Naročnina
Dnevna izd njo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meieCno 33 Din nedeHkn Izdala eelole no v Jutjo-»lavltl 80 Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo |e v Kopitarjev 1 ulici it. 6 /II Koleoplal se ne vračalo, nefranltlrana pisma se ne snrejema/o * Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva »lev. 323
Cene oglasov t stolp, petll-vrsta
malt oglasi po 1M ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vtsine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v ure d TlSkc m delu vrstica po IO Din O Pn vcCicm □ naročilu pcpuat Izide ob 4 zjut a J razen pondeljKa ln dneva po prazniku
Uprava fe vKopllarfevI ul.it. б Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 In 10.34V жа Inaerate, Sara/evoit. 7563, Zagreb it. 39.0U, Praga In Vunat it. 24.797
Slovensko Ijud
Napredna fronta.
0 napredni fronti se je na SDS-arskem shodu na Taboru veliko govorilo in »Jutro« kliče vse napredne elemente na branik napredne Ljubljane proti klerikalcem. Torej nekdanja Kukovčeva ^koncentracija naprednih sil«, ki je tako žalostno pogorela, je danes zopet bojna parola, ki bo seveda tudi ostala brez od/.i va, iz enostavnega razloga, ker so vsi napredni elementi na Slovenskem danes proti SDS. Z njeno nazadnjaško, proti-deirokratiČno in sploh reakcionarno miselnostjo se pač ne more srtinjati nobeu napreden Slovenec. Kar se pa naprednega dela tiče, pa SDS tudi ped milim nebom danes nima Ljubljani drugega pokarati kot to, da je prestolico Slovcn'je pomagala degradirati na oblastno mesto enake stopnje kot Varaždin, Ban aluka ali pa Pirot, in da ji je povrh vsega še edžrla občinsko avtonomijo in jo spravila pod državno kuralelo, tista SDS, ki se v svojem volivnem proglasu zdaj ogreva za p p lne samouprave brez vsakega varuštva države!
Zato je pa to agHiranje z napredno fronto tudi »Nar. Dnevnku«, ki naposled spada tudi k napr dni fronti, že preneumno in piše: >Na negativni podlagi stoječa napredna fron-
ta je nujno defenzivna in. že zaradi tega nesposobna, da definitivno premaga kler kali-zem. Vsa zgedovina slovenskega liberalizma to tudi jasno dokazuje. Slovenski liberalci so bili proti splošni velivni pravici, proti elektrifikacij Gorenjske, proti ženski volivni pravici, klerikalci pa so bili za vse te stvari in zato z njih zmago utrdili tudi svoje pozicije. Če hoče torej imeti napredna fronta kak zmisel, potem mora biti njena pcdlaga pozitivna. Mora biti tu najprej jasen in pozitiven program, ki zbere vse ljudi, ki so res za napredek nar da, ne pa da zbira samo ljudi, ki nočejo biti klerikalci.«
Dobro povedano. Vsega tega pri napred-njakih ni bilo: ne pozitivnih idej, ne pozitivnega programa, ne pozitivnega dela, — ampak vedno samo prazno frazarenje o kle-rikalizmu in naprednjakarstvu. Skratka: SLS je delala, pozitivno in napredno, liberalci pa samo uganjali negativno pol tiko. In to bi radi nadaljevali tudi v oblastnih skupščinah. To je ves namen tiste napredne fronte, ki jo danes kličejo vkup. Zaman seveda. Ker kar je res naprednega, bo volilo SLS in tako poskrbelo, da lie pride v samoupravne zbore »napredna fronta«, ki bi samo ovirala napredno delo.
Voîlvcem v novomeškem okraju.
Pemokratfe menda računajo, da je volivec v novomeškem okraju najbolj nezaveden. 23. januar jih bo temeljito prepričal, kako nespametne so njihove nade. Da tudi naši somišljeniki, ki n majo sreče slišati in brati demokratskih laži, vidijo, kako neumno znajo govoriti razni demokratski učenjaki, prinašamo danes dve najdebelejši, ki so jih iz-tuhtali za zadnje dni volivnega boja. Takole prorokue »Jutro«: >V dobi že nečloveško pritisknjočih davkov na vse mogoče predmete, živino, orodje in vse človeške potrebščine, se je zvedelo (kako modro zna »Jutro* zapisati, da bi zakrilo svojo neumno laž), da so klerikalci, sanjajoč o sigurni večini v novi oblastni skupščini, iztuhtali nič manj kot 3'2 novih davkov«, tako da bo končno od kotla za kul anje žgan'a pa do motike in zadnje mrvice črnega kruha vse obdavčeno.«
Tako nesramnost zapiše list t'ste stranke, ki je zagovarjala proračun za proračunom, ki je obremenjeval naše dežele ter nakladal davek za davkom. Od sprejete ustave 1921 d» dîmes ni noben poslanec SLS glasoval za noben davek, g. dr. Žerjav pa je. In danes si upa tako pisati njegovo glasilo proti naši stranki! Poštenja pri tej stranki ni bilo nikoli.
In kar 32 novih davkov naenkrat vidijo žerjavevski agitatorji! Le kako so prišli do »e modre številke? Da, Slovenska ljudska stranka bo imela večino v novih oblasteh, toda ravno ona je bila in bo tista, ki je kme-« varovala. Niti vinarja ne bo naš kmet več plačal kot doslej. Tisti, ki o tem vpijejo, vedo, kje jih čevelj žuli. Pa ne bo nič pomagalo.
Druga budalost ,ki je smo za politične otrobe, je pa ta, da agitirajo s tem, da ima naša lista na prvem mestu dr. Česnika. Kakor da ne bi bilo na demokratskih listah cele vrste advokatov! Ta.m kjer vedo, da ne bedo zmegali, ampak le krogi ce šteli, tam postavijo kakega domačina, da se bl&mira, drugod pobero smetano njih advokatje. In v novomeškem glavarstvu g. Feleskini niti od daleč ne bo izvoljen. Toliko omejen ni v vsem okraju nihče, da bi veroval v Faleskinijevo izvolitev. Noša stranka bo imela v novi skupščini dvetretjinsko večino, zato rabi tudi ju-ristov in to razume tudi naš kmet. Pa še eno razume naš krnet v novomeški okolici prav dobro, da je veliko novomeškega denarja naloženega pri Slavenski banki in da bo Novo mest» radi tega bridko trpelo. Takih gospodarjev, ki se igrajo z milijoni ljudskega premoženja našo ljudstvo nc bo volilo. In taki gospodarji so gospodje demokratje, ki danes hujekajo v žorjavovskih I stih. Ti bi delali davke (kot so jih že), da polnijo prazne blagajne bank in bogaiašev.
Prav tako se tudi sliši, kako so demo-krals i ag;tat rji poslali pobožni. Ljudje, ki sc sicer oikrito priznavajo kot evobodom'sel-ci, v volivni dobi na shodih molijo! Kako naj
«e to karakterizira? Ali res mislijo, da je naš kmet tako neumen, da jim bo nasedel? To čudo se je zgodilo na esdeesarskem shodu v Čermošn i ah. Takole poroča o tem :>Domo-vina«: »Ko je govornik (dr. Birsa) končal svoj govor, je ravno zazvonilo. V volivnem lokalu je nastalo pobožno rarpoloženje, vse se je odkrilo in odmolilo opoldansko molitev. To je pač najboljši dokaz, kako puhla je klerikalna lajna o protiverstvu naprednjakev.« Takole izrablja stranka, ki se sicer načeloma proklamira kot svobodomiselno, celo verska čustva v politične namene! Mar men5, da naš kmet ne ve, kaj je značajnost? In da ne obsoja teke dvoličnosti?
Vsa nova pobožnost in vse laganje Zerja-vovi stranki ne pomaga prav nič. Pošten človek se bo sramoval, če bi vedel, da njegov e:«ed voli za orjunaše in velesrbske centraliste. Zato bo vsak vse storil, da nihče ne bo zapel an. 23. januar bo strahovit poraz za demokratsko stranko. Njene laži iu goljufije bodo le pomagale naši stranki do sijajuejše zmage.
Zmagovito razpoloženje za SLS v novomeškem okraju.
V novomeškem sodnem okraju se je vršilo v nede jo, dne 16. t. m. več političnih shodov in ses.ankov in sicer v Gaoerju, Orehofi-ci, Črmošnjiuali, Poljanah, Toplicah, fešu vasi, Mirni peči in Dol. Kamencih. Na teh sestankih so poročali: dr. Kulovec, dr. Česuik, dr. Lavrič, tajnik Munda in prof. Ambrožič. Shodi in sestanki so bili povsod dobro obiskani. Ponekod so hoteli nasprotniki shode motiti, a se jim manever ni posrečil. Demokrati si doinišijajo, da bi mogli v tem okraju vlo-viti kaj kalinov, toda naši shodi so jim pokazali, da novomeški okraj slejkoprej stoji trdno in sklenjeno za SLS. Jutrovci so se lotili prav obupnega sredstva: njihovi govorniki in agitatorji na shodih molijo, Kočevarjem pa skušajo zlesti v srce s poudarjanjem svoje ljubezni do velikega in pridnega nemškega naroda. Da se jim Kočevarji smejijo, je odveč pripominjati. Kameleonstvo SDS je preveč znano in hinavstvo te strauke je preveč razkrinkano, da bi jim kdo nasedel razen kakega prav omejenega človeka. 23. januarja bo novomeški okraj izvolil naše kandidate z ogromno večino.
žužemtoerški okraj je naš.
To nedeljo je priredil nnš kand'đat g. župan Kastcl c tri i '.vrstno uspele volivne shode v okolici Žužemberka. Takoj po jutra-n em sv. oprav lu je govoril v Smihelu polno-šlevilno zbranim volivcem, ki so ga z izrednim zanimanjem poslušali in soglasno odo-
bravali njegova izvajanja. Par nasprotnikov iz sosednjega Zagradca je ostalo popolnoma mirnih, ko so opazili, kako je ta, nekdaj razvpit. šmihel, sedaj enodušn i na strani svojega pni ju 1 enega župana v taboru SLS.
Po deseii maši je bil g. Kastelic že v sosednjem Ajdovcu, kjer so se zbrali na njegovem shodu do malega vsi volivci. Tudi tu je potekel shod v najlepšem redu in ob velikem n"1 vdu'enju vseh volivcev za preizkušena načela SLS, katerim ostanejo zvesti, kakor vedno dosl j, tudi zanaprej.
Vroče pa je bilo popoldne na Jami poleg Dvora, kamor je sklical g. kandidat shod v gostilni g. Knafeljca. Shod je bil silno dobro obskan, vsaj trikrat štvilnejšt, kot prejšnjo nedeljo liberalni shod na Dvoru, ki se je bil k- noal z manifestacijo za dr. Korošca in SLS. Učitelj Dekval je hotel popraviti demokratsko blamažo, pa je naročil iz Žužemberka cel avtobus somišljenikov. Prišli so oboroženi s piščr lkami in z namenom, da shod razbijejo. Med demokrati smo videli tudi g. davčnega kontrolorja Pleskoviča. Takoj, ko je g. kandidat otvoril shod kot sklicatelj, so začeli »demokrati« rjuti in zahtevati predsednika. Ker se jim seveda ni ugodilo, so začeli kričati po orožnikih, ki so na njihovo zahtevo tudi pr.šli, pa le zato, da so bili priče >de-moi rat.-ke« surovosti. Iver je bil g. Kastelic že utrujen od prejšnjih shodov, je podal besedo najprej g. Križmanu, ki je s svojim mogočnim glasom prevpil vse nasprotnike. Ti рч so sedaj potegnili iz žepov piščalke in na vso moč p iskali. Gospod Križman jih je nekaj časa mirno gledal, potem pa se obrnil k ljudem, rekoč: sVaš učitelj pa menda pse dresira«. Sledil je gromovit krohot, ki je mahoma streznil tudi liberalne muzikante, da so obmolknili. Ljudje so z značilnimi opazkami dajal, duška svoji nevolji. Nato je g. Križman v poldrugournem govoru nasprotnike, samo-s'.ojneže in demokrate, tako premlatil, da so pes ali čisto mehki. Sicer so ga še hoteli motiti z ranimi medklici, zlasti Dekval, Hotko pa Slavko in Mirko Venovec, toela vsakemu je g. Križman pri tisti priči tako zasolil, da je kar za venčab in mu sapo zaprlo. Ugnal jih je tako, da je potem g. kandidat mogel popolnoma mirno in nemoteno nastopiti in razvijati svoje misli. Ljudem je bil njegov govor prav všeč in tudi ta shod se je končal ob velikem navdušenju za SLS. Učitelju Dekvalu in njegovim somišljenikom pa sedaj brni po glavi pesmicam »Mar bi bil doma ostal, pa bi bil zdrav.«
»Procfiraitja SDS« po Dolenjskem.
Na zadnj;h nedeljskih shodih je bila na shodih SDS ogromna množica. V Birčni vasi je bilo 18 ljudi, med temi je bilo devet pristašev SLS. Na Uršnih selih jih je bilo okoli 20, na Vinici pa reci in piši 0. V Čermoš-njiceh ni bilo nad 20 ljud. na shodu SDS. Po leh sijajnih uspehih je gotovo, da je že vsa Dolenjska žerjavovska. Shod SLS v Čermcš-nicah je šel, kakor je razvidno iz >Doinovi-ne«, vendar na živce. Gostilna pri g. Samidi je bila polna poslušalcev. Zborovalci so z največjo pa lj vestjo poslušali govornika dr: Kulovca in ga niso med celim govorom, ki je trajal nad eno uro niti najmanje motili. Ko je 'dO shod zaključen, je prišel socialdemokrat, občinski tajnik Oberslar in je v zabavo vseh navz čili povedal običajno lajno soc.al-demokratskili krilatic. Če ta mož ne bi bil prišel in tega povedal, shcd ne bi bi! v redu iu zborovalci ne bi imeli zabave. Samo še par dni je in se bo prav oČito videlo, ali bo doli, la SLS ali SDS več kečevarskih glasov. 23. .januarja se bo pa iz kočevskih krajev glasilo poročilo malo drugače, kakor čitamo danes v pobožni »Domovini«.
Dr. žerjav in resnica.
Dr. Žerjavu smo že parkrat očitali, da laže. Lagal je, ko je podtikal s svojim pod-pisom SLS stvari, ki jih ni nikdar zastopala, niti trdila, kaj šele storila. Lagal je, ko je pisal o pogojih SLS za vstop v vlado tako apo-dikličiio, kakor da bi bjl pri pogajanjih navzoč. Kar je o leni napisal, je bilo vse od konca do kroja zlagano. V posebni izdaji .»Domovine« Žerjav zopet laže ko trdi, da se >ta
SLS tako ponižno ponuja RR vladi«. Tudi to je — podčrtavamo — od besede do besede zlagano in dr. Žerjav laže, ko to trdi. Ta mož imenuje radikale pokvarjeno stranko in vendar je mirno in zadovoljno ž njimi sedel v vladi in ne mesecev, nego dolgo vrsto mesecev in let. V kolikor ni bil sam v vladi z radikali, so biii njegovi nrjožji somišljeniki. Razbili so celo lastno stranko, da so mogli s temi pokvarjenimi radikali v vlado. Četudi imenuje danes radikale bolj izprijene kakor so radičevci, je to gotovo, da bi ti ljudje takoj zopet stopili ž njimi n. pr. v volivno vlado. V tem slučaju ne bi bili izprijeni. In pa nad žalostnim gospodarskim stanjem v drž.avi se pritožuje ta mož in ventiar nosi glavno sokrivdo ua teh razmerah ta stranka ki je sko. raj pri vseh ukrepih sodelovala in nad 50 mesecev sedela v vladi. Resnično, pogumen mora biti človek, ki si upa s svojim podnisom take stvari priobčevati. In da'je o verski agitaciji si drzne pisati, ko vendar ni številke »Jutra« ali »Domoviue«, iz katere ne bi dihalo naravnost be;no sovraštvo oroti katolicizmu in katol. verstvu. S centralistično ustavo so spravili Slovence kot narod v brezno-membnost v državi in bodo v tem ostali, dokler bo ta us'ava ostala. Sede j skuša io po'om svoje?«! časonisja to deijraHp^po Slovenstva naprtiti drugim. Res. krasni ljudje so to!
Belakrajina bo volila SLS.
V	Adlešičih je sklicala SLS v nedeljo javen volivni shod pred cerkv jo. Volivci iz c£le l'are so kl'ub mrazu vztrajali in sledili izve jan eni govornika iz Ljul ljpne. Navzočih je bilo tudi več mož, ki pri zadnjih volitvah niso vo ili z našo stranko, pa so vsi soglasno odobravali politiko naše stranke in so koncem shoda vsj izjavili, da bodo velili SLS in metali kroglice v prvo skrinjico. Razen par glasov, ki jih bodo oddali bojanski volivci, bo v naši občini vse za SLS.
Še bole, kot jutranji shod, je uspel sestanek naših zaupnikov in agitatorjev, ki smo ga imeli v nedeljo /večer. Ko se je po shodu zvedelo, da bo zvečer še en političen govor, so možje in fantje sklenili, da pridejo kar vsi in še druge pr pelje'o s seboj. Tako so se zbrali zvečer ob sedmih zau niki prav iz vseh vasi raren cdd i jenih Tribuč in ostali tri ure pri zen mivivem političnem predavanju. ki nam je pojasnilo najnovejšo politično zgodovino, programe, delo iu cilje političnih strank s posebnim povdarkom na naše slovenje zahteve in razmere. Ta sestanek je utrdil naše prepričanje, da je edino SLS na ,»ravi poti, dal nam je vsestransko po asnilo, da bomo zlasti zadnje dni pred volitvami mogli stvarno in uspešno odbijati no pade in laži nespretnih agitatorjev.
Na Prcloki je bil naš shod v nedeljo po drugi maši. Preloka je bila še pri vsakih volitvah trdno v taboru SLS. Le redki so, ki oO se pustili premotiti. Tudi tisti so bili na eh du in hote ali nehote pritreval govorni-kovi razlagi o programu in delu SLS ter važnosti voli.ev za oblastne skupščine. Preločani bodo šli vsi kot en mož v nedeljo na Vinico in volili naša moža Neman ča in prof. Jar-ca. Preloka bo pokazala, da je med prvimi farami, ki bodo dale vse glasove za stranko nagega slovenskega l„udstva. To je dokazal nedeljski shod.
Na Vinici je bil v nedeljo po rani maši siv d SLS nad vSe sijajen. Zbralo se je do 300 mož, ki so vsi soglasno odobraval, izvajanja kandidatov Nemaniča in Jarca. Vinica bo to pot voli'a strnjena za SLS.
V	Drngatnšu, kjer je ob skupščinskih volitvah 1925 ostala SLS v monjšini, je bilo na shodu dop Idan v nedeljo nad 100 volivcev, ki so se vsi izrekli za SLS. Ljudsko mnenje je: udarimo enkrat vsi na eno stran. Na obeh shodih — v Viirei in Draga-tušu — je bila sprejeta z navdušenjem zaupnic« dr. Korošcu.
V	Po:lzcmlju je imel v nedeljo zjutraj sijajno obiskan shod posl. Brodar. Kaže, da bodo podzeire'jski volivci to pot izrazili zaupanje SLS v veliki večini.
Nn. Tri'tisah je imel p si. Brodar v nedeljo dop l ian pri vrlem županu Cvitkoviču krasno uspel shod. Tribušani ostanejo kakor vselej zvesti SLS.
Veličasten shod SLS v Kranju.
Zadnji ponedeljek je nastopila SLS v gorenjski liberalni trdnjavi tako veličastno, kot še nikoli. Vsi prostori na »Novi pošti« so bili premajhni, da bi sprejeli vse množice udeležencev. Nosilec naše kandidatne liste dr. Joža Basa j je v dveurnem govoru bičal uničujočo politiko SDS- Množice zborovalcev so v viharnem navdušenju klicale in vzklikale govorniku, ko je jedrnato dokazoval, da samo delo po načelih SLS more rešiti državo, moie rešiti Slovenijo gospodarske propasti. Ogorčenje volivcev se je stopnjevalo od stavka do stavka, ki so padali kot kamni na vsa nepoštena dela centralističnih strank, in ves zbor je vzvalovil v odobravanju, ko je govornik nazorno pokazal pošten, dosleden in pravičen boj nagega ljudstva za pravice, ki nam kot kulturnemu narodu gredo. Bil je to največji in najboljši političen govor, kar smo j.h zadnja leta slišali v Kranju.
Za izpremembo in zabavo je poskrbel neki radičevec Bregar, ki je na koncu svojega besedičenja estital našemu kandidatu Umui-ku kot možu poštenjaku. Ta manifestacija v Kranju je pač najzgovornejši dokaz, da n :ejo tudi tukaj samostojnim demokratom tla pod nogami. Sami so si s svojim ravnanjem in gospodarstvom pomagali kopati jamo, silna eno-dušna volja našega Jjudstva, veličina našega programa in dela pa jih bo končno potisnila vanjo.
Lep shod SLS v Kozjem.
Zadnjo nedeljo po jutranji maši sta imela gg. dr. Anton Ogrizek in g. I. Turk v Kozjem v prostorih okrajnega zastopa lepo obiskan shod. Vodil ga je g. župan Podlinšek. Na shodu je tudi nastopil g. Tovornik, kandidat, ki je poudarjal važnost teh volitev ter posebno poudarjal obupne cestne razmere, ki vladajo v tem okraju. Naloga oblastnih skupščin bo, da pojdejo domačemu ljudstvu tozadevno najprej na roko- Nato je go-. oril g. dr. Ogrizek, ki je povdarjal veliko razliko med starimi deželnimi zbori in sedanjimi skupščinami. Vendar se pa moramo tudi oblastnih skupščin oprijeti, ker so prehodna stopnja do dosege naše popolne avtonomije. Pozival je volivce, da opu?t? vse morebline malenkostne spore in se pri teh volitvah združijo v močno organizacijo, ki nrj Slovencem zavojuje končno samoupravo. Na sedanjem gospodarskem pogorišču moramo ravno s pomočjo oblastnih skupščin sezidati še lepšo stavbo, ki naj ji bo ime slovenska autonomija. Nato je domače volivce navdušil še g. kand'dat I. Turk in razložil ljudem razliko med raznimi strankami, ki se ponujajo volivcem. Edina stranka, ki iniat v svojem programu načelo krščanske pravičnosti in poštenja, je pa SLS, zato vsi za njo na volišče! Med tem govorom je Hostnik napravil medklic, češ, da je dr. Korošec prodal Slovence Srbom. Ko ga je pa dr. Ogrizek vprašal in ga pozval, da naj to trditev dokaže, je popolnoma obmolknil in na koncu pojasnila dr. Ogrizka še dodal, da nima ničesar pripomniti k besedam govornikov. Tudi samostojni kandidat Sikoš»k iz Buč se je oglasil, pa dobil odgovor, ki je tudi njega zadovoljil. Kozjanski okraj pojde 3. januarja na volišče za SLS.
