da bi čakali. Mi bomo opravili za vas vse, kar tiče dohodninskega davka ,ne da bi vi za to zamudili ene minute časa. Za dobro in zanesljivo postrežbo, se zglasite pri Mr. Marian Mihaljevichu, 642.4 St. Clair Ave. (June 1, 3, 10) Farmo želijo Zakonski par z dvema malima otrokoma želi vzeti v najem malo farmo, kjer je hiša 5 ali 6 sob. Ne sme biti predaleč od Clevelanda ter mora imeti elektriko in vodo v hiši. Pripravljeni smo izvršiti tudi popravila, če potrebno. Pokličite HEn-derson 8392, Cleveland, 0. (June 8, 10, 12) FAT DAT BOND DAY East 61st St. Garage PRANK RICH. lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 8e priporoča za popravila ta barvanje vašega avtomobila. Delo tofino m dobro. __ -i -"^ii Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderja. Welding I i J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenvllle 3830._ FR. MIHČIČ CAFE 71X4 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ftjj jutro zgodaj smo se r'v Samsumu. Opazova- ni & 8 to Iz Carigrada v Tiflis (Nadaljevanje potovanja "V Carigrad") Spisal Ljudevit Stiasny mesto, ki ima prav J Pristanišče ter se raz-. il na pobočju ne preveč Iet.p:j ■'hriba. Veliko lepih hiš •ej»e ■ in razen nekaterih več- JKij> ianjših "mečed" (moha" • \ J^h cerkva) tudi armen- kas fkev. Bilo je že skoro so se približevali prvi J na vzhodu ne vstaja- 28odaj. V pristanišču ttiorje precej mirno m na krov na poset več in Grkov. Po krat- Se vsedli moški zase, a zase. Tako so se po- 1 Popolnoma ločeni do ^ jadrali dalje, hotel oI)re| tPet stopiti v svojo sobi-"f.,; Set*i mislil, da bo obrežij t d°lgočasno. A motil 3 j . Azijsko obrežje je od •i M $ prav mikavno ter 11 ej | i^0, Semtertja gledaš li- nl , 2 lepimi poslopji, ki so j } °Peko. Ostal sem to- 3 kjer je bil le še tur- j61 uradnik in Armenec. 1 >o pri tem na zemlje- 11L } 8em se prepričal, ka- ' »o ZtlaJO turški poštni •'".j t ^ Zemljepis j a. Prepri- r% i/6 namreč, da so jim j6>la velikih evropskih m toliko kot — deve- ^f'9- Tako naš poštni v et, . ^'o ni hotel verjeti, da ■"V 'n'110 ttesto Angleškega 'lp' je'ckar je odločno trdil Vflj ki Znam' Če sem sa i i čuda>da imaj° . tako malo zaupanja UP Pošt, in da so si na-# ij" K vseh večjih pristani-itj ijHošte. ' Vežeru smo prišli v Or- fi j« S j tvideti prav malo. ? Je bila videti Orta 0 so prižgali luči. Do- efl>' l)i t' H pobočju hriba, ka-, ki jih vidiš ob ob-so prav lepe, a bile na pol skrite v Hiše •°čem drevju. Revnih . mi je, kakor bi bila 3°rda nam v pozdrav, Osvetljena; tu ne za-^Zvečer oken in se zato pji o , vidijo. Prav žal mi jI ji i^ smo odjadrali. A nje jutro zgodaj smo Vi J UL1U iguunj Olliw ^erasund. Deževalo je 111 morje je bilo tako >jt'^ Je ob strmem obre-, 0 Valove več metrov Wo nisem mislil, da Hli ljudje izkrcati. A Jih »10 # ,r „, brez nesreče, čeprav i-jif^azovalcu kar izginili m — je mnogo ter pri-0 Nekateri novi potni- m so tudi mntfgo bla- f h j.0 8e odpeljali, smo ob i| Jutfaj ob obrežju vide-:;tJarobrod (menda tur-Uiu86 je gotovo preteklo iJ^ečil. Vrglo gaje br-»jjjj kako skalo. Zadnji J"1 ^ ze popolnoma v vodi. so se rešili vsi lju-favno tam okrog je i^?2110 butalo ob pečine. ^ 11 o videti ob bregu. ^ Je bilo morje poseb-n°- Tako sem zjutraj, °blačil, padel s stola a 8em mogel obleči no- KVsesti sem se moral na ^ Nasloniti na posteljo. 