Motnik in špitallč za nase kandidate.
V nedeljo, dne 16. januarja, sta se vršila đva dobro obiskana shoda SLS, in sioer do-p Idne v Motniku, popoldne pa v špitaliču. Na oteh shodih sta pc ročala narodni poslanec g. dr. Hodžar in nosilec kandidatne liste g. Davorin Kranjc. Po temeljitih govorih obeh govornikov je zbrano občinstvo sklenilo, da je edinole Si.S prava stranka za nas zavedne Slovence, kateri še ljubimo svojo zemljo in kateri h čemo ostati še nadalje njeni gospodarji, ne pa da bi nas tlačili drugi. Zato se je soglasno sklenilo, da gremo 23. januarja »si na volišče, kjer bomo kot en mož glasovali za stranko poštenosti, kar je ed nole SLS. Gg. govornikoma pa izrekamo najlepšo zalivalo za n une podžigajoče besede, katere ne bodo osiale bre.: sadov.
Sevniški okraj prisega na slovenski ljudski program.
Naša stranka je imela v tukajšnjem okraju zadnji mesec več dobro uspelih volivnih
shodov, na katerih so govorili kandidat dr. R. Jesenko, namestnik Martin Kozinc ter župnik Ivan Doberšek. Zborovanja so se vršila v Vranjah, na Graški gori, na Planini, v Žab-jeku, na Le lini in zadnjo nedeljo na Blanei. Volivci so sledili povsod z velikim zanimanjem obrazložbi programa SLS ter so morali celo možje, ki so dosedaj volili drugam, priznati, da je edino Slovenska ljudska stranka ostda zvesta svojemu programu in da zato tudi edino ona zasluži zaupanje slovenskih volivcev. Ker se volivci zavedajo velike važnosti sedanjih volitev, bodo šli strnjeno volit prvo skrinjico in se ne bodo dali preslepiti oi raznih otljub napredne frente, ki jih je bila že pri volitvah v ustevotvorno skupščino leta 1921 prevarala, kar sedaj vsi bridko občutimo. Zavedajo se tudi volivci, da napredna fT'mta v oblastnih skupščinah v Sloveniji ne bo pomenila ničesar in da se sme pričakovati reda in pomoči le od stranke, ki uživa zaupanje naroda t. j. od Slov. ljudske stranke.
Popoln fiasko dr. žerjava na Jesenicah.
Za nedeljo popo'dne je bil pri »Mesarju« na Jesenicah sklican shod propadajoče SDS stranke. Mislili smo, kakšen naval bo, kakšen boj za rro-store, ka>ti svoiega generala bo pa vendar pr'šlo poslušat vse. kar le količkai po demokratsko diši na Jesenicah. Pa nič tacega, nobe ' <j:i drcnania ' ot na shodih, prirejenih od SLS. Prostora dosti in še preveč. Ako bi g. doktor ne h'l z vlakom ob dveh pripeljal nekaj svojih pristašev iz Radovljice in ako bi se jih kakih deset ne bilo pripeljalo iz Bohinja, tedaj bi bil brez dvoma shodu predsedoval naš pristaš, ker bi jih bilo samih premalo. Malo pred tretjo uro je ncl-.do pritekel v kolodvorsko restavracijo, kjer se je zbiral Žerjavov št'b, naj vendar hitro pridejo k Mesarju, sicer bodo »klerikalci« vse prostore zasedi'. Shod je otvoril g. inž. 7 e^kovšek ter takoj podal besedo dr. Žerjavu. Novega nismo od njega slišali prav nič, sar^o že sto- in stokrat pogrete neresnice ie kvasil ter kljub ugovorom trdi, da je bivši deželni odbor Kranjske le ondi pomagal in postavljal novo, kjer je imel svoje pristaše v večini. Ali je irorda tako neizmerno koristno napravo kot ie elektrifikacija Gorenjske napravil samo 7a klerikalce? »In tako kakor so takvat gospodarili klerikalri, tako hočejo tudi danes.« Tu ste pa pravo zadeli, gospod doktor, nehote seveda. Se nikdo ni preklinjal takratnega deželnega gospodarstva, pač pa preklinjajo danes tisoči in tisoči (in veliko jih je takih baš na Jesenicah) gospodarstvo »Slaveiiske banke«. Ko je naš pristaš dr. Žerjavu oč.tai, da je glasoval za davek na ročno delo, ga je dr. Žerjav zavrnil, č-rš, da laže, toda ko mu je le-ta zabrusil, da je bilo takrat, ko je bil dr. Žerjav minister za šume in rude, torej na vladi, je dejal, da bo to v »Jutru« povedal. No, na to smo pa res radovedni, toda mislimo, da bomo lahko do konca svojih dni radovednost pasli. Zvijal ie je na vse mogoče najine, pravega pa le ni ničesar spravil na dan, tako da smo bili kar veseli, ko je nehal govoriti, Juvan se je natp lotil po vrsti vseh strank razen »naprednega bloka« ter vse od kraja ozmerjal. No, pa tudi ta jih je moral dosti slišati. Da so pa SDSarji in narodni socialisti vsi iz ene in iste preje, to smo vedeli že takrat ko so si bili siccr še v laseh, na videz seveda. Kar malo udri po veri in takoj si Žerjavov prijatelj, pa bodi tvoje strankino ime tako ali pa tako. Shodič je b.l prava polomijada SDSarstva in kar tu zraven sliši na Jesenicah. Jeseniških liberalcev je bilo aa shodu z bivšim veterajnar-jem vred komaj 30. Drugi so bili tujci, namreč kakih 20, in nad 20 naš h. Ko bi naših ne bilo na shod, bi bil sploh ves čas vladal dolgčas, tako pa so skrbeli, da je bilo kaj debate. In ta shod se nt morda vršil morda v kaki zakotni vasi, pač pa na Jesenicah, kjer je bila svoj čas liberalna gospoda odločujoč faktor.
23. januarja pa bomo Jeseničani pokazali, da ne maramo takih gospodarjev in zato bomo volili v prvo skrinjico, četudi uam je oblast^ postavila, tako na Jesenicah, na Savi, pri Sv. Križu in na Koroški Beli predsednike volišč, ki so vsi iz dr. Žerjavovega razpadajočega taobra.
Pogrebščlna SDS in SKS v Lomu.
V nedeljo, dne 16. januarja, je priredil g. Iv. Lončar, župan v Tržiču, kandidat SDS za tržiški okraj, shod v Lomu. V govoru je omenjal predvsem krajevne razmere in se skliceval na veliko delo v krajnem šolskem svetu v prid Lomljanoin ter zatrjeval, da bo skrbel, da dobi Lom Solo, da bo postala občinska ccsta v Lomu okrajna itd. Odgovarjala stïx mu v daljših govorih predsedn.lt tukajšnjega Orla g. Peter Meglič in odbornik Prosvetnega društva g. Franc Meglič. Oba sta poudarjala, da gre tržiškemu g. županu vsa čast in priznanje za njegovo delo v prid I.omljanom, toda radi teh krajevnih razmer katoliški Lomljani Še ne bodo prodali svojega verskega prepričanja in volili Žerjavovo popolnoma framasonsko SDS. — V ponedeljek, 17. januarja, na god sv. Antona
Ea sta priromala v Lom dva govornika SKS iz jubljane. Njihova izvajanja in poziv k združitvi in medsebojni ljubezni kmetov itd. so navzoči tako osmešili, da ie nastala iz shoda prava pred-pustna veselica. Nekateri ljudje še zmerom mislijo, kakor je poudarjal predsednik Orla, da so
Lomljani tu v gorskem kraju nazadnjaški ip neizobraženi, pa bodo verjeli v.aki jarbariji. Pa ie motijo! 23. januarja bomo Lomljani vsi, kakor dosedaj še zmerom, volili našo edino pravo, na krščanskem temelju slonečo, kafoliške ideale odločno podpirajočo in za nje se boreče^ SLS.
Kako sta gg. dr. Kramer in Lončar žalostno zborovala v Križali.
SDS je sklicala predsinočnjim tudi shod v Križe pri Tržiču. Povabila je tja samega uosilca liste dr. Kramerja. Na zbor je prišla ogronma veČina somišljenikov SLS Le-ti so pustili govoriti tržiškega župana in kandidata Lončarja ter se med njegovim pripovedovanjem izredno zabavali. Ko pa naj bi povzel dr. Kramer besedo, so rekli poslušalci: nel Dr. Kramer jo moral ostali tiho na svojem stolu in poslušati levilo, ki so mu jih brali govorniki SLS. Poslušal je, dolgo poslušal, ko pa mu je bilo le preveč, se je zavihetl na svoj avtomobil in od'kuril proti Ljubljani. Za slovo je dejal: »če ie tako, pa Vi govorite.« In govorili so možje od SLS.
»Jutro« toži, da so »klerikalci« shod razbili. O razbijanju ni seveda nikakega govora, ker so noši mirno zborovail. Če dr. Kramer ni govoril, je njegova krivda, ker hodi na shode v kraje, kjer niina SDS ničesar iskali. Z relacijo 1 ; 4 je seveda na Gorenjskem tudi težko priti do besede. G. Lončar pa naj bi tudi ne pozabil, da je na drugem mestu na demokratski listi. Če bo dr. Krainerju šla presneto trda, da pride do zaželjenega mandata, je tembolj jasno, da je Lončar manj kot števni kandidat Mi zato nič ne moremo. Zakaj se pa drži skrrJiirane Žerjavove politike? Če tednj dr. Kramer in Lonč»r v Krizah nista zborovala, ni bilo Ireba zn to nikakega razbijanja, ampak je to le gola konštataci.ia, da se v KrižzJi lahko na prstih ene roke sešteiejo tisti, ki bodo še nasetiap SDS in njenemu gospodarstvu v Slavenski banki. Gospodje demokratje. na Gorenjskem izzivanja ne !rpijo, to si morale že zapomniti.
Sv. Katarina pri Hrastniku. Volivni »ostanek SLS se je vršil ob dobri udeležbi pri g. Fr. Zagerju v Čečeh. Na sestanku je poročal tovariš Strnšek. Vsi navzoči so obsodili sbcialpatriotsko in demokratsko delovanje in gredo z navdušenjem v boj za SLS. —. V istem času so sklicali soclal-patrioti v gostilni Sporn javni shod. Na shod so pripeljali iz Hrastnika svojo »avobodaško« gardo. Na tem shodu je bilo več naših kmetov, ki so sc šli županu pritož.t radi mostov in drugih občinskih zadev. Župan Sitcr je rekel, naj si č:čani enega zaupnika izvolijo, ki naj njihove težnje na občini tolmači. Kaj pa potem dela 27 sociaiistič-n.h odbornikov, da bi še morali Čečani enega zaupnika voliti? Župan naj bi raje dal potoke iz-čistiti, kar tudi oblastvo zal.teva. Teh poslušalcev sociji najbrž niso bili prav veseli. Rekord pa je dosegel ua tem sestanku g. Malovrh, ki je napadal ljubljanskega škofa, češ, da ima 360 ha zemlje, kar da služi v klerikalne »buržuazne namene«. G. Malovrh dobro ve, da živi ljubljanski škof mnogo bolj skromno kot marsikateri in da gredo vsi dohodki iz gornjegrajskih gozdov za vzdrževanje škofijske gimnazije, torej za uboge dijake v Št. Vidu, in v druge dobre namene. Niki KozfT je trd.l. da klerikalci držijo kmeta in delavca »nazaj«, da ne more n?predovati, ter da gre 19 milijard v Belgrad za klerikalne nunel Če bodo volili socialpatriotične kandidate ljudje, ki take stvari verjamejo, bo ostala njihova skrinjica skoroda prazna.
Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. V nedeljo, 16. januarja, se je vršil tukaj shod SLS v Puš-nikovi gostilni. Ob obilni udeležbi je govoril kandidat Deželak. Demokratje se shoda niso udeležili, ampak samo neki bivši neir.škutar in par b v-ših pristašev SLS, ki so se pošteno osmešili, ko so zahtevali glasovanje s poklekovanjem. Trdili so tudi, da obstoja glavarstvo v Laškem že st" let, potem pa da samo 50 let, čeprav vedo \ ri nas že 121etni šolarčki, da obstoja le od 1. 1924. dalje. Navdušenje za SLS je veliko.
Viničarji iz Haioz za SLS. Iz Zavrča in Go-renskega vrha nam poročajo: Vsi shodi SLS se si-jaino vrše po celih Hahnah. Dne 16. t. m. je zopet prišel med svoje volilce kandidat g. Peter Rozman, ki je imet svoj shod v Gorenjskem vrhu pri nad-viničarju Josipu Kokotu. Bil je samo takorekoč vrni carski shod, ker je bilo do 100 vmičairjev zbranih ter so se tudi rnodušno izjavili, da bodo vsi glasovali za kandidata g. Rozmana, oziroma SLS
Romšnik. Na Remšniku je govoril preteklo nedeljo po sv. maši v gos'ilni Grogl reki Bende. Mož je hudo zabavljal адрег duhovnike. Kljub temu pa se je hvalil, da imajo radičevci na Kranjskem š'iri dekane na svoji strani, marenberški piovizor je »naš človek« in lako naprej. Ker ni bilo predsednika za zborovanje, so naši vsevprek ugovarjali, da ni mogel govoriti. Privoščil si je tudi papeža. Pra?amo gg. duhovnike, ki so v SKS, oziroma v RadiČevi stranki na S ovenskeni, dali to odobravajo In če ne odobravajo, kako morejo te stranke še delj podpirati,, oziroma kakor g. Hol-sedl, katehet v Dolnji Lendavi, celo na radičevski listi kandidira'!? Ljudstvo tega ne odobmjel
Zabukovje pri Sevnici. Tukajšnji napredr.i generali so še vedno mnenja, da je naša fara obdana s kitajskim zidom in da ne smemo mi farani slišati in vedeti ničesar druzega kakor to kar nam napredni generalštab milostno nakloni. V tem svojem kitajskem mišljenju so organizirali svojo četo, ki je govornikom Slovenske ljudske stranke na shodu dne 2. t, m. kratila pravico, ki jo daje vsakemu državljanu zakon o volivnih slio-d h. Napredna garda je šla v svoji slepi zagrizenosti preko vseh predpisov običajne dostojnosti
ter )i bo dana prilika, da se pouči na pristojnem
mestu o predpisih zakona o volivnih zborovanjih. Ni pa napredna stranka pomislila, da je s svojim poslopanjem začela rušiti kitajski napredni zid okoli naie fare, da so naši farani. ravno radi njenega postopanja začeli premišljevati, zakaj d« napredni generalštab ne pusti slišati tudi drug* plati zvona. Ali se morda ne boji, da bi «e zvedela resnica vsa?! Ravno vsled postopanja garde bo veliko faranov spustilo krogljico kar v prvo skrinjico, tako da bo ostala za napredno fronto samo še — figa.
V hribih se dela d&n, Naj volit gre, kdor ni zaspani Le prva škrinjca je ta prava če tud' je žlahta nc odobraval
Zabukovljaa.
Radičevcem je ob Sotli odklenkalo, to i«
zvedel pretečeno nedeljo njihov kandidat dr, No-vačan pri Sv. Petru pod Sv. gorami, kjer so mu pristaši SLS temeljito izpraševali vest. V svojem govoru je pohvalil delo in poslance SLS, da bi se mu nu godila slaba, pa ni imel s tem nobenega učinka. Dobil je v odgovor medklic za medklicem, nakar je poslal edinega radičevca, ki je bil na shoda, po orožnike. KoiiJno (e grozil z državnim pravdnikom in nastopil tako, da je malo manjkalo, da niso planili naši možje po njem. Moralni učinek shoda je bil tak, da vaičana No-vačana k nam menda nikdar več ne bo. Kakor je čuti, mu je skoraj na vseli shodih ob Sotli ilo slabo.
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, 16. t. m., so
sklicali socialpatrioti in demokrati volivni shod po prvi maši v gostilni Šentjurc. Socialpatrioti so pripeljali iz Hrastnika do 40 svojih in kcrauni-stov. Demokrati pa kakih 30 tudi iz Hrastnika. Po maši je prišlo na shod tudi nekaj naših pristašev pod vodstvom Jožeta Arnška in g. Bernota. Prvi je govoril dr. Bohinc, drugi Jož. Arhšck, ki je hudo krtačil demokrate in socialpatriote, Tretji je govoril g. Bernot, ki je bral levite socialpalrio-tom. Govoril je še za socialpatriote g. Krušič, potem pa Bohinc za SDS. Gg. demokratom in socialpatriotom na Dolu ne bo šla pšenica v klasju.
Streng-national. Dr. Birsa je govoril, какчГ se vidi iz poročila, na shodu v Čerinošnicah, streng national. Po programu SDS nacionalne manjSine sploh nimajo nobenih narodnostnih pravic. Ko gre za volivne kroglice, takrat pa menijo, da na to lahko pozabijo in govore samo o Nemčiji. Shoda, da ne pridejo Kočevarji od časa do Časa v narodno skuiščino in hi tam slišali mišljenje SDS o Nemčiji in lifemcih!
Beležke
Д Matematika, pravi »Jutro«, da je pri SLS avtonomietični program, da si s tem zar sigura številčno moč. Pri tem da ni bilo niti sence idealizjna niti sledu plemenite slovenske nacijonalne mislL — Tako! Mi bi na to »Jutro« samo vprašali: Zakaj pa je njegov talior proti slovenski avtonomiji?- Zakaj pe se slovenski »naprednjaki« n»o oprijeli ideologije o avtonomiji ki je vendar iundamental-no načelo moderne demokracije? Ce bi bili količkaj dosledni v demokratični ideologiji, bi morali biti tudi oni danes načelno afl.tôlft-vensko avtonomijo. A zakaj niso? Za^jj^ ravno oni danes talil smrtni sov^ažpiki avtonomne Slovenije? Odgovor je lahek: Ker pri njih ni niti sence idealizma, najmanj pa kakega sledu plemenite slovenske nacionalne misli, ampak je samo surovo materialistično pojmovanje življenja in princip sile, z drugo besedo: sama matematika. Ta matematika jih je tudi gnala v Pribičevičev tabor, ker so računali, da bodo na ta način prišli do potrebne številčne moči, ki jim bo omogočila zlomiti SLS in zavladati v Sloveniji. Njihova politična eksistenca je sploh zajamčena samo v centralizmu. V avtonomni Sloveniji bi prišli ob svoj politični kruh. Zato so proti avtonomiji. Torej samo materialistično pojmovanje, ki jih je prignalo tako daleč, da so kulturno postali reakcionarni, nacionalno pa zavrgli slovenstvo. Seveda so se pa pri tej svoji matematiki strahovito uračunali in je bilanca njihove politike čezdalje večja ničla.
Д Generali so očividno »Jutrova« sim-pat ja Ln generali kot ministri, to sp-ada vsekakor v Jutrovsko »demokratično« miselnost. Zato se zaletava v govor dr. Korošca v Unionu, češ »da se je z neokusnimi pretnja-mi lotil naše vojske«. — To je seveda po dižavotvorni tezi, če kritiziraš kakega ministra, napadaš s tem državo, in če rečeš kaj o kakem generalu, se lotiš vojske. Seveda. In seveda ne gre »Jutru« toliko za izražanje simpatij generalom kakor za hujskanje vojaških krogov proti dr. Korošcu. Samo se ie pa še nedavno repenčilo proti generalom, ki so jih pl"s rali v sedanjem kabinetu! Ampak zdaj seveda je to zopet pozabilo in se generalom prili u e. Le tako naprej in se bo morda na ta način res še pesrečilo doseči, da bo na ljubljanskem magistratu gerentoval kak general. Saj besedi general in gerent sta si že nekoliko podobni. In so bili gerenti z generali vedno v dobrih zvezah, kakor znano.
ie skrlnflca. le "j kamniškem okrnil in u mestu lïlanbor te
druga,
v mestu Ljubljani pa
tretja.
Д Slovensko zastavo je hotela SLS iz-beciti iz deželne hiše, tako piše »Jutro«. — No, da je le ni izbacila, pa dobro. A »Jutro« bi danse najrajši izbacilo iz slovenske dežele slovenski jezik (iz svojih stolpcev ga je že izbacilo) in lahko si že danes predstavi amo, kako bi SDSarski oblastni poslanci izbacivali v svojih govorih slovenski jezik iz deželne hiše, in bodo že zato slovenski volivci, ki ljubijo svoj materinski jezik, morali poskrbeti na 23. januarja, da izbacijo SDS-arske kandidate, kar se pravi po slovensko: da jih ven vržejo!
Д Čudne stvari so morali poslušati ljudje na taborskem shcdu SDS. Tam je namreč tudi namcstniški kandidat dr. Tone Jamar razlagal, zakaj naš državni voz le počasi vozi. Ra ložil je to tako-le, kakor beremo v »Slov. Nar du«: :>Prej sužnja Slovenec in Hrvat, prevlečena prvi z germanskim, drugi z madžarskim lakom, se nista mogla užlveti v mental teto svobodnega Srba, istotako tudi ne ta v nazore Slovenca in Hrvata. Zato je državni voz vozil le počasi, ker oni, ki bi ga morali voditi, so vlekli na vse strani in s tem ovirali drug drugega.« — Ta razlaga počasne vožnje državnega voza je sicer zelo originalna, vendar popolnoma zgrešena, in se govornik g. Jamar zelo moti, če misli, da je tisto, kar je on povedal, krivo, da imamo danes v državi ra'inere, kakršne imamo, in se Slovenci, Srbi in Hrvati med seboj pravdamo. Ne niso tu krivi nikaki sentimenti, ampak edino samo sistem, napačni sistem. In z vprašanji, ?a katera tu gre, nima nič opraviti ne germanski, ne madžarski ne.orienlals.i lak. In mi Slovenci se s Srbi kljub razl.čnemu laku izvrstno razumemo. Ampak tu gre za pravilo: če smo si tudi bratje, nam pa uase niso sestre. S's'.em pa je stvar z našo kašo tako uredil, da s tem Slovenci nikakor ne moremo biti zrdovoljni, in m slimo, da s tem tudi g. Jamar ni zadovoljen. Ali pa je morda zadovoljen? Po opazki, ki sta jo pristavila k njegovemu govoru soglasno »Slov. Narod< in »Jutro«, češ da so bila njegova izvajanja idealist čna, sklepati, je s tem sistemom in puneto tLgajne, po katerem moramo Slovenci v to blagajno veliko plačevati, ne dobimo pa iz nje skoro nič, zadovoljen. Na kar seveda ne nuremo drugega reči kot: srečen človek! Samo idealisti morejo bili tako srečni ljudje.