10 % se p lbliževali mestu ' 6 želel sem, da bi se 5' ^j^ilo, da bi si mogel ? \ v 0 zanimivo mesto, 'i^jja se mi ni izpolnila, ij^je je bilo še vedno ze-E(k °> ko mo se približe-[i|I)ecUndu; zato smo os-Trapecund nima i« ^'Pristanišča, zato os-It^je v Platani, ako je •^irno. Prekanjeni dragoman in druge nezgode. Ko obstane parobrod v pristanišču v Platani, pride na krov več "dragomanov" (vodnikov), ki nas vabijo, da si ogledamo mesto. Posebno eden je bil prav vsiljiv ter mi ni dal> miru. Dal sem se mu konečno pregovoriti in pogoditi sem se ž njim, da me vodi v mesto in nazaj za 30 piastrov (nekaj črez 6 kron), za kar mi mora pa preskrbeti tudi vožnjo tja in nazaj. Grem torej navzdol po stopnicah, ki jih pritrdijo ob strani parobroda, da morejo potniki v čolne in iz čolnov na parobrod. Dragoman je bil kmal/i v čolnu in v ugodnem trenutku zagrabi tudi mene ter me posadi v čoln. Predno pa še odrinemo od parobroda, bil sem že ves moker, tako se je morje zaganjalo v parobrod. Malo dalje smo bili že v velikih valovih, ki so padali in se vzpenjali, da je bilo strah. Ko bi me ne bilo sram, pričel bi bil kričati. Vse-jedno sem dragomanu zapove-dal, naj reče čolnarju, da se vrnemo nazaj k parobrod«. Dragoman pa, ki je na parobrodu silil v mene v ruskem, laškem in nekoliko tudi v nemškem jeziku, me sedaj ni hotel razumeti, temveč mi je odgovarjal v nekem tujem, menda v turškem ali armenskem jeziku. Kolikor bolj pa smo se približevali bregu, toliko bolj mirno je bilo morje. Ves izmučen in moker stopim na breg. Tu me opozori dragoman, ki je sedaj zopet znal rusko, da zasluži čolnar 1 piaster (nad 20 vinarjev) bakšiša (piv-nine), ker je morje zelo nemirno in vožnja zelo težavna. Ustrežem mu, vesel, da sem zopet na bregu. Tu najamem voznika, da me popelje v bližnje mesto. Kmalu smo bili vrh griča, odkoder smo uživali krasen razgled na Trapecund. Posebno dobro so se videle slikovite razvaline nekdaj slovite trdnjave, ki je pa sedaj na pol podrta. Prav mikalo me je, ogledati si naj poprej te jazvaline, ki se vzdigujejo nad mestom, toda dragoman mi to odsvetuje, češ, da za to ni časa. Pod temi razvalinami zagledam staro turško mesto, ki je obdano z obzidjem. Ležiči ob pobočju hriba, vzdigovali so se-izza poslopij ter iz zelenja pomarančnih dreves, oljk in drugih dreves kaj ljubko vitki minareti (stolpki) 40 džamij (mohamedanskih molilnic). Peljemo se torej dalje v novo mesto, kjer biva dandanes že mnogo Evropejcev. Dragoman mi med vožnjo pripoveduje, da ima Trapecund redno zvezo z vsemi pristanišči v Črnem morju ter da pridejo tudi iz daljnih pristanišč mnogokrat kupčij ske, osobito angleške ladje. Od tu pošiljajo namreč Angleži svoje karavane v Perzijo. Dragoman mi tudi pi'ipovedu-je, da je počivala tu kupčija nekoliko let popolnoma. Ko so Rusi dovršili železnico iz Batu-ma v Baku in je bil Batum še svobodno pristanišče, preselila se je ta kupčija iz Trapecunda v Batum. Ko so pa Rusi nekaj let pozneje naložili visoko col-nino za blago, ki se hoče uvažati ali pošiljati skozi Kavkaz, so se morali vrniti Angleži zopet v Trapecund. Tudi dandanes morajo pošiljati Angleži svoje blago od tu v Perzijo največ s karavanami, čeprav je tako popotovanje zelo nevarno, ker gorski narodi karavane radi napadajo. KEnmore AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 10, 1943 llllllflllilllllll !lll!l!!ll!lll!lilllll!lllllllilllll!llitlllllllllllllllll!llllll!l!l!ll VI n JUNAKINJA IZ ŠTAJRA E§ n PREVEL DR. JOS. JERŠE n [ml lllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllM Iff Henrikove roke se povesijo od meča s križem, pokril si je obraz, da bi ne videl prikazni ... da bi ne videl meniha, ki je z dekliškimi koraki hitel čez travnik. Tiho je stopil Madlzeder k njemu: "Gospod Henrik, Bog naj vas tolaži v vaši žalosti. Toda ne morem drugega reči, da je žal res tako, njena sramotna dejanja so potrjena po pričah. In gospod, tu stoji povelje vašega očeta." Henrik je odmaknil roke z obraza, s srepirn, ugaslim pogledom se je ozrl na Madlzede-rja in je vprašal: "Katero povelje?" Madlzeder je rekel: "Tu stoji v pismu: dekle, ki je nočem več imenovati z imenom, naj se z oboroženo silo med ropotanjem bobna in izkli-cevanjem njene pregrehe izže-ne iz mesta. Prosim, gospod stotnik, da mi ne nasprotujete. _V imenu vašega očeta in vaše pokojne matere vas lepo prosim. Zakaj, piše vaš oče, take brezčastne ženske so sramota za vaše rojstno mesto." "Brezčastne —" je hropel Henrik. Njegova Štefka, njegova mala Štefka, ki jo je komaj pred eno uro videl doma sedeti in dremati s posodo leče v na ročju. "Ne," je sopihal, poln onemoglega srda in boli, "to ni Štefana. Kar pravite, se ne bo nikdar zgodilo. Vzravnal se je in rastel pred očmi lažnivega očetovega hlapca; tresoč se od bolečine je z mokrimi očmi za-vpil z glasom, kakor bi na zaklenjena nebeška vrata trkal po božjem pričevanju: "Ona ni to, kar pravite, tu stoji tisti, ki vam bo to dokazal, kakor gotovo stojim tu." Madlzeder je zamajal z ra-. mami in je molčal. Henrik si je krepko opasal meč, dejal si je na glavo perja-sti klobuk in je vprašal: "Kako se piše oni kmet v Pirahu?" "Fuksgruber. Ime stoji v pismu. Takoj bom poslal ponj in še po neko drugo prišo." "Ne, ne pošljite po nobenega," je zarežal Henrik. "Sam poj dem k Fuksgruber ju in bom ž njim govoril. In ako bom potem razbremenil Štefano, in to bom —" zopet so mu temni zmešani pogledi splavali h križu: pomagaj mi. Odrešenik, pomagaj — "ne bo potem zapel noben boben in niti en mož ne bo nastopil z orožjem," zmečkal je pismo v svoji pesti in ga je zopet vrgel proč, "da bi izpolnil to povelje, kakor gotovo je Bog v Devici postal človek, tako gotovo bom varoval ubogo deklico." Zopet je Madlzeder zamajal z ramami, zopet je pobral pismo in je rekel: "Upam, da se vam bo posrečilo, razbremeniti jo. naprej davke za vojne bonde potrebe za SaSi * f« m SOUARI MC rui Ako pa je ne boste mogli razbremeniti, se zanesem na vašo viteško in moško čast, da poem tudi priznate to. Čakal bom tu v hiši, dokler se ne vrnete iz Piraha. Potem se bo zgodilo, kar je prav." "Nekdo je rekel, da solnce ni nebeški ogenj, ampak krota. In če mi sto norcev pove isto, ne bom verjel," je vzkliknil Henrik in je ponosno stopal skozi dvorano. "Le počakajte. Prišel bom in bom rekel: Solnce je solnce, ne pa krota." Moško je stopal po stopnicah doli, kakor da si je svest svoje zmage, toda znotraj je bil strt in zlomljen, kakor človek, ki mu je tenko jeklo prebodlo srce, in ki sedaj počasi krvavi na skriti rani, dokler ne izkrvavi. Rdeči satan mu zarezgeta nasproti, toda ne zajaše ga, marveč gre peš po oddaljenih stranskih potih, Venomer mu posmehji j oče plava pred očmi v Štefanini postavi in s Štefani-nimi potezami menih, ki se je priplazil iz