Д Najnovejše varnnie javnosti si privošči >Jutro« le dni. Najnovejša metoda »Jutra« je v tem, da v naslov stlači vso laž in sicer z debelimi črkami. Tako je nad poročilo o dr. Novačanu dalo naslov dr. Natlačena in včeraj z debelini naslovom zapisalo, da morajo klerikalne posojilnice prispevati 50 odstotkov za volivni fond, dočim v poročilu govori le o Ћ%. Posebnd izda;a »Domovine« pa objavlja sliko poslopji »Gospodarske zveze«, spodaj pa laže, da je v tej hiši bila nastanjena pisarna za rekvizicijo. Vsakdo, ki je s to pisarno imel opraviti, pa ve, da je bila nastanjena v sosed n i zasebni hiši, Id je tudi ua sliki v »Domovini«. S takimi »triki« bo jutrovsko časopisje kvečjemu doseglo to, da bralci niti nadpisov in naslovov ne bodo več brali.
O sistematičnem ubijanju avtonomije ljubljanskega mes!a je govoril bivši gèrent dr. Dinko Puc. Kaj čuda, če so se mu ljudje smejali.
Д Gospodarski centrum Slovenije in krepko duševno središče Slovencev si je želel v Ljubljani na volivnem shodu podpredsednik SDS, ki najhuje in najstrašneje razbija Slovence v Kranjce in Štajerce. Pa recite, da pri SDS zadnje dni ne stoji vse na glavi.
Д Gospod svetnik Aljaž v »Jutra«. »Ju-tro« je prepričano, da si mora v volivni borbi vse in vsakega privoščiti, tudi častitljivemu župniku na Dovjem ni prizaneslo. Gospod svetnik se »Julrovim« bedastočam pač le smeje, drugim pa bo ta napad le spodbuda, da z SDS v nedeljo 23. januarja tudi na Dovjem
temeljito obračunajo. Sramota bi bila za vsakega v dovški občini, če bi dal svoj glas družbi, ki še svetnika Aljaža ne more pustiti pri miru.
Д »Domovina« je izdala posebno izdajo predvsem zato, da je zaposlila s pisanjem nekaj ljudi, ki nimajo drugega posla in naslova kot bivši »klerikalec«. Ti »bivši klerikalci« po poklicu pravijo, da j!m je padla mrena z oči. Sedaj, ko dobro vidijo, upamo, da si bodo poiskali že kak drug poklic iu »Domovini«
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Položaj vlade g. Uzunoviča se smatra kot kritičen. Govor g. Maraka Trifkoviča v Somboru, o katerem smo včeraj poročali, je še vedno predmet živahnih komentarjev. Pašidevi krogi zatrjujejo, da popolnoma soglašajo z g. Trifkovičem in da bodo z ozirom na to tudi v slučaju, če bi prišla vlada v sedanji sestavi pred skupščino, temu primerno zavzeli stališče.
Današnje radikalno » Vreme« se tudi peča s Trlfkovičevim govorom in skuša njegov značaj obeležiti, češ, da pomenja obračun s Stje-panom Radičem, ki je ta obračun pač zaslužil.
Belgrad, 18. januarja. (Izv.) Finančni odbor jc na popoldanski seji razpravljal najpre-je o ministrstvu za agrarno reformo, nato pa o kmetijskem ministrstvu. Zanimivo je, da sc je ravno pri teb dveh ministrstvih največ črtalo, in sicer brez vsakega sistema Kjer je bilo prej deset uradnikov, jih bo sedaj pet, kjer je bilo kredita 100.000, ga bo sedaj 50 tisoč. Posebno neusmiljeno so klestili kmetijsko ministrstvo. Črtali so se velikanski krediti za podporo zadružništvu, kmetijstvu itd. Zato je bil upravičen očitek naših posUraccv: »To je prava seljaška politika!«
Proračun ministrstva za agrarno reformo.
Prvo je priš'o na vrsto ministrstvo za agrarno reformo. Minister Pavle Radič je nekaj povedal, nakar se jc pričela debata. Radikalni poslanec M i 1 e t i ć je predlagal velike redukcije, katere je večina sprejela.
Poslanec Jovanovičeve skupine Stan-ković je temeljito kritiziral delovanje tega ministrstva v Vojvodini. Tam sc brez vsakega sistema na škodo ljudstva in malih posestnikov ter kolonistov preganja, odganja in dela tako, kakor se nc bi delalo niti v Afriki. Strankarstvo cvete. Samostojni demokrati so pri tej stvari pričeli s strankarstvom. Vsepovsod so nastavljali svoje agitatorje in jim delili zemljo brez ozira na potrebe, danes pa to nadaljujejo radičevci. Poslanec z ostrimi besedami slika sedanje stanje, ki postaja vsr>r. dan slabše. To aas bo privedlo do velikih komplikacij pred mednarodnim razsodiščem. Končno izjavlja, da bo glasoval proti.
Radikal G r g i n je ostro kritiziral de'o-vanje tega ministrstva. Podal je razvoj posameznih vlad v takozvani agrarni reformi. Kot vojvodinski poslanec je na podlagi izkušenj dokazal, da nosijo največjo krivdo za naravnost vnebovpijoče stanje samostojni demokratje, ki so prvi pričeii izvajati agrarno reformo na način, ki je nedopusten, ki jc služil njim v korist, da so širili svojo stranko potom
vsaj do prihodnjih volitev ne bo treba prirejati posebnih izdaj.
Д Slovensko zastavo naj bi po »Jutru« iz-bacnila iz deželne hiše SLS, ko je SLS to zastavo iztrgala šele iz rok nemsko-liberalnih magnatov in jo pustila zavihrati preko naše zemlje- »Jutrov« uvoeiničar skuša posekati poročevalca za volitve v lažeh in budalostih.
Д Juraj Demetrovië je v imenu SDS govoril o proračunu za narodno zdravje toda za bolnice o Sloveniji ni imel besede.
Pričakovati je še več sličnih napadov na Stje-pana Radiča.
Kar se tiče poležaja vlade, pravi >Vreme«, da je popolnoma stabilen iu da Uzunovič ne misli razširjati svoje -ladne koalicije s kako stranko. Na sodelovanje bo povabil edino SLS.
V Belgradu je volivna nervoza zelo na-rastla. Za danes je bil sklican shod demokratske stranke, radi Cvijićevega pogreba pa je bil odpovedan- Demokratski klub dobiva iz notranjosti volivna poročila o velikem terorju, kateremu so izpostavljeni pristaši opozicio-nalnih strank.
je drnes povedal, da pride zakon za severne kraje poslednji na vrsto. To podaljševanje negotovosti škoduje posebno racionalnemu obdelovanju zemlje. Namesto, da bi se zadeva konUn veljavno rešila, imamo neprestano brez konca in kraja revizije, ki so zvezane z velikimi stroški na račun ljudske in državne blagajne. V Sloveniji imamo povsed same kmete in poses'.nlke, ki ne spadajo ped agr: rno re ormo, ker jim njihova posestva ne daje o dovolj za eksistenco. Agrarni uradi dobivajo tudi nestrokovnjake kot uradnike. Nestrokovnjaki se postavljajo tudi za agrarne sekvestre na podlagi dejstvom ne odgovarjajočih re'eratov, kakor je to n. pr. v slučaju Svikaršič. Zahtevamo tudi redno uradovanje ob deloierem času in hitrejše reševanje pritožb in vlog tnieresentov, ker imamo velik zastoj. Gl;de kel uizacije je treba pripomniti, da sicer Slovenija ni toliko prizadela, vendar zadeva vso državo radi sorazmerno velikih stroškov. Vprašanje dcbroveljcev in njihovega naseljevan a se še vedno ni rešilo in se še vedno rešuje po strankarskih v dikih. Glede osebja je potrebno, da je čimveč strokovnjakov, inženirjev in pravnikovj ker so vprašanja tel nična in pravna. Vsako uradovanje z drugim osebjem je škodljivo in hitro in pravilno reševanje.
Radičevec Basariček je poskušal o[ ravičiti delovanje Rad čeve stranke v Dalmaciji v vprašanja agrarne reforme, češ da ne gre pri reševanju toliko :a gespedarsko s!a-lišče, kakor za scci.-lno. Pri tem hitro reševanje ni moge>če. Njegov govor je izzvenel brez vsakega zanimanja.
Minister Pavle Radič je nekaj odgovarjal posameznim govornikom. Nato se je vršilo glasovanje. Vladna večina je sprejela proračun z 12 proti 4 glasovom.
Radičevos in radikali sklenili ogromne redukcije
v kmetijskem resoru.
ODKRITJA O VELIKANSKI KORUPCIJI SDS PRI IZVAJANJU AGRARNE REFORME — SDSARSKA AGRARNA REFORMA JE OŠKODOVALA DRŽAVO ZA 15—20 MILIJARD DIN! — RADIČEVSKA STRANKA KORUPCIJO NADALJUJE — KAKO JE GOSPODARIL MINISTER PUCELJ — ČRTANE VSE PODPORE ZA ZADRUŽNIŠTVO, ŽIVINOREJO, SADJARSTVO ITD. — V SLOVENIJI ČRTANI SKORO VSI REFERENTI!
agitatorjev, katere so bogato nagradili z zemljo na račun domačinov. S takšnim delovanjem so upropastili ne samo tiste, katerim so odvzeli zemljo, marveč tudi ostale posestnike. Danes ne bo zadostovalo deset in deset milijonov, marveč niti sto n sto milijenov ne bo zadosti, da bi se popravilo stanje, kakršno je sedaj v Vojvodini. Samostojni demokrati so delali neusmiljeno, kakor svinja z mehom. Takšno stanje se ne da popraviti kar čez noč. Pozneje se bo napravilo še težje, kajti na tem se pravzaprav nič nc dela, ker je šla Radi-čeva stranka isto pot, kakor samostojni demokrati. Če se bo tako nadaljevalo, sc govornik boji, da bo nekega lepega dne priš'a naša država pred mednarodno razsodišče, kjer bo obsojena, ne na milijone, marveč na 15 ali 20 milijard, kakršno škodo je povzročila strankarska politika.
Radikalni poslanec iz Dalmacije Nikola Novaković jc predvsem ostro napadal delovanje ministra za agrarno reformo Pavla Radiča, ki nima za Dalmacijo nobenega razumevanja in kojega politika upropašča ma'c posestnike. V poslednjem času vračajo radičcvci v Vojvodini in drugod madjsrs' im baronom in grofom zemljo, s katere preganjajo dobrovoljce in dajejo madjarskim baronom in grofom super maksimum, to je čez mero, ki je po zakonu dovo'jena, na rečun kolonistov in drugih revnih rodbin. V Dalmaciji se je zemlja odvzela celo malim posestnikom, pa nc samo to, odvzela sc je tudi renta. Minister Pavle Radič je danes črtal kredite za povračilo škode, ki so jo ti mali posestniki trpeli. S tem se uničuje na stotine rodbin delavnega kmetskega ljudstva. Nadalje govori o kolonizaciji, pri kateri sc je z revnim dalmatinskim ljudstvom postopalo tako, da ni mogoče opisati. Končno zahteva razne popravke.
Poslanec Vesenak
je nnglasil, da bi se bilo moralo delo agrarne reforme že davno izvršiti, in sicer iz gospodarskih, socialnih in pravnih razlogov. Niti definitivnega zakona nimamo. Sam minister
Proračun kmetijskega ministrstva.
Nato je prišel v razpravo proračun mi. nistrsiva za kmetijslvo. Vasa Jovanovič je kot rastopnk ministrstva za kmetijstvo pred vsem govoril o potrebah posameznih krajev. Vendar je dejal, da se bodo glede redukcij lahko sp razumeli. Njegovemu eks-pozeju so je videlo, da je povsem pra en in brez zanin-.an a. Kot zastrpnik tega ministrstva nima nobenega pravega interesa za ta resor.
Kako je g. Pucelj sestavljal proračun ministrstva za kmetijstvo, se vidi iz dejstva, da so se osebni izdatki povišali za približno •iCO.OOO Din, dočim so se materialni izdatki, to so izdatki, ki gredo v prilog kmetijstva, zmanjšali za 28 miljonov. Takšno gospodarstvo pač najboljše karakterizira, kako je g. Pucelj delal v tem ministrstvu. Proračun se je namreč sestavil ped njegov.m vodstvom.
Po. 1 irec Vlado M i 1 e t i č je v imenu vladne ve ji ne predlagal velikanske redukcije. To ministrstvo ima že itak 28 mil cnov kredita manj. Vendar je predlagal Miletič po sp razumu z Radičevci še ogromne redukcije, in sicer skero pri vsaki postavki. Reducirale no se celo podpore za živinorejo, sadjarstvo, vinorejc, podpore za sadjarstvo isi drage zadruge. Črtali so se veliki krediti, črtalo se je velikansko število osebja, in sicer pri vseh uradih Irez vsake motivacije. Pri vel kih županstvih so jo črtah vseh 38 strokovnih reforcnfov. Pri poslaništvih so se črtali kmetijski in veterinarski atašeji. Nadalje so se črtali krediti za nameravane kmetijske šole v Skofji Loki, Žalcu in Bielini. Kredit 8 miljonov so je zmanjšal na 5 miljonov. Pri uradih za agrarne operacije v Mariboru in Ljubljani so črtajo agrarni relerent, planinski referent in še več drugega osebja, tako da je delovanje teb uradov cisto onemogočeno.
Ob 10. se je seja prekinila, nakar je bil kratek cdmor. Pozno v noč se je seja zrpet nadaljevala. Govori poslanec Smortej, čigar govor bomo prinesli jutri.
Kritičen položaj Uzunovičeve vlade.
V. S t e s k a :
Literarni ЈуђВД.
Leta 1826, torej pred sto leti, sta se prvič v slovenskem slovstvu pojavila pisatelja Baraga in Luka Dol nar, Janez Zalokar pa je dosegel to leto višek svoje delavnosti; izdal je namreč tri kn ige v obsegu 1033 strani. V toliki plodovitcsti ga nemara tudi pozneje ni prekršil noben slovenski pisatelj.	1
Janezu Zalokarju je tekla zibelka v Smar c ti na Dolenjskem, kjer se je porodil 26. junija 1792. V ma-šnika posvečen leta 1815 je slu? 1 v dušnem paslirstvu kot kaplan v Meti ki. l ot spirilual v duhovskeni semenišču v Ljul ljani (1818—1S28) in kot župnik v Tr-žču in Škccijanu pri Dobravah. Leta 1853 se je un aknil v pokoj in se preselil v Ljubljano, kjer je lcla 1874 umrl.	i
Zo lita 1820 je izdal svoj prevod Tomaža Keuiplana »Hoja za Kristusom«, leta 1322 >Nauk in mol tve za mlade ljudi«, leta 1825 »Splchln nauk od kranjskih cerk, posebni glas novih in navoj po njih prau brati«, leta 1826 pa »Kratko podučenje v nar potrebni šib j krščanskih resnicah« (o8t strani), ^Kralko prendš'jevanje Kristusovega trpljenja (72 str.) j in »D anajst bukev Tomaža Kenipčana, izbra-n'h iz njegovih dosle še malo znanih pisem : (Г.80 strani). V revnici občudovanja vredna | pridn stl Zalokar je bil izmed najboljših pi- 1 sateljev Melc lkove dobe in tako navdušen me-telkuvec, da je nietelčico branil in priporočal
celo še leta 1848 v posebni prilogi »Laibacher Ze'tung<t% Ko je bil župnik v Tržiču in Škoei-janu ni utegnil izdali nobene knjige, pač pa je takoj, ko je stepil v pokoj, izdal leta 1854 »Umno kmetovanje in gospodarstvo« (386 strani). To je bila zlata knjiga za našega kmeta; žal, da so se kmetje le premalo po njej ravnali. Zalokar si je pridobil mnogo zaslug tudi ket nabiralec slovarskega gradiva, ki ga je Pleteršnlk dobro vporabil za svoj slovar.
Friderik Baraga je obelodanil leta 1826 dve duhovni pesmi z naslovom »Opo-roinvanje eniga duliovniga pastirja na svoje oučice v sredi svetiga lela 1826«. Isto leto je sp sal znano knj go: »Dušno pašo«, ki je pa i šla šale leta 18°Ô. Doživela jc ta kn iga (503 strani) do leta 1886 devet izdaj, deseto pa je osftrtela »Družba sv. Mohorja« leta 1905. Baraga je tudi še kot misionar v Ameriki mar-1 ivo pisal slovenske knjige. Leta 1832 je izšlo "Obiskovanje Jezusa Kristusa v presvetim rešn lm telesu in po-dravljenje Marije preči-ste device« (314 strani), leta 1837: -Premišljevanje štirih p-slednjih reči« (422 strani), leta 1844 »Zlate jabelka« (286) in leta 1846 »Nebeške rože<r (462). Navzlic svojemu vsestranskemu delnvanju na drugih poljih je bil Baraga zelo plodovit pisatelj, ki je znal zadeti narodno dušo, zato je »Dušna paša« doživela tel ko natiskov.
Tretji pisatelj, ki se ga moramo spomniti, je Luka Dolinai. Rojen v škof ji Loki 11. oktobra 1794 je postal mašnik lela 1818 in je kaplanoval v Radovljici in pri Sv. Petru v
Ljubljani, župnikoval pa na Jančem in v šmartnem v Spodnjem Tuhinju, kjer je kot upokojenec umrl 24. avgusta 1863.
Le!a 1826 je izdal »Pesem cd svetiga leta 1826«. Pesem obsega 23 deset vrstičnih kitic. ' S to pesmico je pričel svoje delovanje kot cerkveni pesnik. Leta 1829 je izdal »Pesme v ne-dele celiga leta« (184 slrani), leta 1833 »Pesme v godove in praznike celiga leta« (strani 254), lela 1839 »Pesme od farnih pomočn.kov ali patr nov v ljubljanski škofiji« (307 strani), leta 1841 »Perstavik. Pesme od svetnikov in svetnic v ljubljanski škofiji samo v podružnicah češenh« (strani 109). »Pesmi v gedove in praznike« je doživela drugo izdajo leta 1862, teda v nei premenjeni obliki.
Dolirar ie dopisaval tudi v ->Novice« in v »Zgodnjo Danico« in prevel knjigo »Izidor, brumni kn et r leta 1835.
Mnogo pesmi je izdal z notami vred. Če se moramo čuditi Baragi in Zalokarju, da sta toliko spisala v uevezani besedi, nas za tisti vas čebelifna delavnost Dolinarjeva uprav preseneča.
V nedeljskih pesmih (podnaslov) objavlja 7—10 kitične pesmi, zložene po evangelijih dotične nedelje. Pesmi se gladko čltajo in so sestavi ene v 4, 6. 7, največ pa v 8 vrstičnih kiticah. Prav tako so zložene tudi pesmi za j g dove. pravnike in svetnike. Predmet besedila je skrivnost dotičnega pnvnika ali življenje opevanega svetnika. Kitice so v tej zbirki še raznovrsinejše; pegostoma obsegajo po 10 ■ in 12 vrst Pesmi м> vseskozi živahne in jim
; ne moremo odrekati pesniškega poleta, zlasti so začetki pr.iv pesniški. Čep se je sicer izr razil, da se pesnik ni posebno vnemal za jezikovno člsloto (Šafarik 82); oziral se je pa Čop pri tej sodbi bržkone le na svetoletno pe-! sem iz leta 1826. Poznejše pesmi imajo že boljši jezik. Res se pesnik ne izogiblje popolnoma tujkam, sicer pa mu jezik zelo gladko teče. V tistem času slovenski pisatelji še niso bili taki puristi, kakor dandanes, saj vemo, da je celo Prešeren še leta 1836 v »Krstu pri Savici« pel, da »spustiti žnabeli žnablja noče« in da je šele v Poezijah lela 1817 nadomestil ?nabelj z ustno. Tudi rime so dosti dobre, samo da jih je Irela čilali po ljudski i-re' i ne po vide/.u n. pr. času n pâsu (pasel). Izpuščaji so pa res prepegostni.
Lepo je sestavljen tudi predgovor k pesmarici iz leta 1833, kjer pojasnjuje, da je nedeljske pesmi izdal leta 1829 s srčnimi željami, »da bi se vrnih srca brlj od posvetnega odlrgala, se na perotih petja k svojemu Stvarniku povzdigovala, pri plamenu svete ljubezni in božjega spoznanja vnela, da bi božja služba z večjo gorečnostjo obhajana in tako časi našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa povikšana bila«. Iz istega namena je izdal pesmarico za godove in praznine. Potem go. vori o pomenu petja in njegovi zgodovini in naposled navdušuje pevce, naj pobožno prepevajo svete pesmi. Če pomisl mo, da so bile pesmi prve in druge pesmarice zložene do leta 1831 (predgovor je spisan na sv. Miklavža i dan), torej ob času Čebelice (1830—1833),
Pogreb t prof. Cvijičo.
Belgrad, 18. januarja. (Izv.) Pogreb pok. i prof. Cvijića se je izvršil na najsvečanejsi način. Ob U. so se ua vseučilišču pričele žalne svečanosti, katere je izvršil dekan bogoslovne fakultete prota Dimitrijević ob navzočnosti 20 duhovnikov belgrajske škofije, Žalni svečanosti so prisostvovali rektor vseučilišča, vsi profesorji, v imenu vlade pa prosvetni minister g. Trifunović, vsi poslaniki tujih držav in zastopniki raznih društev. Nato so truplo prenesli v saborno cerkev, kjer je patriarh D mi-trije opravil žalno službo, nato pa se je v kratkem govoru spominjal pokojnikovega velikega dela. Za njim je govoril orosvetni minister g. Trifunovtć, v imenu Kraljeve akademije znanosti pa profesor g. Belin, v imenu belgrajskega vseučilišča je govoril profesor g. Milojevič. Nato so truplo nesli iz cerkve v sprevodu po glavnih belgrajskih ulicah na pokopališče. Tu se je od pokojnika poslovil rektor ljubljanskega vseučilišča profesor g. dr. Luktnan, profesor g. dr. Jože Hus in g. dr. Ni-kola Zupanič. Na pokojnikovi krsti so bili številni venci .Med nj;mi venec kralja, Češke akademije znanosti, ljubljanskega vseučilišča in drugih znanstvenih zavodov. Ogromne množice ljudstva so prisostvovale vsem svečanosti in spremile pokoinika na njegovi poslednji peti. V imenu ljubljanske univerze sta se udeležila pogreba rektor prof. g. dr. Lukman in prof. g. dr. G. Krek. Iz Ljubljane se je poslalo več sožalnih brzojavov. Med drugimi je kendoliral za člane bivše naše etnografske sekcije za meje pri mirovni konferenci njen član univ. pro*. g. dr. M. Slavič. ki je izrekel zahvalo za trud in ljubezen, s katero je nien predsednik Cvijič branil v Parizu slovenske meje.
Leoi izgledi za HPS.
Zagreb, 17. jan. (Tzv.) V nedeljo in po-nede'jek se je vršilo okoli 200 volivnih shodov HPS na Hrvatskem, v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. V Zagrebu je priredila HPS zborovanje v dvorani Sv. Jeronima, ki je bila nabito polna. Po vseh krajih se je pokazalo, da Radičeva stranka izgublja svoje pozicije. Po Bosni agitiraio tako radičevci kakor radikali s tem, da obljubljajo narodu koruzo, ako bo volil vladni stranki. Vrhtega se v Bosni vrši velik teror in pritisk od strani upravnih organov V Dalmaciji se ljudstvo najbolj odvrača od Radiča, ki je s svojo demagogijo doživel tu popoln bankrot. HPS si bo priborila častno šlevilo mandatov in se tako ukoreniniLa v narodu. ki spregleduje svojo zmoto in se začenja orientirati v smislu stvarne in poštene politike HPS.
Minister za pravosodje predsednikom volivnih odborov.
Vsi .listi ogorčeno obsojajo pismo, ki so ga dobili predsedniki volivnih odborov v Bosni, ki so po svojem političnem prepričanju — vsaj kaiîor misli dr. Srskič — radikali- Skupno г uradnim dekretom, s katerim se imenujejo ti gospodje za predsednike, so prejeli tole pismo:
i Bliža se dan volitev v oblastne skupščine. Na dan volitev 3. t. m. mora pokazati radi-kalska stranka svojo največjo moč. po poročilih, ki jih imamo iz vseh krajev v državi, so povsodi najlepši izgledi za uspeh radikalske stranke. Jaz popolnoma zaupam, da bo radi-kalska stranka odnesla v Tvojem kraju popo-len uspeh. Da se bo to zgodilo, je potrebno, da ti kot eden najuglednejših naših strankarskih prijateljev v tvojem kraju z v?emi silami delaš na to. da bo naša skrinjica, ki bo na vsakem volišču prva, dobila največjo število krogljic in da bo tako tudi po uspehu resnično prva.
Ild. Z najiskrenejšlm radikalnim pozdravom Milan Srskié, s. r. minister za pravosodje.
Ta list se je dostavil obenem /. uradnim dekretom. Kako moremo pričakovati, da bo uredništvo ločilo strankarstvo od uprave, če tega niti minister za pravosodje ne ločil
DEMENTI DIPLOMATSKIH IZPREMEMB.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Današnje časopisje poroča o spremembah v naši diplomaciji, namreč, da je naš dosedanji poslanik v Rimu Balugdžič prestavljen za poslanika v Berlin, dosedanji poslunik v Sofiji Rakić za poslanika v Rim. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je ta vest neresnična in brez podlage in jo naj-odločnejše demontirajo.
Pred sklicanjem konzistoriia.
v Rim, 18. jan. (Izv.) V dobro poučenih vatikanskih krogih se govori, da bo konce :n
marca t. 1. sklican novi konzistorij. Gre za imenovanje kardinala na mesto blagopokojnega j kardinala Merciera v Bruslju. Dobri odnošaji j med Vatikanom in Francijo naj se podkrepijo s tem, d ase imenuje francoski prelat Toiiehet za kardinala. Med italijansko duhovščino se kot kardinalski kandidat največ imenuje msgr. Marchetti, tajnik oddelka »De propaganda fide«, ki je spretno organiziral m si-jonsko razstavo ter misijonski muzej v Rimu. Sv. oče hoče odlikovati vse svoje udane sodelavce. Govori se, da bo število kardinalov pomnoženo od 70 na 80.
~~ NADŠKOF DIAZ.
v Guatemala, 18. januarja. (Izv.) Nadškof Diaz iz Tolasco je bil obsojen, da mora zapustiti Mehiko. Ker pa so oblasti v Guate-mali prepovedale v smislu U3tave vsak prehod preko meje, se ne ve, kam se je nadškof Diaz, obrnil.
Velika Jugoslavija in Francija.
Berlin, 18. jan. »Germania« poroča: Ob pra «lavnih božičnih prazn kih sta priredili jugoslovanska in bolgarska kolonija v Parizu pod predsedstvom obeh pariških pcelanikov: Spalajkoviča in M rlova skupno slavnost, tekom katere so vsi govori izzveneli v zmislu združitve vseh balkanskih Slovanov. Čeprav sta obt koloniji že dalj časa združeni v Ju-goslovanskc-bolgarski ligi za zedinjenje Jugoslovanov, predstavlja ta prireditev vendar znimen to znamenje za notranjo poglobitev veliko-jugoslovanske misli, pri čemer je treba posebno naglasiti navzočnost obeh posla-
nikov. Nič manj pomembno ni dejstvo, da je slavn sti prisostvoval francoski delegat in zastopnik pri Društvu narodov Marcel Plaisant, ki je imel značilen govor. Pozdravil je priprave ztf pogodbe na Balkan; zmislu Loearna; take pogodbe bodo spora/um med balkansk mi naredi utrdile, odklonile moteče 'unanje vplive in okrepile splošno mirovno delo. Francija so veseli teh nastajajočih zvez n>ed balkanskimi narodi, odklanja vse hege-monistične in iinperijalistične c lje in goji samo eno željo: da bi jo na Balkanu ljubili.
Madjarsko javno mnenje proti paktu z Italijo.
Budimpešta, 18. januarja. Glasilo liberalne stranke priobčuje uvodnik pod naslovom »Balkan in Italija«. List pravi, da Italija zato ponuja Madjarski svobodno cono na Reki, da bi madjarska trgovina zopet oživela to danes mrtvo luko. Madjarska pa Reke ne potrebuje, ker ima mnogo povoljnejše pogoje za svojo zunagjo trgovino preko Hamburga. Italijansko prijateljstvo v sedanjem evropskem razvoju ni veliko vredno in zato tudi Bethlcnovo potovanje v Rim ne more dovesti do nove orientacije madjarske zunanje politike. Madjarska ne more okreniti ledij svojemu južnemu sosedu, nasproti kateremu se je pred nekoliko meseci oficielno naznanilo zbližanje. Pot grofa Bethlena v Rim ne sme biti simbol madjarskih vojnih namer in madjarski dr-
žavniki ne morejo postati nosilci fašističnega liktorja. Budimpešta ni Tirana in ne more biti kakor kmetje na šahovski deski.
ANGLIJA IN ITALIJA.
London, 18. januarja. (Izv.) »Westminster Gazette», piše glede očitkov, da je Anglija sodelovala pri albanskem paktu: »To je težko verjeti, ker ni nobenega pametnega razloga za to, da bi Velika Britanija podpirala gospoda Mussolinija v njegovem prizadevanju, da izpremeni Jadransko morje v italijansko jezero — a to je glavni namen nje govega albanskega pakta. Pač pa ima Anglija vse razloge, da ne podpira politike, ki vzbuja v Franciji veliko nevoljo in preti, da izzove na Balkanu resne nemire.«
Dalekosežna francosko-romunska pogodba.
Pariz, 18. jan. Včeraj objavljene franco-sko-romunske pogedbe obsegajo tri dokumente: 1. zavezniško in prijateljsko pogodbo; 2. arbitražno pogodbo in 3. dostavek v obliki zapisnika.
Zavezniško,prijateljska pogodba se bistveno strinja z ostalimi francoskimi pogodbami, sklenjenimi z Belgijo, Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo ter obsega določbe, nanašajoče se na pakt Društva narodov, jamstvo teritorijalne varnosti in obvezo, da pogodbenika pod nobenim pogojem ne bota napadla drug drugega. Vendar gre rumunska pogodba še dalje ter se obe državi obvezujeta, da bosta stalno politično sodelovali. Tekom prihodnjih deset let se hočela skupno posvetovati o vseh velikih zunanjepoliitčnih dogodkih.
Druga pogodba določa razsodiščno postopanje v vseh morebitnih sporih; izključena so le vprašanja, ki bi se tikala nedotakljivosti meja.
Posebno važen je tretji dokument. V njem Rumunija ponavlja in potrjuje ženevsko
izjavo rumunskega zunanjega ministra Bra-j tiana z dne 17. maja 1922., v kateri se Ruinu-j nija trajno obvezuje, da ne bo napadla Ru-! sije. To svojo obvezo je Rumunija pripravljena — tako se glasi pogodba — raztegniti tu-Ji na vse svoje ostale sosede brez izjeme.
Te tri pogodbe so se bile sklenile med hrancijo in Rumunijo že 10. junija minolega leta. Njih objava v sedanjem trenotku ima dalekrsežen pomen.
v Pariz, 18. jan. (Izv) Obrambna in prijateljska zveza med Francijo in Romunijo, ki je bila sklenjena 10. junija 1926, se objavi jutri. Ob tej priliki se je vršila v Lyonu manifestacija francosko-romunskega prijateljstva, katere so se poleg zastopnikov obeh držav udeležili tudi razni generali. Francosko vle^o je zastopal g. Herriot. Na proslavi sta govorila romunski poslanik v Parizu D i a m a d y in general Bertelot, predsednik francoske komi- ! sije v Romuniji. Oba govornika st;, poudarjala tesno sodelovanje med Francijo in Romunijo. S. Herriot se je pridružil izvajanjem obeh predgovornikov. Jutri pa bodo objavljeni tri-
moramo priznati, da je Dolinar po količini prekosil vse tedanje slovenske pesnike, po pesniškem poletu pa tudi vse druge razen Pre:erna in Potočnika.
Do'inarjeve pesmi se prepevajo že stoletje fo vseh slovenskih cerkvah in se bodo golovo g'asile še sto let, samo da malokdo ve, da črje ali poje Dolinarjeve pesmi. Največ teh pesmi je zložil v samotni višavi na JanSem.
Ker tu ni prostora, da bi mogli navesti kaj zgledov, hočemo opozoriti vsaj na nekatere znane pesmi, ki jim je početnik Luka Dolinar:
Pastirci vstanite, kaj spite nocoj? — Kaj se vam zdi pastirčki vi? — O človek moj, ne spi nocoj! — Angelski zbori v višavah strmite' _ Močno se potrese in grob se odpre. — O hvalimo in molimo. — Jezus tvoj je vstal od smrti. — O Jezus moje želje. — Povzdigni duša se iz praha. — Za Begom častimo Marijo najprej. — Jezus naših src vesele.
Iz dnevnika starega profesorja.
(>Menlor<, št. 2.)
Sedaj je dobil »Mentor« tudi svojo izvirno povest, vzeto prav iz razmer, ki zanimajo vsakega, kdor je imel kdaj posla s šolo ali ga pa ima še sedaj, pa najsi »eui v šoli v klopi ali za katedrom. Sempronij Tiro jo pričel v
2. številki »Mentorja« objavljati zapiske iz dnevnika starega profesorja. Kdo je ta Sempronij Tiro? Precej nenavaden psevdonim si je izbral, pa ga ta »obramba« bržkone ne bo dolgo prikrivala krogu bravcev, pri katerih bo zanimanje za avtorja rastlo obenem z zanimanjem za povest. Nič ne dvomimo o tem, da čez mesec dni, ko bo izšlo prvo nadaljevanje v »Mentorju«, ne bo med bravci nobene nejasnost-' več. kdo jim kaže vzore in boje profesorjeve. Nejasno bo morebiti temu ali onemu siiino še to, zakaj si je pisatelj izbral tako nenavadno ime, oziroma kaj to ime pomeni. Poskusimo razrešiti uganko, ki nam jo i-tavlja pisatelj s svojim psevdonimom i Latinski pregovor pravi: Homo semper tiro. (Človek je vedno novinec.) Iz besede »semper< je skoval p:satelj Sempronija, Tiro je pa ohranil prvotno obliko. Kaj je hotel pisatelj reči že s svojim psevdonimom? Tu moremo seveda samo ugibati. Ali je hotel označiti sebe, ki Je očividno že dovršil svojih trideset let službovanja, kot osebo, ki se še vedno ne smatra za mojstra, ampak se ravna po besedah grškega pesnika: »Staram se, medtem ko se še vedno mnogo učim?« Ali je hotel povedati, da je biti mojster v učiteljevanju taka umetnost, da se človek tudi po 30 letih smatra skoro za novinca, gledajoč nazaj na svoje delo? Naj bo ena ali druga razlaga pravilna, vsekal o je skromno ime, ki si ga je pisatelj nadel, njemu — v čast; govori nam o njegovi mladosti, priča nain, da ne mara ničesar siišati o samozadovoljni okostenelosti, ki vse ve in se ne na-
merava več učiti. Ko bomo imeli spis v celoli pred seboj nam bo gotovo tudi iasnejše, zakaj si je pisatelj izbral ime Vedniča Novinca.
Za danes ugotavljamo samo to-le: Kolikor nam je znano, je to v slovenskem slovstvu prvi poskus, napisati neke vrste »profesorski roman«, ki se bo bavil z življenjem profesorjevim, v kolikor se vrši v šoli ali pa v razmerah, ki so s šolo v tesni zvezi. Takega dela se pri nas ni še nikdo lotil. Dasi je baš profesorski stan dal slovenskemu slovstvu razmeroma izredno visoko število slovstveni-kov, vendar se izmed njih ni nikdo obširneje bavil v svojem slovstvenem delu baš s svojim profesorskim poklicem. Zanimivo je na primer, če primerjate, koliko več pove Suklje v svojih Spominih o svojih dijaških letih nego o svojem profesorskem delu. Človeku je zlasti žal, da mož s tako fin,nt darom opazovanja kot n. pr. pokojni Detela ni nikdar obširneje posvetil z lučjo svoje dovtipnosti v gimnazijske razmere. Morebiti bo pa Tironov spis iz službe, ki je za vsak narod in za slehernega izobraženca vebkega pomena, pa bodisi na dobro ali slabo stran. Saj človeku nič ne škoduje, če se včasih zamisli v položaj, da bi takrat, ko bo šel v pokoj, dal račun o svojem hiševanju če ne javnosti pa vsaj samemu sebi.
Tironovo delo je zamišljeno očividno precej obširno. Ta številka »Mentorja* obravnava samo dva meseca prvega leta službovanja. Pisatelju želimo sreče na njegovem sa-inorasllem notul
je dokumenti: i. pogodba o obrambni in prijateljski zvezi; 2. arbitražna konvencija in 3. dodatni protokol. Pogodba velja za 10 let
v Pariz, 18. januarja (Izv.) * Temps« piše, da nadaljuje Francija logično politiko, ki jo veže s Poljsko in Češkoslovaško. Pogodba ni naperjena proti nobeni državi in niti Moskva bi ne smela pripravljati nobene rezerve, ker se je Romunija obvezala, da je ne napade.
Dr. Marx se pogaja.
v Berlin, 18. januarja. (Izv.) Danes je imel dr. Marx razgovor z vodjo nemških na-ciinnli?tov, grofom Westarppom. Razgovor je trajal eno uro in se je sukal okoli tega, da-lii bi bili nemški nacionalisti pripravljeni sodelovati v središčni vladi.
v Berlin, 18. januarja. (Izv.) Danes po« poldne se je pogajal dr. Marx z voditelji bavarske ljudske stranke, v koliko bi bila voljna podpirati središčno vlado. Dr. Marx se bo sestal še z voditeljem soc. demokratov Milller-Fran'enom in z dr. Seholzem, voditeljem nemške liudske stranke.
v Berlin, 18. januarja. (Izv.) Predsedstvo sec. demokratske stranke je imelo danes do 6 sejo, ki se je zaključila brez konkretnega sklepa glede podpiranja eventuelne središčne vlade. Odh-čitev bo padla ua jutrišnji seji, ki se prične ob 12.
Nemška zunanja politika.
Berlin, 18. januarja. (Izv.) Na kongresu bavarske ljudske stranke v Pfalciji je govoril tudi bavarski ministrski predsednik dr. Held. Rekel je, da bo nemška zunanja politika šele tedaj uspešna, kadar se odstrani laž o izključno nemški krivdi na svetovni vojni. Drugi pogoj je v^postava medsebojnega zaupanja; Nemčija je pripravljena, da doprinese nove dokaze o tem, da ji je krvav.o resno za sporazum med narodi. Dr, Held je dalje naglasil zahtevo, da se Porenje izprazni.
Predsednik nemškega državnega zbora Loebe se je minolo soboto v Lodzu udeležil proslave petletnice nemške socialistične delavske stranke na Poljskem. Na časnikarski konferenci je Loebe nag'asil potrebo gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Poljsko, kar bo potem dovedlo tudi do izboljšanja političnega razmerja. Glede koridorja je Loebe poudaril, da se utegne rešiti to vprašanje na podlagi mirnega sporazuma. Koridor je za Nemčijo iz gospodarskih razlagov potreben, toda prebivalstvo na tem ozemlju je po večini poljsko. Najprej je treba najti preko tega političnega mostu neovirano pot in zamenjavo blaga. Izprememba meja bi se mogla izvršiti le v sporazumu s prizadetimi narodiom
Nemški predlogi nezadostni!
Pariz, 18. januarja. (Izv.) Medzaveznlški vojaški odbor v Versaillesu je po pretresu nemških predlogov izjavil, da predlogi v sedanji obliki ne zadostujejo. General Pawels je podal nadaljnja pojasnila. Pogajanja se na daljujejo.
Atentat na italijanski konzulat v Newyorku.
v Newyork, 18. januarja. (Izv.) V zvezi z bombnim atentatom na poslopje, v katerem je nastanjen tukajšnji ital janski generalni konzulat, se poroča, da sta bila aretirana dva mož. Eden izmed obeh, ki je po poklicu slikar, je že priznal, da se je uprizoril ta bombni atentat kot protest proti Mussoliniju ter njegovemu ranavnanju napram delavstvu vobče, napram slikarjem Ln pleskarjem pa posebej.
v Newyork, 18. januarja. (Izv.) K bombnemu atentatu na ital janski generalni konzulat se poroča, da je bilo pri tem poslopje močno poškodovano. Vsa okolica se je močno stresla in veliko šip je bilo pri tem razbitih. Aretiran je bil tudi neki Meyer-Schunyatz, ki je obdolžen, da je vedel za bombni atentat.
v Newyork, 18. januarja. (Izv.) Polic ja je izdala uradno poročilo, da ni bil bombni atentat uprizorjen proti italijanskemu posla-ništ.u, ampak le proti kraiarskemu sindikatu.
V varstvo tujcev na Kitajskem
v London, 18. januarja. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Šanghaja, da so se ino-zemci obrnili na velesile s prošnjo, da bi naj pripravile najmanj 4000 mož (2000 Angležev, 1000 Japoncev in 1000 Amerikancev), ki bi naj nastop 1 i za slučaj, da bi nameravali Kitajci tudi v Šanghaju ponoviti dogodke, ki so jih vp'rizoTili v Hankovu. Misli se, da bi bilo v tem slučajn treba najmanj 25.000 mož.
v Pariz, 18. januarja. (Izv.) Kakor do-7nava časopisje iz Lrndona, je angleški ministrski svet sklenil, da se imajo inozemske koncesije na vsak način braniti.
Hripa.
v Budimpešta, 18. januarja (Izv.) Tekom včerajšnjega dno je zbolelo 24 oseb na influ-enci. V bolnice je bilo prepeljanih 40 oseb.
v Berlin, 18. januarja (Izv.) Glede vesti, da se množijo v zapadni Nemčiji (Koblenz. Rflln, Trier itd.) smrtni slučaji radi hripe, so jKiroča, da se je sicer hripa precej razširila, da na se smrtni slučaji ne množe.
Dnevne novice
Zaupnikom SLS!
Skrbite povsod zn polnoštovilno udeležbo. Mislite že sedaj na vsakega volivca. Pripravite agitacijske pisarne pri vsakem volišču.
Zadnji dan se ne da vsega storiti. Ne zanašajte se nikjer na dobro razpolo-ienje volivcev.
Delati, agitirati je treba do zadnjega tro-notka.
Zmaga mora biti sijajna. Vsa država mora vedeti, kaj zmore našo organizirano ljudstvo.
Tajništvo SLS.
it Pozor na ovojno pasicol Na ovojnih pa-eicah današnje številke dobe narečni ki-upra-vičenci natisnjene številke, s katerimi se udeleže zadnjega nagradnega žrebanj«. Cenjeni naročniki naj te pasiee shranijo do ohjavo izžrebanih denarnih nagrad.
it Porodom smrti profesorja J. Cvijiča, največjega jugoslovanskega geografa in odločnega branitelja naših etnografskih meja na mirovni konferenci in v koroški plebiscitni komisiji, je odbor Geografskega društva na univerzi v Ljubljani imel 17. t. m. zvečer kratko sejo; spominska prireditev se bo vrš la pozneje. Društvo je odposlalo sožalne brzojavke na pristojna mesta. n.a pogrebu pa ga je zastopil odbornik g. dr. J Rus.
•k Dopisnikom »Slov. gospodarja«. Da bo mogel »Slov. gospodar« še pred nedeljo do volivcev, je izšel že včeraj v torek. Zato pa včeraj došll dopisi n so mogli veî v »Slov. gospodarja«, kar naj p n. dopisniki upoštevajo. Dopise priobči Slovenec.