Albertovega stolpa Bori se zoper to slepilo, pravi si, da je bila to mrzlična prikazen, da je bil mesečen . . . toda ne, vedno jasneje mu govori razum, tako je bilo in nič drugače, videl si jo ponoči priti od njega, zastonj se braniš in zapiraš, tvoj oče bo imel prav. Nato je zopet videl Štefanin bledi, sladki otroški obraz od danes zjutraj ter njeno čudovito postavo, po kateri je nesrečnež še vedno kakor brez uma hrepenel, in zopet si je prisegal, da so ga varale oči. Kar sliši uro biti in spomni se na 12 ur,-o katerih govori povelje ... Ve, da gre za njeno ubogo telo in njeno čast pred vsem svetom, in hitreje je začel korakati proti Pirahu . . . nikdar, nikdar, nikdar ne bo trpel, da med ropotanjem bob na ženejo Štefko, njegovo Štef ko iz mesta, prej mu morajo živo srce iztrgati iz telesa, saj je že tako ranjeno do smrti. Ko je stopil v Fuksgruberje-vo hišo, jo je našel prazno, samo muhe so šumele okoli, pri peči je spala starka in poleg nje je predla mačka. Nato je vstopil v hišo velik, siv mož in je nekoliko v zadregi visokoraslega vojaka vprašal, kaj da želi, gospod da je gotovo šajarski strelec. Henrik je vprašal: "Ste li vi Fuksgruber?" Mož je prikimal. Henrik vprašuje nadalje: "Kakšno prikazen ste videli v noči na velikonočni ponedeljek, pripovedovali §te o njej Madl-zederju? Varujte se, ljudem natvezati medvede!" Kmet je debelo gledal in rekel: "Nobenega medveda nisem natvezel Madlzederju." Stotnik je vprašal: "Torej ste res videli meniha _V' Fuksgruber odgovori: "Ne, gospod, ni bil menih, bilo je neko dekle iz Štajerdorfa _>> Henriku je zastajala kri, s podvojenimi udarci mu je tolklo srce. Vrgel se je na klop. Mož je videti odkrit in pošten, zdi se, da ni v njem niti sence lažnivosti. Henrik je nadaljeval z votlim glasom: "Varujte se lagati! Tudi jaz poznam Štefano, pridno dekle je in ne hodi ponoči po vaseh okoli." Kmet je govoril dalje in njegov glas zveni kakor trobenta groba na uho možu, ki išče dokaza za Štefanino nedolžnost: "Seveda, gospod, pravijo, da je pridna! Bila je pridna, že vem, saj sem jo poznal na videz, ko je hodila v cerkev. Veliki teden se je nekaj godilo, to ve Bog in pater Ertelij, ki je imel ključ od stolpa, zato je tako težko umrl. Tisto noč je bila luč v stolpu, kjer je bil Albert ujet, vso noč, sicer je bila vedno tema v stolpu. Tiste dni se je čulo govorjenje v stolpu in trikrat sem videl tiste dni, enkrat pa tudi moj sin, Štefano hiteti v stolp. V noči na velikonočni ponedeljek sem šel v Pi-rah ... in sem jo videl deset korakov proč od sebe, s svetilko se je priplazila iz stolpa, bila je preoblečena v meniha, toda dobro sem jo poznal. Luna je svetila jasno kakor dan." Tiho je bilo v sobi, muhe so šumele, iz 'daljave so šepetala drevesa. Henrik je vstal: "Ti!" je globoko rekel in strašno pogledal moža, "kar si govoril, je grozna sumnja ha ubogo dete, ki ni nikdar storilo kaj hudega, moreš li priseči, da je bila ona?" Kmet je dvignil žuljavo roko: "Pri Bogu in pri mojem iz-veličanju, gospod, in pri Gospodu, ki —" Tedaj je iztegnil Henrik roko v zlati rokavici, ki je nekoč nesla Štefano s sramotnega odra, in je z zlomljenim glasom vzkliknil: "Ne! Tudi tako verjamem ---" Opotekajoč se je odšel iz sobe. * Beli oblaki so plavali nad garstenskim samostanom, kakor mali ognji so se svetila samostanska okna, ki jih je poljubljalo solnce, sanjavo