•k I. polletje na vseh osnovnih šolah v ljubljanski oblasti se zakljjči po odiedbi prosvetnega oddelka v Ljubljani P. br. 693-27 v soboto dne 29. januarja 1927.
it Centralizem in Slovenija. Ljubljanski lupan je vnovič zapovedal, da si mora vsaka občina in vsakokrajni šolski svet nabaviti »Narodno enciklopedijo«, češ da je tako določilo ministrstvo. Pri tem je pa treba pomi-eliti na vebk razloček med posameznimi ob-činamii v Sloveniji so mnoge občine, ki imajo komaj 200 duš ,v Srbiji pa povprečno 2000 do 8000! In vendar mora vsaka, pa naj bo še tako neznatna občma, naročiti enciklopedijo. Torej bo imela Sovenija tudi tega davka nekaj miijonov kron več kot Srbija. O ti nesrečni centralizem! Radi bi tudi vedei, kdo je ta »Bibliografski zavod d. d., Zagreb«, da ga mocajoi podpirati z naročitvijo vse občine, še nekaj! Kdo bo neki bral v naših malih občinah ^Narodno enciklopedijo«, pa četudi bi bila pisana v slovenščini? Torej papir za ina-kulaturo, pa drag! Po pravici se je dop:snik iz Sarajeva v »Slovencu« čudil, da store v Sloveniji precej vse, kar ukaže Belgrad, dasi ni primerno za Slovenijo, ampak morda le za Srbijo! Res papstlicher als der Papst selbst« ■k Službo poštne uradnice na pošti Polzela v Savinjski dolini je dobila gospa Anica Lenko, domačinka iz Polzele.
•k Smrtna kosa. Po težki in mučni bolezni je preminul pri Sv. Trojici v Halozah g. Anton S a k e j š e k , dolgoletni minoritski logar. Rajni je bil spoštovan mož, že predvojno naročnik SI. Gospodarja, zvest pristaš SLS, vzoren družinski oče ter navdušen lovec. Nad 40 let je sodeloval tudi pri trojički muziki, mnogo 1 let tudi pri ptujski mestni godbi. Rajni je bil splošno priljubljen, kar je pričala mnogo-svetila večna luči
* Umrl je v Poljčanah daleč naokrog znani trgovec Karl Si ma. Pogreb blagopokoj-nega se bo vršil v četrtek popoldne ob pol 4 Žalujoči rodbini naše sožalje.
■k Brezposelnim rudarjem. Borza dela v Celju je razposlala na strokovne organizacije (tajništvo v I. delavskem konzumu na Vodah št. 253) zglasilnice, katere naj brezposelni izpolnijo, ki se morajo takoj nato poštnine prosto poslati na Borzo dela v Celje Ta bo vodila evidenco brezposelnosti in ji bo tudi po možnosti zaposlila. Glede omejitve dotoka poljedelskih delavcev v revirje, posebno onih iz Prekmurja, bo Borza dela prihodnje dni predložila svoje mišljenje in eventuelne predloge, da se sporazumno z merodajnimi faktorji usmerijo poljedelski delavci v druge kraje, posebno pa, da se prekmurski sezonski delavci po možnosti v čimvečjem številu zaposlijo na veleposestvih v Slavoniji, Banatu, Bački in eventuelno na Madžarskem. Kamor jih je do lanskega leta odhajalo povprečno do 3000. Delavci, ki so brezposelni naj se torej obrnejo na strokovno organizacijo, da ee zglasilnica odpošlje na Borzo dela.
•k Za rezervne Sastnike. Uprava ljubljanskega pododbora opozarja, da izdaja kompletne uniforme samo onim rezervnim častnikom, ki so člani in sicer po vrstnem redu vloženih prošenj. Pristopne tiskovine in obrazci prošenj se dobe v p'sarni pododbora ali pa po pošti. V slučaju dodelitve uniforme se vsak član pismeno obvesti.
•k Slovensko zdravniško društvo. Redni občni zbor društva se vrši v soboto dne 5. februarja t. 1. ob 8 zvečer v prostorih restavracije I jubljanskcga dvora z običajnim dnevnim redom. Odbor.
it Imenovanje pri poštni upravi. Poštni in brzojavni uradnik Štefan Breznik pošte Ljub-
ljana 1 je Imenovan za tehničnega uradnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
it Valjevo. Ministrstvo prosvete je dovolilo g. Rudolfu Drobnetu, profesorju na tukajšnji gimnaziji, šest mesečni bolniški dopust. Gospod Drobne je od svojega imenovanja predaval na tem zavodu latinščino in bil več mesecev celo edini nastavnik za latinski jezile. Dopust je nastopil 10. januarja.
•k Nova emisija kolkov. Dclegarja ministrstva finnnc v Ljubljani opozarja na razglas o novi emisiji kolkov v Uradnem listu štev. 3 z dne 7. januarja 1927 glasom katerega nehajo s 1. februarjem 1927 veljati kolki sledečih vrst: po Din 0.50, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 250 in 500. Od tega dne do vštetega 1. maja 1927 se lahko zamenjajo za nove kolke pri vseh finančnih napravah, ki prodajajo taksno vrednoticr na račun uprave državnih monopolov (blagajna delegacijo nrnistrstva financ v Ljubljani in vsi davčni uradi), kjer interesenti tudi lahko dobijo natančnejša pojasnila.
tV Umrl je v Čečah mali sinček trgovke ge. eternelj. V soboto je v istem stanovanju umrla vsled raka žena upokojenega rudarja Sersena. V ponedeljek dopoldne so jo pokopali v Trbovljah. Naj v miru počiva.
k Občni zhnr avtomobilskega kluba kraljevino Srbov- Hrvatov in Slovencev, sekcije Ljubljana se vrši v nedeljo dne 23. januarja t. 1. ob pol 11 dopoldne v klubovih prostorih-Kongresni trg 1-1 (Kazina). Člane, ki se obč, zbora ne nameravajo osebno udeležiti, naprošamo, da nnm s'gurno pošljejo, ako še to niso storili, do nedelje pooblastila, katera je tajništvo soječa«no razposlalo.
it Pred špansko boleznijo se uspešno varujemo pri stalni uporabi »Melousino« ustno vode — priznano najbolje desinfekcijsko sredstvo za usta in grlo. Dobi se v lekarni Leustek pri 7mni=i(pni mositu.
* čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
Prosti predmet! na humarvitični gimnaziji v Lit blianl sredi teta -ukinjeni.
Ze leta in leta. gotovo več ko petdeset let, se je učencem humanistične gimnazije v Ljubljani nudila možnost, učiti se francoščine, itali anščine ter stenografije kot prostih predmetov; in zadnjih dvajset let ali še več tudi opisne geometrije. Obisk teh predmetov je bil vedno izboren; večkrat sta bila potrebna kar dva oddelka (zlasti v stenografiji in italijanščini). Uspehi so bili tudi zelo dobri: saj so posečali pouk samo prostovoljci, torej najpridne ši. V modernih jezikih je gimnazijec z lahkoto v dveh tedenskih urah dosegel isto znanje, če ne večjega, kakor realec ali lice.ka v petih letih in po več ur na teden. Z obis' om ep sne geometrije si je priden gimnazijec odprl vrata na tehniko, kjer je uspešno tekmoval z realcem. S temi prostimi predmeti, tako mnogoštevilno obiskovanimi, je bilo torej zelo ustreženo staršem in dia-kom. In stroški za učuo upravo so bili vprav malenkostni. V smjah bi človeku ne padlo v glavo, da bi poklicana oblast, kateri mora biti vsestranski napredek mladine glavni cilj, to tako ceneno, a tako koristno uredbo — odpravila. In vendar se je to zgodil ' In seveda spet — sredi šclsl ega leta! Danes smo zvedeli, da se pouk gori omenjenih prostih predmetov na humanistični gimnaziji v Ljublj:ni — ukine. Pa zakaj? Dovoli se pouk n^mšč'ne ikot prostega predmeta na TI. in III. d i,:, gimnaziji v Ljubljani od 1. razreda dalje do četrtega (v petem ra-redu bo odslej itak obvezna), a da bo v državnem proračunu ravnovesje, se ukinejo omenjeni predmeti na humanistični gimnaziji. Z eno roko tako prosvetni minister daje, z drugo — jemlje. Oboje pa z zelo nesrečno roko! Zakaj! Kakor po eni strani odobravamo, da se pouk modernega jezika (v tem slučaju nemščine) prične čimprej, tako bo po drugi strani nastal velik nered v petem rarredu II. in III. drž. gimnazije, ko bo (že s prihodnjim letom) nemščina za vse učence obvezna, pa bodo eni že nekaj znali, zlasti, če jo bodo posečali že od prvega razreda, drugi pa, /lasij tisti, ki bivajo izven Ljublja-
ne ln ne morejo popoldne k prostim predmetom, bedo pa v petem razredu morali šele s
poukom začeti. Na vse to učna uprava ne misli prav nič. — Mari naj bi bila nemščina na II. in III. državni gimnaziji spet od prvo-ga razreda dilje obvezna, kakor želijo starši in tlrjajo rnmere v Sloveniji, ki smo soeed e Nemcev. (Prim. o tefti pravkar izišlo vele-aktualno br šuro g. nadzornika Jos. Westra: Kriza naše srednje šole). Humanistični gimnazij pa privoščite tisto — kakor omenjeno — tako ceneno dobroto prostih predmetov; povrn'te ji zlasti tudi pouk v stenografiji, ki je izesial zaradi neuinljive ekoposti fin. ministrstva, in kar se — kakor čujemo — tako zelo pozna na univerzi, ko skoro noben učenec ne zna več ste nografirati, dočim so si prej prav s tem siromašni akademiki kruh slu.ili.	Več prizadetih staršev.
Neznana usoda dveh akade-mikov v triglavskem pogorju.
Rešilna ekspedicija Slovenskega planinskega društva na delu.
Včeraj zjutraj se je bliskovito razširila po vsej Šiški in Ljubljani vest. 'la pogrešata Kanoni-jeva in Sotošikova rodbina iz Sp. Šiške svoja pridna sinova-akademika od ne lelje zvečer, ko bt se morala vrniti iz smučarskega izleta iz triglavskega pogorja, kamor sta odšla preteklo sredo t j. rav-j no pred enim tednom. In sicer se je odpeljal Ka-■ n o n i Ivan, medicincc zagrebške univerze, v sredo ob treh popoldne, Sotošek Stanislav, šumar in jurist, istotako na zagrebški univerzi, pa ob tri četrt na sedem zvečer istega dne z gorenjskim vlakom v Dchinjsko Bistrico, odkoder sta se podala v hotel »Zlatorog«, kjer sta prenočila. V četrtek sta se rano podala s smučmi irez Koniarčo v triglavsko pogorje do Koče Sedmerih jezer. W tamkaj sta nameravata na Hribarico po Miželjski dolini do Vodnikove koče od tod skozi Vratca do Mojstrane. Ta njihov načrt je slučajno odkrit po pismu, ki ga je pisal Kanoni Ivan svojemu tovarišu Skvkotu Pre-vcu. Kanoni pa pisma ni oddal, ker je s Prevcem že prej govoril in je tako pismo obležalo doma. Pismo je našla Kano-nijeva mati, s katerim je prišla v ponedeljek popoldne k Franju Borštnarju, ki je član rešilne ekspedicije »Skale« in tudi član Slovenskega planinskega društva. Borštnar je tekom včerajšnjega dopoldneva zadevo sporočil Slovenskemu planinskemu društvu, ki je ukrenilo vse potrebno glede rešilne ekspedicije. Tako je odšla sinoči ob tri četrt na sedem rešilna ekspedicija SPD v Bohinjsko Bistrico iz Ljubljane in z Mojstrane oddelek rešilne ekspedicije SPD pod vodstvom Matevža Skantarla. Združena rešilna ekspedicija je že od davi na delu. Skrb obeh rodbin za svoja sinova Je zlasti radi tega zelo velika, ker bi mord medicine Kanoni Ivan včeraj položiti nekaj izpitov iz II. rigoroza. Ker sta imela hrane samo za tri dni s seboj, se je tudi bati, da sta v kaki zasneženi koči brez vsakega grižljaja.
Kakor je razvidno iz Kanonijevega pisma, sploh nista imela nobenih ključev za kočo s seboj. Ker je v sobto zvečer in v nedeljo v triglavskem pogorju močno snežilo, je zgornja naša domneva upravičena. Usoda je hotela, da je šumar Sotošek Stanko še-le smučar-začetnik.
O uspehu rešilne ekspedicije bomo 6e poročali.
Ljubljana
O Henry Ford je naslov nacojšnjemu predavanju, ki bo na tehničnem tečaju ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. P. t obiskovalci tečaja se opozarjajo, da se ne vrši predavanje v akademskem temveč v Rokodelskem domu. Tvarna je silno zanimiva. S pomočjo slik nam bo predavatelj pokazal najnovejše uspehe Fordove na tehničnem polju.
O Na Sveto goro Athos nas bo peljal g. dr. L. Ehrlich s pomočjo skiopličnih slik na
VIII. prosvetnem večeru, ki bo v petek 21. L m. ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Kar je za nas katoličane Rim, to je za Ruse, Srbe, Bolgare in Grke gora Athos. Zalo bo to predavanje, ki je opremljeno s krasnimi kolorira-nimi slikami gotovo zelo interesantno, ker nam 1)0 nudilo vsaj deloma pogled v versko mišljenje naših slovanskih bratov.
O 0 turi na Mt. Blanc predava danes v sredo dne 18. januarja g prof Mlakar v »Prosveti Krakovo-Trnovo«. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Začetek točno ob pol 8. Vabimo vse člane in prijatelje, da se v obilnem številu udeleže predavanja. — Odbor.
O .Tavna knjižnica »Prosvetne zveze« v palači »Vzajemne posojilnice« se je nabavila med drugimi leposlovnimi in poučnimi knjigami tud sloviti z Noblovo nagrado odlikovani roman Romaina Rolanda »Johann Christoph« v nemškem prevodu. Ker je knj žnica z dobrim, zabavnim in poučnim čtivom dobro založena, naj se je vsak pridno poslužuje.
0 Današnji iivencerkvcni sestanek v Križankah se prične točno ob 8 zvečer. Udeležba za vse člane moške Marijine družbe obvezna. Brez tehtnega razloga naj nihče ne izostane.
O Pevski odsek »Krekove mladine« v Ljubljani. V sredo, 19. t. m ob pol 8 zvečer je pevska vaja v salonu g Čcšnovarja v Kolodvorski ulici. Udeležba obvezna. Pripeljite s seboj Še nove člane in č anice.
G Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 19. t. m. oh pol 7 zvečer v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Kontrola izvrševanja zakoua alkoholne prepovedi o pri-
liki oblastnih volitev. 2. Nadaljevanje zadnjega dnevnega reda. — Vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta.
© Brošura g. v. š nadzornika Jos. Westra: »Kriza našo srednje šole« se od danes pop. dobi v vseh ljubljanskih knjigarnah. Članom Društva prijateljev hum. gimn. se odpošlje danes na dom.
© Kriza t našem gledališču. Včeraj se je vršilo v »Mestnem domu« predavanje g. Cirila Debevca o krizi v našem gledališču, njenih vzrokih in problemu njene sanacije. Predavanja se je udeležilo približno 250 oseb in je bila dvorana popolnoma polna. Po predavanju se je razvila debata, ki ji je predsedoval univ. prof. Kidrič. V debato so posegli gg. dr. Vurnik, arh. Kregar, prof. Bajuk, sod. svetnik Lajovic in Dehevee. Debata je trsjala do pol enajste zvečer. Natančnejše poročilo o predavanju in debati priobčimo jutri.
O Smrtna kosa. Včeraj popoldne ob 1 je v Gospodu zaspala gospa Terezija Skul, sta-i nujoča v Ljubljani, Ulica na Grad 3. Rajna je bila splošno znana ba1 !ca in vzorna krščanska dijaška gospodinja. Priporočamo jo v molitev vsem njenim znancem in dijakom, ki so kdaj pri njej stanovali. Pogreb bo v četrtek. Naj počiva v miru!
O Prepovedano predavanje. V ponedeljek zvečer bi se imelo vršiti v Mestnem domu predavanje o sovjetski Rusiji, ki ga je nameraval : prirediti kultunio-prosvetni odsek Delavske zl>ornice. Policija je predavanje prepovedala, nakar se je vršlo skioptično predavanje »Forum Romanum«.
O Tuji državljani, ki prebivajo stalno v policijskem okolišu, (v mesta I /ubljana in občinah Vič, Zg. Šiška in Moste), ali ki nameravajo po preteku veljavnosti potnega vizuma ostati delj kakor 2 meseca v policijskem oko. lišu, se opozarjajo, da morajo imeti od ministrstva za notranje zadeve dovoljenje za prebivanje. Razven tega morajo imeti oni tuji državljani, ki so zaposleni pri kakem podjetju, od inšpekcije dela oziroma od ministrstva za socialno politiko dovoljenje za zaposlenje. Da se omogoči točen pregled vseh tu bivajočih inozemcev, se pozivajo vsi tuji državljani, da se zglasijo v prihodnjih dneh pri najbližji varnostni stražnici, kjer se jim izreče v izpolnitev formularji o osebnih podatkih. Po izpolnjenju morajo formularje vrniti stražnici. Oni i no. zemci, ki še nimajo od ministrstva za notranje zadeve dovoljenja za prebivanje ali katerim je dovoljenje že poteklo, morajo razven tega napraviti prošnjo za dovolitev prebivanja. Prošnji naj priložijo gori navedeni izpolnjeni formular kot prilogo. Prošnjo za dovolitev prebivanja je kolkovati s kolkom 5 Din, za rešitev je priložiti še kolek 20 Din. Pričujoča določila se nanašajo na ruske državljane. Tuji državljani, ki ne bodo postopali po teh navodilih, se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30. IK. 1857, drž. zak. št. 198. z globo do 1000 Din, oziroma z zaporom do 14 dni in eventuelno tudi z izgonom.
O Umrli so v Ljubljani: Alojz Bernardi, žel. poduradnik, 64 let. — Siman Čelofiga, hapec, 50 let. — Ludvik Barbič, pivovar, 24 let. — Ivana Jenko, dninarica, 39 let. — Ivan Mivšek, krz. in tel. nadzornik, 31 let. — Janez Naglič ,dninar, 60 let. — Marija Zupane, hči rudarja, 6 let. — Franc Groznik, krojač, 53 let. — e. Rafaela Terezija Avguštin, boln. sestra, 50 let. — Matevž Korošec, delavec, 70 let. — Konrad Tičar, zasebnik, 28 let. — Mar-! jeta Koman, zasebnica, 76 let. — Vida škafar, i hči posestnika, 19 mesecev. — Terezija Uran-; kar. m. uboga, 72 let. — Janez Taškar, po.
sestnik, 73 let. — Marija Jemc, šol. učenka, j 13 let. — Angela Janežič, hči delavke, 3 leta. j — Franc Tomazini, posestnik, 53 let. — Anton i Stare, delavec, 21 let. — Ivan Hribar, paznik mest. užit. zakupa, 36 let. — Franja Repič, zasebnica, 75 let. — Ana Bacarcich. vdova lekarnarja, 78 let. — Marija Tome, šol. učenka. 12 let.
O Policijska kronika beleži včeraj tri aretacije in sicer eno radi nedostojnega vedenja, eno radi beračenja in eno radi postopanja. Dalje beleži policija šest slučajev kaljenja nočnega miru, nedostojnega vedenja in pijanosti. Troje gostiIničarjev je ovadenih radi prestopka policijske ure.
МагЉот
□ Nov volivni trik mariborskih socialnih demokratov. Pred vsakimi volitvami so socialni demokratje ena najbolj socialno čutečih strank. Briga se ta gospoda v predvolitvenih dnevih za najrevnejše sloje in jim obljublja vsestransko pomoč za bodočnost. Mariborski socialni demokratje se sedaj pred volitvami kar cedijo obljub revnejšim slojem in tokrat so se spomnili celo na brezposelne. Ko pa so socialni demokratje imeli glavno besedo pri mestni občini, so jim bili brezposelni deveta briga, a sedaj, ko rabijo glasove teh revežev, i pa bodo oni osnovali posebno organizacijo ! hrezposelnih >za Maribor in okolico. Da s« i pokliče v življenje organizacija brezposelnih, j je sklicano za ta petek v socialistični dom oh ' treh popoldne zborovanje brezposelnih. Na tem zborovanju bi se naj osnoval odbor organizacije brezposelnih, a v resnici bo to čisto navaden politični shod, ki bi naj porinil v skrinjice socialnih demokratov kroglice brezposelnih. Upamo, da bodo tudi brezposelni toliko uvidevni, da ne bodo šli socialističnim obliubarjcni na lim.
□	Mariborski demokratje so si resno v laseh. Spor je izbruhnil v samem vodstvu stranke in sicer med dosedanjimi, preizkušenimi voditelji in mladimi politiki, k bi se radi vrnil v ospredje. 2e radi razdelitve mandatov za oblastne skupščine so nastale velike zamere, govorilo se je o prestopu raznih odličnih demokratov v radikalno stranko, kar bi se bilo najbržje tudi zgodilo, da se jih niso radikali z vso silo otepali, ker jih preveč dobro poznajo. Spor se zaostruje tako, da gotovi demokratski politiki niti ne občujejo več med seboj. Volitve jih drže še skupaj, po volitvah bo pa gotovo prišlo do razkola in usoda demokratske stranke v Mariboru bo zapečatena.
□	Koliko narodnih socialistov gre z demokrati? G. Tumpej je ponosen na svoje politične zmožnosti, ker sc mu je posrečilo del svojih pristašev pridobili za zvezo z demokrati. Nedavno je zatrjeval, da odobravajo pakt, katerega sta sklenila on in Dobrave г demokrati, vsi organizirani člani stranke. To so odobrili na sestanku v Vetrmjskem dvoru, kjer so bili vsi navzoči. Če koraka za vodi-teljima taka armada, kot se običajno zbira na gostilniških sestankih manjših strank, ni čuda, da se demokrati te zveze tako malo vesele. 2al jim je, da so odstopili narodnim socialistom prvega kandidata samo radi tega, ker bo glasovalo z njimi celokupno gostilniško omizje, ki tvori oficielno narodno socialistično stranko. Ker pa imajo narodni socialisti sigurno več pristašev, kot za eno stalno omizje, sledi iz tega, da simpatizirajo ti z odločnim korakom proi. Rostoharja ter pojdejo za njim, ne pa za svojimi oficielnimi voditelji. G. Tumpej in g. Dobrave sta izgubila zaupanje večine pristašev, ki jima pripravljajo za prihodnji strankin občni zbor še novo presenečenje.
□	Pevsko društvo »Maribor«. Ker je v ponedeljek vaja odpadla vsled odpotovanja. g. kapelnika Gašpariča, pa se v kratkem vrši zopet nastop Maribora«, prosimo vse članico in člane, tla se vaje v četrtek zanesljivo udeležijo!
□	Himen. Poročil sc je dne 12. januarja v Cirkvcnici g. Albert Achtig iz Maribora z gdč. Ljubico Brnja. Bilo srečno!
□	Zvezde bomo gledali in mnogo zanimivega slišali o njih vsi tisti, ki bomo šli v četrtek 20. t. m. ob 8 zvečer v dvorano Zadružne gospodarske banke. Predaval bo g. J. Kos, uičtelj z Mute. Do 50 skioptičnih slik!
□	Preklicano »zaslužno« priznanje. Imenovanje novih zdravstvenih svetnikov za mariborsko oblast je itak vedno razburjenega mariborskega dopisnika »Jutra« še bolj -az-burilo, ker se to imenovanje ni izvršilo po njegovih srčnih željah. Zaman so čakali *Ju-trovi» gospodje telegramov dobrih prijateljev iz Bclgrada; medtem pa so prišli že davno v Maribor dekreti za nova člana, ki ju je izbralo zdravstveno ministrstvo za to izredno važno ter častno mesto.
□	Posmrtninski sklad Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru, 17. jan. 1927. Vabimo člane in dediče Posmrtninskega fond« Jugoslovanske strokovne zveze na važen sestanek, ki se vrši v četrtek 20. t. m. ob 7. uri zvečer v društveni dvorani na Koroški cesti št. 1. Na novo pristopivšim članom se bodo izročile članske izkaznice. Vsak član ali član.ca naj svojega dediča sam povabi. Pol ure pred sestankom se vrši seja odbora. Prosimo vse odbornike in odbornice, da pridejo gotovo že ob pol 7. uri- — Odbor.
□	Ekshumacija. V torek zjutraj je bilo eksbumirano truplo pokojnega ravnatelja drž. ženskega učiteljišča Franca Voglarja in položeno v lastno rodbinsko grobnico.
□	Ogenj v dimniku. V ponedeljek popoldne so se vnele saje v dimniku hiše na Slomškovem trgu št. 10. Ogenj je bil precej močan, da je bil ves trg pokrit z dimom ter je prihitela požarna bramba z avtobrizgalno, da bi bila v slučaju nesreče takoj pri rokah. Ogenj je pogasil dimnikar.
□	Karambol avtomobila z vozom. V noči od ponedeljka na torek je trčil na glavnem mostu šofer Maks K. iz Krčevine z osebnim avtomobilom v voz prevoznika Lavoslava Kranjca. Šofer je bil vso noč na vožnji ter je bil že utrujen, Krajnc pa pri svojem vozu ni imel predpisane luči. Voz in avto sta bila poškodovana in sicer je na vozu škode 300 Din, na avtomobilu pa za 4000 Din.
□	Knjige »Goriške Matice«. Kdor želi te letošnje knjige, dobi jih. lahko pri g. Jos. Cijanu v Vrazovi ulici 6, II. nadstr., ki ima še nekaj iztisov. Opominjamo, da je na Goriškem popolnoma razprodana vsa naklada »Goriške Matice« in »Goriške Mohorjeve družbe«. — Od slednjih pa nima sploh nobeden na razpolago nobenega iztisa več.
□	Z voza padeL Na križišču Ruške ш Frankopanove ceste se je v ponedeljek ponesrečil Jos. Horvat, hlapec pri tvrdki Schen-ker. Padel je z voza, si polomil dve rebri ter zadobil tudi druge notranje poškodbe, da ga je moral rešilni oddelek prepeljati v bolnico.
KOLERI SLIČNA EPIDEMIJA NA POLJSKEM.
v VarSava, 18. januar a. (Izv.) V okrožju Peczylyzynek je izbruhnila koleri slič-na epidemija. Po poročil h umre dnevno 20 do 50 oseb. Vsi sanitetni ukerpi so se pri tem Izkazali kot nezadstni.
GLEDALIŠČE POGORELO.
v Sofija, 18. januarja. (Izv.) Gledališče v Plovdivu je pegorelo. Povzročena škoda шааа dva miljona levov.
Dekliškim zvezam!
Organizatorični in izobraževalni tečaj za dekleta se vrši v dneh 24. in 25. januarja v Ptuju in sicer v društveni sobi minoritskega samostana. Danes objavljamo natančni spored, katerega naj udeleženke vpoštevajo, in sicer;
Dne 24. januarja: I. dan tečaja:
Ob 9 zjutraj otvoritev in pozdrav. Nato predavanje »Dekle v krščanski organizaciji«, govori dr. Jos. Hohnjec. Ob 10 predavanje »Časopisje in branje knjig«,
govori Fr. Hrastelj. Ob 11 predavnje »Stanovska ženska izobrazba«, govori Vek. Skuhala. Od 12 do 14 odmor.
Od 14 do 17 debata o dopoldanskih predavanjih razgovori in posvetovanja o or-ganizaciij.
Ob pol 20 v dvorani vNarodnega doma« v Ptuju narodna igra s petjem »Junaške Blejke< v štirih dejanjih.
Dne 25. januarja: II. dan tečaja:
Ob 6 zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo udeleženk-
Ob 9 predavnje »Dekle v javnosti«, govori M. Zelenik.
Ob 10 predavanje: »Dekle v družini«, govori
ga. prof Prijateljeva. Ob 11 predavanje: :>Dobrodelnost in žena»,
govori Iv. Verbanjšek. Od 12 do 13 odmor.
Od 13 do pol 16 debata in sklepčni govor.
Iz pestrih točk jc razvidno, da bo ta tečaj nekaj, česar še ženska, oziroma dekliška organizacija v Ptuju ni imela. Zato: pridite v obilnem številu! Strnimo se v armado bojevnic, ki bo znala kljubovati vsem še tako številnim nasprotstvoml — Bog živi!
Pripravljalni odbor.
Celje
& V pcrmanenci ostane odbor NSS cel teden. Ta pcrmonenca pa traja vsak dan le od 6. do 8. ure zvečer. Stoličil bo ta odbor v navedenih urah v gostilni pri »Jeleau« in bo dajal nasvete in navodila v vseh volivnih zadevah. Imel bo tudi na razpolago knjige in dokaze, koliko je NSS v Celju dobila od SD5s za to, da jc pretrgala skupnost z opozicijo in prestopila v delovno večino k demokratom. Kdor želi o tem natančnejših dokazov, naj se javi v gornjih urah pri odboru NSS v per-manenci.
-0r Brez korupcije. »Noda doba» objavlja v zadnji štev. proglas vodstva stranke Nemcev, iz katerega izhaja, da jc vodstvo stranke v Mariboru izrecno izvzelo iz posebnega dogovora Celje, ker pravi ta proglas, da se celjskim Ncmcem prepusti prosta roka. Sicer pa izrecno pristavljamo, da nas prav nič ni sram, ako nas bodo pri volitvah v nedeljo volili taki Nemci, ki dajo še kaj na poštene ln ki so odločni nasprotniki korupcije. Naj raje »Nova doba« priobči oni pakt, ki so ga sklenili generali SDS z generali NSS svoječasno v klubovi sobi hotela Europe in iz katerega pakta izbaja, da debi. NSS potem obračvna gotovo vsoto denarja za to, ako zapusti vrste opozicije v občinskem svetu celjskem in prestopi k samostojnim demokratom. To povejtel In še to: kako jc bilo tedaj, ko ste demokrati imeli namenoma organiziranega enega svojega člana v dveh organizacijah, samo da ste mogli na ta način, seveda pošteno, rovarili in na nepošten način stranko razdvajati. Seveda ne svojo! Hočete morda tudi, da vam priobčimo neko drugo prigodbico prav iz zadnjega časa? Mislite res, da boste s takimi sredstvi pogrnili svojo narednost, ki je tako trhla in puhla, kakor vaša beseda?
& Roke proč od naš.h Primorcev! Sedaj sta se SDS in NSS kar naenkrat spomnili naših Primorcev. Ta ljubezen je pa strašno ne-I varna. Čudno je to postopanje, ki se je pri-1 čelo v vrstah teh dveh strank ravno v času pred volitvami. Naši Primorci so pošteni ljudje in zato pojdejo s takimi strankami v volitve, ki zastopajo tudi v javnem življenju
poštenje. Ne bodo pa šli s takimi, ki pravijo, da bodo pognali vse one Primorce čez mejo, | ki ne pojdejo ž njimi volit! Povemo vam od- ' krito, da se lahko to esdecsarsko načelo strašno maščuje nad csdeesarji samimi. In zato proč roke od naših Primorcev, ki so v vsakem oziru bolj zavedni kakor vsi csdeesarji skupaj!
& Kulture nam Nemci niso privoščili) piše »Nova doba«. Kdaj pa? Na to odgovarja I »Nova doba« sama in pravi, da jc bilo to te- ' daj, ko je živel še sv. Metod. Hinavci! Kaj je pa z ljubeznijo do slovenske, kulture v naših lastnih vrstah, in sicer ne v onih pradavnih časih, temveč v sedanjosti? Poznate li tudi sv. Mohorja in družbo, ki nosi njegovo ime? Kaj niste vi hoteli v letu 1926. izpreti iz slovenskega ozemlja to družbo in njeno delovanje, in sicer samo iz egoističnih strankarskih namenov in iz sovraštva do katoliške vere? Kaj nima družba v prvi vrsti namen širiti med slovenskim ljudstvom kulturo? Seveda ne vaše, ker vaša kultura je odvisna samo od denarja, podkupovanja in gospodarskega pritiska! Sv. Metoda pustite pri miru. ker se v teh stvareh strašno slabo spoznate in navajate samo del dejstev, drugi del pa s hudobnim namenom zamolčite in javnost varate! Odgovorite raje na naše vprašanje, zakaj vam ni družba sv. Mohorja po volii: Tu pokažite svojo narodnost! Samo radi denarja in materielnega stanja vaših podjetij ter iz sovraštva do katoliške vere ste hoteli to družbo uničiti! O tej stvari pa bomo še neko pesemeo zapeli!
■& Obisk. V ponedeljek so hotelirji iz Nemške Avstrije in Češke obiskali tudi naše mesto. Prišli so iz Ptuja, kjer so obiskali vinsko razstavo. Gostilničarska zadruga jih jc pogostila v hotelu Europa. Gostje so izjavili, da težko pogrešajo naših vin v svojih deželah. Obljubili so, da bodo potom svojih organizacij izvajali na svoje vlade pritisk v tem smislu, da se zniža carina za štajerska vina in na ta način omogoči izvoz naših izvrstn h vin v severne dežele. S pogostitvijo v Europi kakor tudi s prisrčnim sprejemom so bili j gostje prav zadovoljni.
Trbovlje Socialoafriotska agitacHa.
Od socialpatriotske strani se uganja zadnje čase tako podla agitacija, da ne smemo mimo nje. V svojih letakih napadajo in psu-jejo vse stranke, o naši pa pišejo: Delavci! Kmetje! Obrtniki! Kdo je blagoslavljal vojake ln vojsko, kanone in puške? Klerikalci!
Vprašamo nosilca socialpatriotske liste, g Sitterja, ki mora to najbolje vedeti, kdo je podpisal za Delavski dom v Trbovljah večjo vsoto za vojno posejilo? Naša zadruga ni podpisala niti enega vinarja vojnega posojf.a v Trbovljah! Kdo se je zaklinjal, da ne pristopi več praga Delavskega doma? Zakaj je mora! dotičnik oditi proč iz Delavskega doma in zakaj se ga je ogibal več let? ln ker so-cialpatriotski letak zabavlja tudi zoper radikale, vprašamo g. Sitterja, ki mora to kot šef socialistov najbolj vedeti, kdo iz njegovih tovarišev jc hotel prestopiti v radika'no stranko v Trbovljah, ko ga je lokalna radikalna stranka odklonila in kdo jc bil v radikalno stranko sprejet šele po ljubljanski radikalni stranki? Če pa g. Sittcr tega ne ve, mu moremo pokazati imenik, v katerem stoji dotičnika ime. — Tskoj v pečetku svetevne vojne je bila socialistična stranka prva, ki јг v korist vojne dala 1 milijon zlatih kron, da so ravno soclalpatrloti oni, ki so na ta način pomagali, da je na bojnem polju krvavel, padel, izgubil ude, postal invalid — d lavcc j (kakor pravijo v svojem letaku). Zato naj ne hodi na solnce, kdor ima masla na glavi.
t? Trboveljski g. župan je pri Sv. Katarini med drugim obijuboval kmetom, da jim bo delal ceste in jih popravil. G. Siterju povemo odločno, da ni na občini njegovega prav nič, on ne bo dai napraviti prav nič, ampak je vse last občanov davkoplačevalcev r in občina bo naredila, kar bode potrebno. G. Sitter je tu samo izvrševalec onega, kar se sk'ene in za to je tudi plačan. Če misli, da bo kmete s tem pridobil za socialpatriotsko listo, oziroma zase, se moti, ker ti že znajo zahtevati, kar jim gre. Tako agitacijo odklanjamo!
Novo mesto
Seja mestnega občinskega odbora se je vršila v petek dne 14 januarja ob 5 popoldne v mestni dvorani. Za zastopnika občine v volilni odbor и volitve v oblas.ne skupščine je bil izvoljen odbornik Janez Košak. za n«mes'nika pa AndieJ Uderman. — Proračun občinskega vodovoda za leto 1927, ki izkazuje 112.000 Din dohodkov ln isto--toliko stroškov, se je soglasno odcbril. Sklenilo se je tudi soglasno, da velja pri pobiranju vodarine kot merooajna najemnina 1. 1926 — Prošnja občine Tebar.e za sprejem Marije Otavnik v občinsko zvezo se jo odložila, ker ni izkaziia, koliko časa biva Marija Otavnik v mostni občini. — Prošnji Rezike Kos za sprejem v obč. zvezo ce je ugodila — S avbeui тојз1ег Mar'in Hočevar je napravil po predloženem proračunu kanal v KandijL Stroški naprave so za okroglo 6.000 Din večji, kot je bil proračun. Po daljši debati se soglasno sklene, da se prizna Martinu Hočevarju 3.000 Din poviška k prvotnemu proračunu. — Prošnja elektiarne Bon in CO. za znižanje obrestno mere se zavrne. — Odbornik Ludvik Kalčič predlaga pri slučajnostih, naj se sklene resolucija proti uvozu francoskih vin. O tem se razvije daljša debata. Odbornik Odbornik Franc Perko omeni, da se takega uvoza n| bati, ker Francija sama prideluje manj vina, kot ga potrebuje za lastno uporabo. Odbornik Anton Petrič omenja, da smatre predlog za to resolucijo le nekak političen manever. Isto mnenje zns'opa odbornik Uderman. Zupan omen i, da se je spravila zadeva na poli ično po'je in predlaga resolucijo proti uvozu vsakih inozemskih vin. kateri predlog se sprejme. — V tajni seji so ee obravnavale nekatere zasebne zadeve.
Škofja £olca
Pismo iz »Jntrove« dežele. V Loki doslej nI bilo lepe navado da bi se po listih preklali. Tudi doma se nismo; saj je Loka znana po tem, kake tu vliberalck in sklerikalci« složno nasotpiijo in tudi delajo za koristi mesta. No, v nekaj dneh bodo volitve in sedaj je nekoga obsenčilo spoznanje, da bo gotovo nekaj slo glasov prinobil svoji stranki, le sc v >Jutru< oglasi s svojo modrostjo In se je res oglasil v nedeljo Je pa tak »kerlc«, da po zraku maha in misli, da je udari.; na vsak način se mu zdi to bolj plodonosno kakor bobovo slamo mla iti. Najbolj imeniten pa je, kadar začne raču-na'i. Naš kandidat Lovro Planina je na 3 mestu, kandidatov je v našem okraju 5 in po rezultatih zadnjih volitev so za SLS sigurni (in kako!) 4 man-dati. (Predrzni smo j>a tako, da se borimo še za petega, če hočete vede i!) In naš preljubi modri iz Jutrovega sanja, da bo Planina doma ostal, torej najbrž, da izvoljen ne bo! Nak, tega bi pa dopisniku ne prisodil! Upam, da sam ne verjame svojih sanj in je hotel potegniti le tiste ,ki so — hm, kako bi rekel, da bi se mu ne zameril? — ki niso celo tako modri kakor on. — Fantazira pa še o drugih stvareh- o sankačih in pasjih znamkab i. dr Sankanje na priliko je šport in šport je nestrankarski ; če ga pa dopisnik hoče eksploatiratj strankarsko, mu povem tole na uho: sankače »liberalce«, ki imajo na »Grahnu« veliko večino, naj pripravi do tega, da bodo upoštevali večkratno in seveda še veljavi) oprepoved sankanja na »Grabnu«, potem bo šele lahko udaril po »klerikalcih«. Za pasje znamke se jaz ne zanimam, o podporah za poolav-ljence bi pa g dopisniku lahko povedal prav fletno 1 zoolproteklega časa — in mi. jo morda še bom. če bi jo rad slišal. — No. ker smo že o psih tudi govorili, še 'ol°: Jaz bi skoro dejal. da te ni bati za hišo. če kužek za oglom nogo vzdigne. Če se mi je vseeno vredno zdelo toliko besedi za jutrov-skega preroka, je vzrok ta, da sem ravno dobre volje — voiitve se bližajo! — in mi za eno besedo več alj manj ni dosti. Mojemu neznanemu (?) prijatelju v drugem taboru se bo pa morda le dobro zdelo. — Ivau Korajža.
Karambol V nedeljo popoldne je peljal g. Eržen s svojim avtobusom s kolodvora — pravilno p odesui strani — in srečal na novem mostu pri Starem dvom posesmka Jakoba Zakotnika, lastnika elekričnega mlina na Trati, ki je vozil s svojim vozom po sredi ceste. Zakotnik jo v n-glirj po-tegml iiapafuo va;et, konj se je vzpel na levo — s prednjimi nogami ravno na motor —, avto ga je prevrnil in ubil. Če bi ne bi) Eržen avtomobila hitro zavrl, bi se bil prevrnil s svojimi potniki v globino ali pa Zakonika povozil. — Pokvarjeni avto še dar es 'v torek) stoji na mostu; g. Eržen jc za ta čas najel železnikarski avlobus.
Zadnja pot ilatom&šnika Jan. Brenceta. častnega kanonika in župnika t Preski.
Osehia nest. Okrajni zdravnik pri 'Vračem glavarju g. dr. K. Wisinger je težko zbolel. Nado-mestuje ga v uradnih zadevah g. dr. Živko Lapajne iz Ljubljane, ki uraduje ua okrajnem glavarstvu.
Trebušni Inn-ir. V novih stavbah predilnice je obolelo pet osob na trebušnem legarju. Vse so Iv le z rešilnim avtomobilom prepeljane v ljubljanske bolnico.
Zapone'nn aretacija. Vsled suma vloma v Laškem je orožništvo aretiralo mladega trgovca Kača, ki je pred kratkim odprl trgovino v Kresnicah Oddan je bil v sodne zapore okrajnega sodišča v Laškem. ki vodi tozadevno preiskavo.
Zasavska cesta. Merjenja čez trg Litijo za projektirano avtomobilno cesto so končana Izvršili 8o so tudi komisijski ogledi po celi progi ter bodo v kratkem vsi načrti v občinski pisarni v Litiji strankam na vpogled. Vsa dela vodi civilni inženjer g. Pavlin iz Ljubljaue Želeti bi bilo. da bi se z gradbo že Ie'os pričelo. Na vseh interesirancib pa je. da so z vso enerizijo na delu, da načrt, ki bo v kratkem gotov, realizirajo.
Hogašlza Slatina
Nova tovarna stekla na Tržišču pri Slatini je začela obratovaii. Iz Zagorja se jo že preselilo t£ družin strokovnih delavcev, vseh skupaj pa jih baje pride 28 Skoraj vsi so nastavljeni v prostorih velikanske tovarne. V nedeljo 16. t m. bo novo poslopje slovesno blagoslovljeno po g. konz. svetniku in nad žu pniku Fr. Korcšcu.
Knjige sv. Moho-ja so prišle Ljudstvo jih je sprejelo z velikim veseljem. Neka gospodična na Slatini priporoča knjige »Vodnikove družbe«, Če? da so boljše od Mohorjevih. No, naj jih le berejo esdeesarji, naše ljudstvo pa jih odklanja, češ da je to »Zerjavova družba.:. Naše ljudstvo ostane zvesto Mohorjevi družbi!
Bialno druitvo pri Sv. Križu je v nedeljo 0 t m. z najlepšim uspehom vprizorilo lepo igre »Veriga» v Društvenem domu.
CjumiansUo Gledišče
DRAMA
Sreda, 19. januarja; PRI LEPI KRČMARICI Pre>
mijera. Red B. Četrtek. 20. ianuaria: Zaprlo.
OPERA.
Sreda, 19. januarja: Zaprto
Četrtek. 20, ianuaria: TANNHAUSER. Red E.
Gospodarstva
Padanje cen in kriza naše agrarne produkcije.
Finančni minister dr. Bogdan Markovi« Je v svojem ekspozeju k predlogu proračuna za leto 1927-28. med drugim načel tudi vprašanje naše gospodarske krize. Priznal Je, da se kriza posebno občuti v glavni strokah poljedelske produkcije. Kriza se ni pojavila vsled zmanjšanja količine produkcije, temveč vsled /manjšanja rente Padec cen poljedelskih proizvodov, ki je bil povzročen vsled splošnega padca cen na svetovnih tržiščih in vsled stabilizacije dinarja je povzročil to občutno zmanjšanje rente.
Gotovo izvirajo težkoče naše agrarne produkcije in s tem osialih panog narodnega gospodarstva tudi iz drugih motivov, vendar je padec cen poljedelskih proizvodov glavni vzrok današnjega težkega stanja. Finančni minister navaja v tvojem ekspozeju »lrdeče motive, ki onemogočajo prilagoditev poljedelcev obstoječi situaciji: 1. eks-tenzlvnost naše poljedelske produkcije, 2. pretirana tn npenaka davčna obremenitev, 8. slaba organizacija notranjega tr^a in 4. pomanjkanje poljedelskih kreditov.