se je dvigala nad Anižo prastara cerkev sv. Ulrika, z vislic v Frajringu so zletavali kroka-ril . . . Skozi Garsten je brzo hitel neki mož. Bil je Henrik. Kakor preganjanec se je oziral okoli sebe in je urno spel skozi lipov drevored, ki vodi k samostanu, proti stolpu, ki je s praznimi okenskimi odprtinami kipel proti solnčnemu nebu in je čul nad svojo skrivnostjo. . . . Bog v visokih nebesih ve za skrivnost, ki je čista, kakor peroti serafov, ki obdajajo Jagnje; toda nesrečnemu možu, ki ga navdihujejo temne moči, se ta skrivnost zdi črna kakor pekel. Pod stolpom šepeče in se ziblje cvetoči bezeg . . . tam-le, da, tam-le je prišla ven . . . angel mu je bila, na kolenih jo je častil kakor svetišče. In tamle je prišla ven ... in raztrgana ji 'je bila obleka deviške nedolž- nosti, raztrgan, poteptan venec nedolžnosti ... v sramoti in nečasti je padla v naročjei,menihu, in njega ubogega lutera-na je z nogo pahnila od sebe. Zgrabila ga je jeza, da se je tresel po vsem životu. Na mah je stekel proti stolpu; z divjo nogo je teptal travo, ki je zelenela okoli stolpa ter je naj-bujneje rastla tam, kjer je skrito pred vsem svetom ležal mrlič. Z mečem je udri prepe-rela vrata in je stopil v prazni spodnji prostor, katerega je prepihaval veter. Zares, to je bil najostudnejši kraj ljubkovanja, zgoraj v tramov ju so se drli čuki, so kričale vrane . . . Prazna in odprta je soba, v katero je Štefana stopila kot angel svete ljubezni . . . Henrik pa je v duhu gledal, kako se plazi noter kot satan grde ljubezni. V divji boli vzklikne: "Štefana, si li bila ti?" In sove v tramov-ju so se zakrohotale: "Ha, ha," to se glasi kakor: da. Ves potrt in zmešan zapusti strašni kraj. Šel je nazaj skozi drevored. Ob potu je stalo znamenje, ka-menit steber. Omahnil je proti stebru in je nanj naslonil glavo, da bi si ohladil kipečo vročino, ki mu je divjala v glavi in po vseh udih, ki so mrzlično trepetali. Divje je stisnil pest proti samostanu in je božje Prosimo, da omejite klice na daljavo na 5 minut-Drugi čakajo nanje Najsi smo v vojni, pa bi vseeno radi hitro postregli s telefonskimi klici na daljavo. Večina njih dobi takoj zveze, toda mnoge linije so zasedene. Kadar je posebno zaposlena zveza, ki jo želite, vas bo operatorica vprašala, da bi omejili svoj klic na da- T H E OHIO BELL TUNE IN "THE TELEPHONE HOUd" EVERY MONDAY AT 9 P.M. OVER WTA M, WIW AND WSPO ljavo na 5 minut. Saj se to ne zgodi na vseh zvezah vedno. . . Toda kadar se zgodi, vemo, da boste razumeli zakaj je to ... S tem boste dali tudi drugemu priliko govoriti. Jutri bo morda oni drugi storil za vas isto. TELEPHONE CO. prekletstvo klical nad'Alberta in nad vse menihe. "Ti gnezdo, ti hiša pregrehe," je sopihal. "Le čakaj, pride dan, ko te bom požgal do tal." Črni naklepi mu liki krokarji krožijo po možganih. Toda, zopet je povesil glavo, kaj pomaga, če zažge gnezdo, kar se je zgodilo, se je zgodilo, in kar je proč, je proč. In zopet se je jeza umaknila žalosti . po izgubljenem raju, po Štefani. Če tudi je one- čaščen in raztrgan njen venec, saj vendar še «s Štefana, ne-li? , V garstenskem stolp ura, mrmrajo brontst« zvonov . . . Kladivo mU( na srce. — V arzenalu čaka M in moral mu bo S znim poveljem . . . in moral n našam izpričevalo, t( njej, ne zanjo. In P°: (Dalje prihodnj Kupujte vojne zitai Pismo z doma. — Ta vojak, Audrey Ball, d°,n