Dejstvo, da sta istočasno, dva medseboj neodvisna faktorja v isti smeri uplivtla na razvoj cen jo bilo za naše gospodarstvo usodepolno. V teku dveh in pol let se je dinar dvignil za skoro 100 odstot. in s svoje strani povzročil nazadovanje cen. Toda med tem ko so so cene poljedelskih proizvodov hitro prisodile novemu stanju valute, se produkcijski stroški, predvsem pa davčna bremena in cene industr. proizvodov niso znižali v istem razmerju nasprotno davčna obremenitev je še narasla. Finančni minister navaja kot vzrok nazadovanja cen stabilizacijo naše valute. To mnenje pa jo nanačno, kajti stabilizacija valute sama na sebi ne bi mogla povzročiti padanja cen brez predhodnega dviga valute. (V državah, kjer se je stabilizirala valuta pri nizkem intervnlutarnem kur-ги, so se cene po stabilizaciji celo dvignile.) Medtem, ko je dviganje dinarja (in s tem padanje cen) izzvala naša valutna politika, se drugi faktor, ki je istočasno upi i vr.l na razvoj naših cen — padec cen naših Glavnih izvozjiih predmetov na inozemskih tržiščih — popolnoma odteguje našemu u pli vu.
Ze indeks cen. ki ga objavlja »Privrednl pregled«, nam kaže velike spremembe v cenah poljedelskih proizvodov. Od januarja 1924 do decembra 1928 so padle cene poljedelskih proizvodov za 36 odstot. (od 2295 na 1472), cene živine in živinskih proizvodov za 81 odstot tod 2626 na 1706), med tem ko je celotni indeks padel le za 25 odstot. (od 2034 na 1527). Toda Še očitnejše spoz.namo usodej>olne poeledice padanje cen, če primerjamo vrednost v lotih 1924., 1925. in 1926. izvoženih glavnih izvoznih predmetov. V naslednjem podajamo statistične podatke o gibanju in vrednosti izvoza naših poglavitnih izvoznih predmetov. (Podatki veljajn za prvih 11 mesecev dotičnega leta.)
Pšenica 24
25
26
Koruza ; 24
thut d't c ^ :lnd tn t r л Pšcn. токд 424
25
26
100 kg izvožene pšenice prejeli v 1. 1924. 391 Din, t letu 1926. pa samo 285 Din, za 1C0 kg izvožene koruze v L 1924. 258 Din, v 1. 1926. pa samo 149 dinarjev in za 100 kg izvožene moke v 1. 1924. 575 Din, v 1. 1926. pa 477 Din. Največji padec je zaznamovati pri vrednosti izvožene koruze, ki je padla za 40 odstot. Če pomisl'mo, da predstavlja letošnji izvoz koruze približno 15 odstot celokupnega izvoza, potem si lahko piodstavljarrn, kakšen upliv je imel ta padec cene na gospodarsko stanje našega poljedelstva.
kom. vredn. jour. irdn. и Vin. v Din* v Din v zl. Din žive svinje 24 81.669 256 3.170 22. i
25	57.2 нЧ 105 1.810 161
26	251.506 193 770 70 živi konji 24 52.352 219 4.180 290
25	31.097 120 3.850 338
26	32.412 97 3.000 273 2iva goveda 24 160.4^5 713 4.460 309
25	105.034 397 3.870 334
26	112.709 318 2.736 249
Se večjo razliko v vrednosti našega izvoza Je zaznamovati pri živini. Pri živili svinjah je padla
* Vrednost v milijonih dinarjev.
količ v	vredn.		
vagon.	v Din*	v Din vzl.Din	
14.852	579	391	27-15
13.272	343	295	2570
27.939	795	285	25-40
15.267	396	253	18--
93.984	1.952	207	18-10
82.920	1.230	149	13.50
5.073	392	575	4П-—
3.465	185	535	4t>'70
3.115	149	477	43-40
tabele je	razvidno, da smo za		
vrednost od 8170 Din v 1. 1924. na 770 Din v letu
1926. Povprečno smo v 1 1926. prejeli za Izvoženo svinjo le eno četrtino- zneska, ki smo ga prejeli v 1. 1924. Pri živih konjih je padla vrednost od 7180 Din na 3000 Din, pri živi govedi pa od 4460 na 2736 Izvozna vrednost goveje živine je padla torej skoro na polovico.
		količ.	vredn.	мш. rrtn. i" "e.	
		V VBg.	v Din*	v Din	v zl Din
Jajca	24	1ЛМ	58S	304.000	21.000
	25	2.632	584	222.00)	19.400
	26	2.9S7	579	193.(00	17.500
Slive	24	1.950	175	89.6(4)	6.220
	25	2.473	151	50ЛИХ)	4.440
	26	4.212	208	47.6Ш	4.330
Les	24	9 .461	1.525	l\60:)	1.080
	25	97.717	1.053	10.800	940
	26	100.797	74«	7.40)	670
	Največji udarec pa		nain je	zadejal padec iz-	
voene vrednosti lesa, jajc in sliv. Za vagon izvoženih jajc smo prejeli v 1. 1924 304.0C0 Din v letu 1920. pa le 198.000 Din: za vagon sliv v 1 1924. 89.600 Din, v 1. 1920. pa le še 47.600 Din. Katastrofalen za naše celokupno gospodarstvo pa je bil ogromni padec vrednosti izvoženega gradben .^a lesa. Za vagon gradbenega lesa smo prejeli v letu 1924. 15.000 Din, v letu 1926. pa samo 7 400. Vrednost jo torej padla več kakor n» polovico.
Da ni vso razliko izvoženega blnga pripisati dvigu dinarja, je spoznati iz zadnje kolone gornjih tabel, kjer je vrednost v dinarjih preračunana na zlate dinarje (za'1. 1921 po relaciji .1 zl dinar ie 14.40 Din, za 1 1925 pa po relaciji 1 zl. dinar je 11.45 Din). Tudi v zlatu sir-o v 1. 1C28. prejeli za vagon gradb. lesa le 670 zl. Din, naoram 1080 v 1. 1924., za vagon sliv 4.830 napram 6.220 zl Din, za v.igon jajc 17.500 napram 21.100 zl. Din, za glavo sivine 249 napram 309 zl. Din, za živo svinjo 70 napram 220 zl. Din itd. Če pomislimo, da izvoz označenih 6 glavnih izvoznih predmetov predstavlja G0—63 odstot. našega celokupnega izvoza, potem se pač ne moremo čuditi, če je vsled padca cen naših glavnih izvoznih predmetov prišlo naše poljedelstvo v današnjo težko situacijo.
Seja upravnega odbora Narodne banke. V
ponedeljek se je vršila prva letošnja plenarna seja upravnega odbora Narodne banke, nn kateri se je sklenilo, da se bo 6. marca t. 1. vršil v Bertgrcdu redni občni zbor delničrrjev Narodne banke. Dnevni red obsega sledeče tučke: 1. poslovno poročilo upravnega odbora Narodne banke; 2. volitev 7 članov upravnega odbora in 3 Članov nadzorstvenega sveta. Sest članov upravnega odbora je treba na novo izvoliti, sedmi član pa se izvoli na mesto pokojnega dr. Trillerja, ki je bil Man upravnega odbora. Upravni odbor je tudi sklenil predlagati občnemu zboru razdelitev dividende za i. 1926. v znesku 400 Din na popolnoma vplačano delnico.
Naša lesna industrija. Kakor je soditi po ugodnih znakih na našem lesnem tržišču, se je konjunktura v naii le^ni industriji pričela boljrnti. Gotovo je, da je najnižja točka depresije prekoračena. če bi bile še cene količkaj ugodnejše, bi bili lahko v splošnem s konjunkturo zadovoljni. Ta potek splošne gospodarske konjunkture za zboljšanje stanja v ledni stToki je velike važnosti, kajti naša lesna industrija predstavlja najvažnejšo stroko v našem narodnem gospodarstvu. Ona je najmočnejša industrija v državi in to ne samo po številu posameznih podjetij, temveč tudi po številu zfcpoeienih delavcev in višini investiranima kapitala. Strokovnjaki cenijo število v lesni industriji zaposlenega delavstva na 120.000, višino v tej industriji investiranega kapitala pa na 2.5 milijard Din. Samo v gozdnih železnicah je investiranih preko 1 milijarda Din. Vrednost letne produkcije znaša 4 milijarde Din V prvih enajstih mesecih je izvoz dosege) 100.î»7 vagonov v vrednosti 747 milijonov Din. % izvoza predstavlja obtesani les (gradbeni les), ki je tudi v najtežjih časih izdržal inozemsko konkurenco. Zboljšanje konjunkture v lesni otroki je gotovo velike vežnosti za potek splošne konjunkture v jugoslovanskem gospodarstvu.
Izdaja novih zlatnikov po 20 Din. Počenši z 20. jan, bo Narodna banka pričela izdajati nove zlatnike po 20 Din s sliko Nj. Vel. kralja. Ti zlatniki se bodo izdajali le v zameno za stare па;к>-leondore in proti plačilu Din 2 v zakonski moneti za kritje stroškov. Kakor znano, je bilo nakovanih 1 milijon komadov teh zlatnikov, ki predstavljajo vrednort 219 ulilijonov Din.
Konkurz je razglašen o imovini Franca Vrečka, trgovca v Šoštanju (roki: 5. febr., 10. marca in 24. marca)
Prepoved uvoza živine in živinskih proizvodov ii Jugoslavije v Španijo. Ker se je na nekem transportu živine iz Jugoslavije konslatirala goveja kuga, je bila te dni v španskem uradnem listu objavljena prepoved uvoza živine in živinskih pro-
izvodov (ki morejo širiti to bolezen) Iz Jugoslavije.
Koliko zua&i ob!'k bankovcev na oseba v posameznih državah. Glasom statistike, ki jo je izdelala avstrijska Narodna banka, je v posameznih državah odpadlo na osebo: v Združenih državah e A 62.7 dolarjev, v Švici 54.2 dol., v Franciji 4.J.6 dol., v Nemčiji 22.9 dol., v Italiji 22.1 dol., v Avstriji 218 dol., v Češkos'ovaški 19.1 dol., v Jugoslaviji 12« ilol. in v Poljski 3.4 dol. Rtzun Poljske iina torej Jugoslavija relativno najmanj bankovcev v obtoku.
Likvidnost na avstrijskem in nemškem denarnem trgu stalno naraSfa. Privatna eskomphia obrestna mera je v Avstriji padla že na 5 75 odstot. in je torej za 1.25 odstot nižja kot oficijelni diskont. Pričakuje se, da bo avstrijska Narodna banka v kratkem znižala diskont. Tudi v Nemčiji je zaznamovati nadr'jnje padanje privatne eskomptne obrestne mere, ki se trenotno giblje med 4Jž— 4И odstot. Nemški denarni trg je torej dosegel že pred vojno likvidnost.
Погха
Dne 18 januarja 1927.
DENAR.
Za"rnb Rprlin 13.48—13.50 (13.4725—18.5026), ! Italija 213.17—245.17 (243,14—245.44), London 275.55—276.85 (~?5.E0-276.30), Newyork 56.665 do I 56.865 (Г,6.646- Г 0.846), Pariz 25 den (224.78 I do 226.78), Praga 167 95—163.75 (167.85- 16S.C5), , Dunaj 7.85—8.01,) (7.985— 8.015), Curih 10.94 do J 10.97
Curih. Be'grad 918 (9.135 den V Budiinpcš'a 90.75 (90.70), Berlin 128.15 (123 Iti;, Italija 22.18 bi. (22.40 bi.). London 25.1975 (25.20), Newymk 519.06 (M9.125), Pariz 20.65 C20.6ô), Pr-ga 15.38 (15.375), Dunaj 7315 (73.15), Bukarest 2.78 (2.R0), Varšava 57.50 (57/0), Amsterdam 207C0 (207.F0), Bruse 1 i 72.20 (72.20), Kopenhasen 138.37 (138.40), , Oslo 182.87 (133). Storkholm 138.6? (138.Г0).
Dunaj Devize: Belgrad 12.46—12.50. Krdanj 188.60—189.20. London 84.376—34.475, Milim 30.32 do 30.42, Newyork 708.15—710.65, Pariz 2.-5.19 do i 28.29, Varšava 78.415-78.915. — Valute: dolarli 705.40—709.40. angleški funt 34.32—34.42, franco 1A frank 28.22-28.38, lira 30.21—S0.37. dinar 12.4475 do 12.Г075 češkoslovaška krona 20.9525—21.0725. '
Ргака. Devize: Lira 147.175, Zagreb 59.21, , Pariz 134.15, London 163.225, Newyork 33.615.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7 olsot. invest. posojilo 82.50 bi., vojna odškodnina 343 bi., zastavni Ii3ti 20—22, kom. zadolžnice 20- 22, Celj>ka 195—198, Ljublj. kreditna 150 den., MerknnHlna 98—100, Praš'e- : diona 890 den.. Kred. zavod 170-180. Strn-ine 80 i bi., Trbovlje 300 den., Vevče 120 den., Stavbna i 55— 65. Češir 104 den.
Za#rrb. Agrari 49.Б0- -50, 7 odstot. invesL posoj. 82—82.50, vojna odškodnina 342.50—343.50, Hrv. esk. 102- 403, Kred. 102-105, Hi obanka 59—59.50. Jugobanka 98—99. Praš'.ediona 892.50 do 895, Ljublj. kredi na 150 den.. Sečemna 455 do 4(4), G i; t m nrm 255—265, Slavex 100-114, Slavonija 32—33. Trbovlje 360—370. Vevče 120 den.
Гчпај. Don.-savska-'adr. 78.00. Zivno —, Alpine 4 .20, Greinitz 6.00, Kranjska industrijska 60.CO, TrbCvlje 46.ГО Hrv. esk 16 00, Leykam 12,90, ,Iugobr,nki> 13.50, Hip. bfinka 7.80, Gutmann 42.00, Mundus 140.00, Slavonija 4.05.
Cer^ci^eiil ve&iniJ*
Akademska konemeracija Ima svoj redni tedenski sestanek nocoj ob telit na devet v fran-Pškanski kapeli.
Sporî
pripisovali Frr.neozl proti njihovemu Amoutn nlf kuj posebnih šans. Pravo razmerje moči je bilo 2 : 2. liaas bo prišel v Ljubljano.
Suzana bo fila v Afriko. — V zadnjem >-Si>. tednu«, je bila tiskovna pomola. Riti mora takole: 45 držav se je izrck'o -/a takojšnji sprejem Nemčije, 12 za sprejem nn rednem občnem /,horu 18. marca; nato so Nemcem naznaniti, tn bo spre;eti.
Avstralec Charlton je Takaišlja zopet premagal. Plaval je 440 y v 4 : 59.8 in je pustil Ttka-išija 11 yardov za seboj. — Največje zanimanje pa je zbudilo plavanje od otočja Catalina do ameriške obale, 22 milj. Namesto napovedanih 600 tekmecev sta se oglasila 102, med njimi 13 žensk. Prva je prenehala s plavanjem Schoemelova, samo 12" C je bila voda topla. Kmalu za njo sta odnehala znana zmagovalca Kanala Toth in Sullivan (plavala sta čez Kanal leta 1923.) En sr.m plavač je prišel na cilj. Kanadec Y o u n g iz Toronta, pa je šele 17 let star; porabil je 15 ur in 85 minut. 2 uri in 8 minut več kot Faher, ki je plaval čez že poleti. Sedem milj za Youngom je izborno plavala Baretova, pa jo je priejl krč in ni mogia naprej. SIcer bi zaslužila 15.000 dolarjev, ki jih je namenil Wrigley oni plavalki, ki bi prišla čez, čeprav ne prva Na.jdalje sla vzdržali v vodi Honserjeva in Sla?lajeva in jima je dal Wrigley za to vsaki po 2500 dolarjev. Je tudi nekaj po 110.000 dinarjev. Young je pa dobil 25.000 dolarjev, torej 1,400.000 dinarjev. Se je splačalo biti 15 ur v vodi.
DUNA.ičANI V TUJINI.
Razen par Iger, ki jih bo igral Rapid še v
Egiptu ali na povratku v Trstu, jo božična in novoletna turneja dunajskih klubov po inozemstvu končana. Poglejmo:
Rapid v Aleksandriji 2:1, v Kairo 2:3, » Port Snidu 4:3, v Kairo 3:3, v Aleksandriji 0:4, \ Kairo 2:1, v Kairo 3.0, v Aleksandriji (evropska inoštvo) 5:2; 8 i?er, 5 zmag, 2 poraza. 1 neodločeno, goalov 21:17.
A u s t r i a v Bilbao 2:1, v Bilbao 3:2, v Barceloni 5:2, v Barceloni 0:5. v San Sebastianu 5:5, v Bordeaux 6:0, v Bordeaux 7:2; 7 iger, 5 zmag, 1 poraz, 1 neodločeno, goalov 28:17.
Admira v Barceloni (Europa) 4:2, v Barceloni 2:2, v Manresi 3:0, v Manresi 2:4, v Parizu 8:1: 5 iger, 3 zmage, 1 poraz, 1 neodločeno, goalov 14:9.
Simmering v Parizu 2:1, v Marseille 3:3, v Hyeres 14:3, v Cette 2:0, v Rouenu 4:0; 6 iger. 4 zmage, 1 neodločena, goalov 25:7.
B. A. C. v Curihu 4:1. v Bernu 1:4, v Lugano 8:1; 3 igre, 2 zmagi. 1 poraz, goalov 8:6.
Vseh iger je bilo 2£ zmag 19. porazov 5, ne odločene so bile 4 igre, goalov 96:56.
AVTOMOBILNA CESTA BERLIN—RIM.
Misel te avtomobilne ceste je že zelo stara, govorili so zanjo in proti nji. Zadnjič na primer «o imeli Nemci v Leipzigu zborovanje, na katerem so ugotovili, da bi stala 668 km doiga nemška proga do meje 267 milijonov mark, dočim bi bila potrebna samo tretjina, če bi se že sedaj obstoječe ceste izgrad le. Slednjič so se nei> ški interesenti zedinili, da se osnuje delovni odbor, ki bo deloval v Miinchenu. Je pa čisto gotovo, d.t bodo to cesto napravili.
ANGLEŠKO IN FRANCOSKO AVTOMOB1LSTVO.
Po angleSkih cestah vozi danes okoli 1 milijon 482.0C0 motornih vozil, med nj mi 643.000 nebnih avtomobilov. in 49?.OpO. motornih koles. Na Francoskem pa vozi 1,056.000 motornih vozil, pied njimi 585XC0 osebnih avtomobilov in 165.0' 0 motornih koles. Tovornih avtomob.lov je ni Angleškem 257.000, na Francoskem pa 290 P00. — Davčni dohodki avtomobilizma na Angleškem so se zvišali lani za 3 milijon« funtov in so znašal 19 mil. funtov.
NOVEJŠI ŠPORTNI DOGODKI.
V Oslo so drsali in so dosegli prav lepe uspehe. 500 m je predrsal Evensen v 45.1 sek., 1500 m Rahlangrud v 2 : 28.8, 5000 m isti v 9 : 12.8, 10.0(0 metrov Moen v 18 : 55.1.
Na Angleškem je New Castle spredaj. Na Dunaju pa B. A. C. Dunajski ncgonietni klubi imajo sede j toliko točk: B. A. C. 18, Admira 17, Rapid 15, Simmering 14, F. A. C in Hakoah po 13, Vien-na, Austria in Wacker po 12. Slovan 9, Sportklub 6, W. A. C. 5, Rud. 4.
Poljaki protestirajo, ker ci hotela priznati Mednarodna ženskosportna zven rekorda v metanju diska, ki ga je dosegla V Goeteborgu Poljakinja Konopacka — V Parizu se je udeležilo teka .povprek po deželi« 1418 tekmecev. — Ameriški dijak William Cox je tekel 1 angl miljo v 4 : 26.8; ameriški rekord je imel doslej Hav s 4 : 29.
Dunajski atleti so šli v Pariz kosat se s francoskimi, 4:4. Francozi so računali z dvema avstrijskima in dvema francoskima zmagama, Avstrijci s H avstrijskimi in 1 francosko; rezultat je bil 3:1 za Francoze, ker je Schielbegr v oboje-ročnem sunku popolnoma odpovedal. Eoini avstrijski zmagovalec je bil Haas. in ravno njemu niso
Zafwaia.
Podpisana sem imela skoy.i 27 let tako bolno nogo. da sein le s palico mogla hoditi. Zadnji i-s pa se je stanje tako poslabšalo, da |e bila nev.'r-; nost, da sploh no bi mogla več hoditi. Z i/r tno ! požrivovalnostjo se je zavzel zn mojo bole-en g. j primarli dr. Minar, ki Je tako s'rokovnlaško \ir i vršil težko operacijo, da imam danes zdravo nrgo I ter hodim brez palice. Zato izrekam g. primariju i svojo in svoje rodbine najgloblje hvaležnost. — Marija Krašovec, Vrhnika.
UMETNO OSUŠENE HISE.
V času splošue stanovanjske potrebe, ka-koršna je tudi v Ameriki, so tam prišli na
I novo iznajdbo, kako degrnjene hiše kakor hi-j tro mogoče osušiti. S pomočjo nekake peči, ki je prenosljiva, osuše celo hišo. Vse prostore : napolnijo z vročim suhim zrakom, kateremu je primešana ogljenčeva kislina. Vroč suh i zrak potegne vso vlago iz zidovja nase, a ogljenčeva kislina hilro utrdi zidni omet.
Sir H. Rider Haggard:
90
Hči cesarja Montezusne.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel J o s. Potjanec
Azteki so bili v resnlai skoraj nori od vese'ja, ker so Tjulj naposled odšli. Pozabili so v resnici ali navidez, da so sami izgubili tisoče in tisoče svojih najboljših vojnikov in cvet svoje vojske, in se niso kar nič brigali za prihodnost. Od hiše do hiše, od ulilce do ulice so tekali tropi mladih fantov in deklet, ovenčanih s cvetlicamO, in vpili: »Tjulov ni več; veselite se z nami! Tjuli so pobegnili.« In gorje tistemu, ki ni bil vesel z njimi, četudi jim je smrt opustošila hiše. Na veliki piramidi so zopet postavili kipe bogov, iznova piostnvili templje, z razpelom pa, katero so bili Španci postavili tamkaj, so ravnali kot so njihovi sovražniki ravnali z malikoma Huikotla in Tezkatli-poke; vrg i so ga s plošča li piramide in sicer polem, ko so bili vpričo razpela žrtvovali nekoliko španskih ujetnikov. Sam Guatemok mi je pravil o tem bogo-skrunstvu, vendar brez posebnega veselja; pripovedoval *em mu bil o naši veri, in je skrivši veroval, da je bil Bog k; ;stjanov pravi, mogočni Bog; vend.ir je bil j rt trd j ogan, da bi se bil izpreobrnll. Guatemok tudi ni mogel — podobno kakor Otomi — trpeti grozovitih obredov žrtvovanja ljudi, dasi jih je vsled vpliva in moči di hovnov moral odobravati.
Ko sem slišal o groznem bogoskrunstvu, mi je jeza prevladala razum In razjarjen sem zakričal: »Prisegel sem, da bom živel za vašo stvar, Gua«-
temok, brat moj, in sem vzel za ženo najvišjo žensko vaše krvi, ampak povem ti, da je vaša stvar -cd tega trenutka prekleta. Tisti Bog, katerega ste oskrunili, in oni, ki Njemu služijo, bodo prišli nazaj z veliko močjo, in On bo stal na mestu, kjer so sedeli vaši maliki, in nikdo Ga ne bo premaknil odtod na veke.«
Tako sem gov ril in moje besede so se uresničile, dasi ne vem, kaj mi je navdahnilo srce ž njimi, kajti v togoti sem govoril tjavendan. Še dandanes stoji ; Kristusova cerkev v mestu Mehiko prav na tistem j kraju, кјзг so žrtvovali žive ljudi, kot znamenje Njegove zmage nad maliki in tam ostane, dokler bo svet stal.
»Nespametno goveriš in nepremišljeno,« je odgovoril Guatemok še precej ponosno, dasi sem videl, da se je zdrznil s: ričo zlokobnega pomena mojih besedi. »Nepremišljeno, prenagljeno govoriš, pravim, in da bi te kdo slučajno slišal, ves, še imamo one, ki bi te vzlic dostojanstvu, katero smo ti dali, kljub časti, ki si si jo pridobil v boju in zboru, in neglede na to. da si se bil že rešil žrtvenika, prisilili» da bi Sr enkrat zrl v obraz onih bitij, ki jih proklinjaš. Mar se je vašemu krščanskemu Bogu kaj hujšega pripetilo, kar so tvoji beli sorodniki ponovno storili našim bogovom? Vendar ne govoriva več o tej reči, in jaz te prosim, brat, nikari inoni ne govori več ta! ih zloveslnih besedi, da ne bi zrahljale najinega prijateljstva. Ti torej misliš, da ae Tjuli vrnejo?«
»Ii»a, Gurtemok, tako gotovo, kakor bo jutri solnce vzšlo. Ko si imel Korteza v svoiih rokah, si ga pustil, da se ti je izmuznil, vidiš, in izza tedaj i je že iz-vojeval novo zmago pri Otompanu. Mar meniš, da je on mož, ki bo vtaknil meč v nožnico, katerega je bil bas izdrl. in odšel v temo in sramoto? Proden bo
minulo leto dni, bodo Španci iznova stali pred tenok-titlanskimi vrati.«
»Nocoj nimaš tolažilne besede, brat,« je rekel Guatemok, »in skeraj se bojim, da so tvoje besede resnične. No, ako pa se že moramo beriti, skušajmo vsaj, da zmagamo. Sedaj vsaj ni Montezume, ki bi si dal gatia na prsa in ga negoval, dokler ga ne bi pičil.« Nalo je vstal in odšel, in jaz sem spoznal, da mu je bilo dioe ležko.
Drugi dan po tem razgovoru sem mogel zapustiti posteljo in tekem enega tedna sem skoraj popolnoma okreval. Tedaj je prišel zopet k meni Guatemok, rekoč, da mu je cesar Kuitlahna velel, da moram spremljati njega, Guatemoka. na zaupni in tajni poti. Ta naloga je v resnici pričala, kako veliko zaupanje so voditelji Aztekov slavili vame; šlo ni namreč za nič drugega, kakor da skrijeva zaklad, katerega so bili v n^či strahu cteli Špancem, pomnožen z drugimi zakladi iz tajnih zakladnic velikega cesarstva.
Ko se je stemnilo, smo se podali na pot Guatemok, jaz in nekoliko velikašev. Ko smo dospeli do jezera, smo našli deset velikih čolnov, naloženih z nekim tovorem, ki je bil zakrit pod platnom. Skrivši smo stopili v čolne, misleč da nas nikdo ne vidi. Ker nas je bilo vsega skupaj trideset, so prišli po trije na vsak čoln; pod Guatemokovim vodstvom smo veslali dobri dve uri čez jezero Tezkuko, dekler nismo pristali na nespretnem bregu na kraju, kjer je knez imel lepo pesostvo. Tukaj smo stopili na suho in odf/rnili tovrr naših čolnov. Prikazali so se ogromni vrči in vreče, pclnc zlata, drn./uljev in drugih dra-gneonosti; med njimi je bila velika, iz čistega zlata izdelana glava cesi rja Montezume, ki je bila tako težka, da sva io z Gualemoknm komai vzdignila.
g
Fï 1
f
O u C — p'Š
e- -o ч
O « c -•
!r
— D
ô. g
_ O
£
n	O	<
a-	-	J
a.	o	a-
iT	3
«
B
d
" s o»
C 2- Л D Si o
5 2 _
Z S
S ^ à o
«r o n
"3.
, â S
s
c
-, ra. § l
6W
u
« n —
* s
s - ' =
? ? x f X
ë	a
—	»
Л	t)
o	«_
P
P	3
<	ra,'
"	T
£	3
i g f «
? 5
c n j,
S P
FI
e»
"i
I 5) 8 S
M
v
ITKE
(ro'e) za računske stroje, бек in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica 6/1.
Telefon stev. 980 ■ ■
Vremensko poročilo
Mefeoro!o5ki /avod v Ljubliani dne 18. januarja 1927.
Višina b«rome'rn 308'8 m
Opa/ovania		tîaro meiei	j oplola |.c	Ktl. rlage • 1,	Velel In butne v m	Ob.eč-nosi 0-1	Vrsla	)adevin	« •.si* n iS	f. i S* 1
, rrtt	1 -						ОП 0B4Z0V'tn|u	I iimei/«		
	7	752-5	1-4	85	NE 1	10	de?, sneg	17-7	3-2	1-2
L|ublian» (dvorce)	«	?52'4	1-8	83	NE 1-5	10	sneg			
	14	7?2'8	22	82	N -5	10	бкгор			
	21	755-4	1-8	86	S t	10	megla			
Merbor		753-1	2-0	97	NE 3	10	dež	5-0	7	2
Zagreb		752-2	5-0	79	E 5	10		1-0	8	4
Belgrad	h	730-9	5M	85	SE 13	4			7	3
Sarajevo		754-8	7-0	72	SE 5	9			9	5
Skoplje		761-9	1-0	98	mimo	10	megla		II	-2
Dubrovnik		754-1	11/0	71	SE 7	9	dež	4-0	22	12
Split		752-9	8-0	96	S 13	10	dež	8-0	13	8
Prage	1	758 2	1-0		mirno	10	megla	3-0	. ;. . '	
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za sredo, dne 19. janirrja 1927: Spreminjajoča se oblačnost; od časa do časa padavine; polagoma bo temperatura padla; severovzhodni vetrovi.
Povpr. barom, višji ko včeraj za 1.9 mm.
PREGLED VREMENA od 11. do 16 .januarja 1927.
(Podatki datirajo od 8. ure doličnega dne )
11.	Topli val se nam je nekoliko_ približal, vendar še ne vpliva odločilno na poivžaj našega vremena. Vetrovno je v Primorju, meglovito v gornjem Posav.ju, sredi dneva pretežno vedro. Znatnih padavin v SHS ni bilo. pač pa na severu v iop!em valu. Mraz v Sloveniji je bil zopet os'.rejži (Ljubljana —6.8").
12.	Od lslanda se pridružuje toplemu valu novo slabljenje zračnega tlaka s splošno dežev-noejo, katera je vključila do dobe znaten del srednje Evrope. Vetrovi so pri nas popustili, deževalo ie le nekoliko v osredju države. Topel val je pognal mraz iz SHS, edino v okolici Ljubljane že kljubuje (—4.4°).
13.	lopel val (niz. tlak) je osvojil celo zahodno Evropo in ublaženje naše zime pričakujemo v prvem redu iz smeri Lyonskega zaliva. Deževalo je v uotranjos'i SUS le nekoliko; v ljubljanskem okrožju traja megla, v Primorju menjuje oblačnost z vedrino. Toplota v NE SHS pada, v ostalem že začenia slediti toplemu zahodnemu vplivu.
14.	Topel, nizkoilačen val se že Šopiri nad zahodnim delom SHS s padavinami (Ljubljana 22.2 mm) iu širokom v Primorju. Središčni deli države imajo nekoliko vedro. V SE SHS temperatura zopet nižja (Skoplje — 40 danes, 0 včeraj).
15.	Toplo ozračje nizkega tlaka ni mnego napredovalo proti vzhodu m v svojih mejah vzdržuje ponekod močne južne do zaho 'ne vetrove pri nas pesebno na dolnjem Primorju (široko). V zahodni SHS do Sarajeva beležimo večje količine dežja. Vobče je otoplilo po celi državi Huda je zima v NE Rusiji.
ie. Topel val v zastoju, obvladuje srednjo Evropo, naše Primrxr.'o ter Italijo s široko na dolnjem in slabo boro na gornjrm .Idaranu* Dež nastôva v Dalmaciji, v Sloveniji in Hrvat ki megla, v Vojvodini delna vedrina, v ostali SHS pa popolna ctlačnos'. V sredini SHS je top'.o a popustila za c-a. 4° Zima v Rusiji popušča vzporedno z visokim barometrom.
Pregled toplaje v gorenji dobi:
Spitsbergi .	. . .	-13	-16	_	_	_	-15
Leningrad .		_	—	—		-23	-15
Moskva . .		■ —	_		_	-25	
Stockholm ,		1	-1	_	-2		1
Varšava . .	. . . .	-2	-5	-2	-7	-7	
Budapest .	. . •	3	5	4	3	3	5
MOnciien . .		3	3	_	2	-1	-3
Berlin . . .		5	6	_	_	2	2
Seydisfjord	• . . .	-4	_2	-3	-4	-2	-3
1х)ш1оп . .	«* . .	â	6	3	_	1	0
Paris . . .	. . « .	6	9	_	6	6	4
Lyon . . .	. . .	2	2		0	6	5
Madrid . .	• • . .	_	—	_	2	5	
Rim ...	. . .	2	-1	8		8	T
Aiaccio . .	. . .	8	6	_	_	6	6
Messina . .	. . • .	12	13	12	10	13	12
Javna zahvala.
Vsled tragične smrti mojega nepozabnega soproga Jurija Nugličd, nnizarskega mojstra v Zg Beli, izražam tem potom zavarovalni zadrugi »CROAT1A«, pri kateri je bil umrli šele lato dni zavaiovan, javno zahvalo, ker mi jc imenovana zavarovalnica najkulantneje izplačala zavarovano vsoto.
V Zg B?li, dne 13. januarja 1927.
Frančiška Naglic s. r.
- - б---------- — ------j
SE DA TAKOJ V NAJEM, koje vsak lahko naprej vodi, 4000 komadov hmela z vsem inventarjem, takojšnje plačilo; potreben denar 60.0C0 Din. — Vpraši? se: Poštni predal 8 — Cel;e. 379
Mag. šiev. i 001/27.
ШЕМ
Vitalen drobna vrsl ce Î-ÏO iJIn »11 vsaka besedi 30 rtar No{man|SI «g as 3 u'l Л i fn. <'glusi nn -levet vrstit se račrntjo v;ie. Z« odgovir r- am .o Na vpruianja brez znam.:e nc odgovarlcmol
cSlužbe išceio Trg. pomočnik
vsestransko verziran, dober prodajalec in izložb, aranžer, išče s'užbo tako) ali pozneje. Ceni. ponudbe upravi pod štev. 312.
Pošten mladenič
želi postati FOTOGRAF. Metko M'Vavčič, Moravska gora, Sv. Križ p. Lit.
Boljše dekle
vajeno kuhe in vseh del, išče s'užbe, najraje v Ljubljani. - Ponudbe na upravo lista pod »Pošteno in pridr.o deklet.
KUHAFJCA- vajena vseh gospodinjskih in gospodarskih del — išče službe v župnišču. — Naslov v upravi: št. 386.
15 m» jelovih DESK
tri leta starih, 25 mm močne, 25—40 cm široke, naprodaj. Cena po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod it. 320.
Železna BLAGAJNA
obi. Wertheim, še dobro ohrarjena, naprodaf. Vič se izve pri RÛT4EL v Podzemlu, poŠta Gradac, Belokrajina.	245
\?rcslesiu$be\
Prjspodarji, gospodinje!
Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« - Ljubljana. Stari trg 2/1. Za odgovor znamko!
Pošteno in pobožno ~jef-ki zna kuhati in opravljati vsa hišna opravila, ter pridno in pošteno
sobarico dkj
krpati ter nogavice popravljati, išče Vera Ka-sun-.ovič. soprofa zdravnika v Koprivnici (Hrv.). Plača po dogovoru. 347
tiekle
14111 v Vc£iem promet. "'"I kraju Dolenjske, ob železnici, s stalno vodno rročio — ee pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Naslov v upravi lista pod itev. 8.
Hišo v Tacnu
pod Šmarno goro št. 79,
novo, proda za 28 tisoč dinarjev FILIP JARC.
Borovega LESA
poljubno množino, razne kakovosti, proda Jož. Suhorepec, Otavec št. 3, Črnomelj.	381
Opozorilo. Še pred volitvami
pravočasno — se preskrbite z — dobrim vinom. — Llobite ga
V Shofoui Illeti Pred Škofijo
Vsak petek sveže morske ribe. Polenovka ala marinaia. — Za dobo volitev zaprto.
МШШГЦ!
Bž, proso, ajdo ln JoCmcn kupite na (ceneje prt
A. VOLK, LJUBLJANA
vpletrRovloa žita In moke.
Sklep Sadnega komisarja za mesto LjubTana z dne 24. decembra 1926, št. 32913, da zidaj mestna občina v bistveno olajšanje stanovanjske bede večje število lastnih pcslopij za stanovanje in da naj v ta namen izda do najviijega zneeka 20.0C0.C00 Din občinske zadolžnice [6% Gbligacij.ko posojilo, vračljivo iz gradbenega fonda ad hoc potem žrebanja v največ 20 polletnih enakih obrokih), je bil javno razglašen po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni bil zoper njega v zakonitem roku prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv.
Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen.
Mestni občini je že znana namera nekaterih činiteljev, ki so pripravljeni pri subskripciji podpisati precei pomembne zneske tega komunalnega posojala.
S pričujočim pozivem pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subtkribirati, prijavili to nameravano višino svoje subskrifci'e že sedfj in čim nujnejše mestni clčini, katera 6i želi pregleda o tej precsubskripciji zato, ker hoče še tekem januarja 1927 izposlevati pri csrećnj'i vlaći dovolilo za izdanje t;gi posojila s pupilarno varnostjo in, če mogoče, oprostitvijo od rentnine.
Zato je načelne važnosti, da more občina vladi že pri tej svoji prošnji dekjzati izvedljivost zamišljene akcije, to je da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij. Seznam predhodnih prijav itev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo.
Pr jave nai se ccdaiajo pismeno ali cslno pri mestnem knjigovctV.vu in naj vsak prijavitelj tudi pripomni, ali sme občina njegovo prijavo z drugim vred dati javnosti v večnost, ali ne.
Posebno se obračamo že do onih, ki so po § 23. zakona o stanovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence.
Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z interesiranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteli tudi subskribente.
Tudi sé bo v sporazumu z interesenti izdal svojčas pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila.
Ponavljamo končno nujno prošnjo, da izvoli vsakdo, ki misli subskribirali, to in pa nameravani znesek ferez cdloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni še obvezna subskripcija, ampak le pomoček za pregled volje do subskripcije.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 12. januarja 1927.
Iščem več potnikov
za nov. že vpeijan patent. Dcbcr zaslužek zagotovljen. Posebna izobrazba ni potrebna. — Ponudbe pod »Sloveaec« na podružnico »Slovenca« v Celju.	337
V UČENJE usnjarske obrti кргејтел 2 mo£-a, pridna, pošt. mladen'ča. Ponudbe na upravo pod »Usnjarna« štev. 63.
Trgovskega učenca
poštenih staršev s prim. šol. izobrazbo, sprejmem manufaktur. trgovino. Samo pismene ponudbe s prepisom zadnicga šol. spričevala na POSTNI PREDAL 24 v KRANJU
Zastopnike
za obisk privatnih odje-mnl-cv se išče proti visoki provizijL Potrebna jamčevina od 500 Din za vzorčno ko'ekcijo. Predstaviti sc danes, v sredo, med 18.—19. uro v hotelu »Slon«, soba št. 66.
~ P O T NIKI
sc iščejo, ki obisku-ejo tranulakt., Valant delavnice, slaščičarne, droge, rije i. si. trgov., kakor tudi mod. salone, krojače in čevljarje z zelo rentabilnim predmetom. Samo izurj., zanesljivi potniki naj pošljejo ponudbe z ozn. reierenc in hiš. ki jih zastopajo: pod šifro: »Mala kolckciia« га Og'. zavod *РГВТ 'CITAS« -BEOGRAD, Pozorišna 2.
Radi preselitve prodam
POSESTVO
ki meri 27 oralov njiv in travnikov, 2 !• pa gozda, zraven nova vene-cijanska žaga, močna I vodna moč, hiša v trgu, 3 velike sobe, kuhinja, I shramba jedil, živinski ' hlev, 2 kleti, stiskalnica, novi svinjaki, svinjska kuhinja, povsod električ. t razsvetljava. Zraven stanovanja 3 lepi vrti za j zelenjavo, velik sado-uosnik. Vse parcele blizu stanovanja. Naprodaj , tudi 1 par dobrih konj, '3 krave, 1 telica, 7 svinj,' pohištvo, poljsko orodje, j 12 vinskih sodov, 5 voz in nekaj živeža; njive so i večjidel posejane. Naslov v upravi pod št. 378
Oiôo proda ? Zlato
SREBRNE KSONE
kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
Vsakovrstno
zlato imnrn
po najvišjih cenah -erne, luveilr, Ljubljana VVoUova ulica štev. i
(rcserirajte v
Si S
M
Maša obrt Restavracija
»Zvezda«
v Ljubljani
pod novo upravo se pri*
poroča cenj občinstvu za obilen obisk. Sprejemajo se abonenti. Dobra hrana in izborna piiača. - Najboljša postrežba. 240
štampilje
s. petan, Maribor«
Nasproti glav kolodvora.
Poravnaš te naročnino!
Za 350 Din oddam me-blovano meseč. sobo, čisto, z elektr., postrežbo in separiranim vhodom, 10 min. od glavne pošte, Ternovske ulice 15/L
Otftfam sobo za pisarno
v Praïakovi ulici S!. 3,
prit'ičje, desno. Ogleda i se istolam od 9—52 in od 3—6.	345
i lokal 1 Dvo pisarn.
I sobi v eredini mesta oddam takoj. Naslov pove uprava pod štev. 383.
Revmatlzem?
Išias? Trganje?
Dr. med. H. Lebenstein v Frčbelovi bolnici v Berlinu piše: Posrečilo se je i enostavnim zdravljenjem potom pitja zdravilne žveplenc vode-
»VENECIN«
doseči pri bolnikih, ki so bili zbok popolne oslabelosti navezani na posteljo in jih je mučilo težke vnetje v udih, zboljšanje v toliki meri, da so se bolniki lahko slobodno gibali, česar poprej niso mogli skozi dolgo vrsto let.
Podobno pišejo tudi drugi veljavni zdravniki kar je razvidno iz našega prospekta, ki ga pošljemo vsakomur brezplačno.
»VENFCIN« se dobiva v vsaki lekarni in dro-geriji v Zagrebu steklenica po 30 Din, izven Zagreba po 35 Din. — Glavno skladišče za SHS:
K. D. ZAGRÇB.-»1« Račkega ulicama.
Cosmoctai
^ Prl''k' nenadomestne LUlIVulUi izgube mojega nepozabnega moža, gospoda
Franja Kenda
rud. tehn. zvaničnik pri držav, rudnika Zabukovca
sem prejela toliko izrazov sočutja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Tem potom izrekam zahvalo dikrekciji rudnika, častiti duhovščini, Udruženju rud. nameščencev Zabukovca, Gasilne, mu društvu Zabukovca, Dramatičnemu društvu Griže, Rudarski šoli za sprem-stvo in darovane vence. Hvala tudi (tod. društvu za ža'osiinke in vsem, ki so spremili rajnkega na zadnji poti.
Zabukovca, dne 15. januarja 1927.
Žalujoča soproga in sorodniki.
Ne sami ceie,
temveč tudi kakODOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Kn igecezmcs K. T. D , črtalnfca 3n «us?n ca pa-
3 c-S!dïîi kn} g d Liubl.aAi, Ko?iiar;e a r Ulica Sîe». G/il.
mlekarna išče
stalnega odjemalca namiznega masla po zniž. ccnah. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 330
strojarna"
z malim posestvom v večjem kraju Doleniske, se pod ugodnimi plačilnimi poloji proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 9.
Prodam
salonsko garri'.oro, leite-nec, preprogo, salonsko svetilko, podobe, vaze, pisal, mizo, temnico, mize, omare, 2 kovčega in samovar. - JEMrC, Kri-ievrlška ulica 11,1., od 2. do 5. ure.	284
f. WcrtH€im & Comp.
Kassen- und Aulzugsfaftršli Mtlenge eifstlMI WïCn, IV 2., rcommsengasse б
WIT dolwlla: "Ш
ftiûga;iïc đvfgala
jekleno-oklepne,
za vzida van je.
varnostne kliučavn'Ve,
domače branilke
sa osebe, tovore, jedila iu akte. dvigala za bolnike.
paternoster-dvignln za opeko,
preizkušanje in popravila dvigal
M dvigal®:
Glavno zas op sivo za Siovenro ln Hrvatiho:
Direktor Ing. R. Roessor, Ljubljana Gledališka ul. 4/111.
Za sinlno monla>o in revlzlie:
Nadmonter V lim Tragor, Zagreb, Gund d i če va ul. 23.
Oent rolno /os oi)»tio zn Dosno:
, Monlania", Tehničko Komercija no Poduzeče, Sarajevo, Kralja Petra ul. 9.
Za Ju0oslov«n*ko tiskarno » IJiihHai»«. ГвмЈ ЛА
izdaiateli: dt. Fi. Kolovee.
Urednik; Franc Ienetfl«?