CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 74 KRANJ, petek, 27. 9. 1985 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO estival etnoloških in ekoloških filmov kulturna dediščina in varstvo okolja ^ ?raniu bo od ponedeljka, 30. septembra, do vključno čeli ei' J. oktobra, potekal drugi mednarodni festival etnoloških ^ koških filmov, ki ga prireja Interfilm iz Kranja, sicer bolj po festivalih športnih in turističnih filmov nj — v štirih dneh bomo v irskem kinu Center lahko videli ^uriov, ki obravnavajo dve temi: lChlanie kulturne dediščine in I 7° človekovega okolja. Etnolo-_S ekologija vse bolj stopata v k 1 druž°ene zavesti, zato festi-taw?Značuje aktualnost, sočasnost /Ki tJatike' ki J° bodo Prikazali A Dr Y"ed obema vedama so nereše- Kvi mi' Je zaPisal predsednik *L a^skega upravnega odbora KSander Ravnikar, največji je v ' đa skoraj nihče noče prevzeti odgovornosti za etnološko pozabljivost sodobnosti ali ponavljajoče se ekološke katastrofe, saj pozabljeni delovni običaji ljudi predstavljajo podobno škodo kot zastrupljene reke. Upajmo torej, da bo festival pritegnil številne ljubitelje filma, hkrati pa vse tiste, ki se z ohranjanjem kulturne dediščine in varstvom človekovega okolja ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko. Iz sporeda, ki ga objavljamo na peti strani, lahko razberete, kakšne filme je v spored uvrstila program- ska žirija, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki. Strokovne pozornosti pa bo nedvomno deležno jugoslovansko posvetovanje etnologov o vlogi avdiovizuelne dokumentacije pri etnološkem-terenskem delu. Povejmo še, da* je pri blagajni kranjskega kina Center moč kupiti abonmajsko vstopnico za ogled vseh filmov, velja 600 dinarjev. Ko se bo festival iztekel, pa bodo filme še nekaj časa zadržali v Kranju, od 7. do 11. oktobra jih bodo vrteli za šolarje. Ravnateljem torej toplo priporočamo, da mladež pripeljejo v kino, saj bo to lepa vzgojna poteza, ceno vstopnic pa bodo za šolarje znižali na 50 dinarjev. ^*Uasacija zemljišč na [^ttiskovem in v Britofu [ <>7» i •\\ kmetijskih zemljišč je vključen tudi rezervat za ^ttalno cono v velikosti 18 ha — Vendar pa bo zanjo h> k na zern^Ja v družbeni lasti, ne pa zemljišča kmetov |t Sj em preseljenih kmetij naj bi rešili na območju de-r^ni Jezerske reste Hjj^nj — Kmetijsko zemljiška skupnost občine Kranj je na pobu-^rJ^Y.s Primskovega in iz Britofa predlagala komasacijo kmetij- 4 ^ wVršin na tem območju. Gre za 278 hektarov zemljišč, na katerih !%v *as*nikov 874 parcel. Število parcel pa se je z gradnjo avtoce-W 2hodne obvoznice še povečalo. Na tako razdrobljeni zemlji-pov-StM VeHkost parcele je le 0,32 ha — je obdelava kajpada težavna, z b ^estami pa ponekod sploh ni dostopa do parcel. Na tem območ-\ di 28,7 ha zemlje v družbeni lasti, večinoma v lasti GKZ, TZO y^pJe kranjski izvršni svet že na eni prejšnjih sej razpravljal o ^ Ho ~\komasacijskega postopka, se je zavedal, da je na območju, ki yi SWn*^a komasacija, tudi rezervat komunalne cone II. V osnutku ^ Noh e^a P^ana razvoja kranjske občine naj bi bodoča komunalna jf \\ ^egala 22 ha, od tega so 4 ha že pozidani. Prav zato, da bi lahko v?!j*p0 n-Hh letih tudi preostalih 18 ha zemlje namenili za pozidavo i^iAoc e(*ic za kmete, je izvršni svet sklenil, da se za bodočo komu-/^tij nameni zemlja v družbeni lasti in zemlja, ko jo obdelujejo r> nimaJ° statusa kmeta. Teh zemljišč je na območju P KinQ britofa, to je na predlaganem območju za komasacijo, Primsko- -»wia, w je na premaganem oDmocju za Komasacijo, več kot TJCT^'^kateri pa imajo celo več zemljišč, kot je za nekmete z zako-'\ '$a°^eno- P° vseJ verjetnosti se bo število nekmetov tudi zmanj-* ii^O ^rsikdo že izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta. ^\ v £redvidevanju bodo stroški komasacije za omenjeno področje, je|\v^0renjah segalo vse do pozidanih parcel, znašali dobrih 12 mi i* °Vik cun' denar Pa bosta prispevala Zveza vodnih skupnosti Je ter Kmetijsko zemljiška skupnost Kranj. I M. Samoprispevka ne bo Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je tako kot pred njim že kranjski izvršni svet ocenilo, da pobuda za uvedbo samoprispevka za izgradnjo komunalnih naprav v občini Kranj ni sprejemljiva. Takšno pobudo je na izvršni svet in na občinsko konferenco SZDL naslovila Samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj. Kranj se je namreč že lotil več zahtevnih komunalnih investicij, kot je gradnja čistilne naprave, dokončati bo treba tudi začeto gradnjo cestnega omrežja, da ne omenjamo tudi zelo potrebne avtobusne postaje, gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in drugega, kar predvideva osnutek sporazuma o temeljih plana SKIS za naslednje srednjeročno obdobje. Program je obširen in zahteven, zato je povsem umestna bojazen, da zanj v naslednjih letih ne bo mogoče zbrati dovolj denarja. Vendar pa kaže, da se v Kranju za dodatno zbiranje denarja — poleg prispe-J vne stopnje — ne ogrevajo. Sindi-j kat še posebej omenja, da samo prispevek za komunalne objekte ob padajočem standardu delav-| cev ne bi naletel na ugoden od mev. Morda bi bilo bolje zmanj-I sati program komunalnih investi-l cij in se odločiti le za tiste, ki jihl bo možno financirati s prispevno| stopnjo. l M. V SREDIŠČU POZORNOS1 Pomembna sta učitelj in učenec V letih, ko nam je šlo dobro, smo na veliko zidali nove šole in telovadnice, opremljali učilnice s sodobnimi tehničnimi pripomočki. Izmislili smo si obvezno predšolsko vzgojo, nove krožke, podaljšano bivanje, celodnevni pouk. Ker pa zidov povsod le še ni dovolj, smo sklenili, da bomo uvedli nov program dela in življenja v osnovni šoli, ki bo spodbujal vsakršno otroško ustvarjalnost. Pogumno smo se podali tudi v preobrazbo srednjega in visokega šolstva, čeprav so nekateri daljnovidneži čutili hude čase in svarili, da si revna družba ne more privoščiti drage reforme, katere bistveni uspeh je vrh vsega še vprašljiv. Zdaj smo omagali pred velikimi zahtevami. Vseh ne bomo mogli uresničiti, saj najbolj krizna leta šele prihajajo. Vendar pa sestavljalci planov občinskih in republiške izobraževalne skupnosti za naslednjih'pet let še kar zatiskajo oči. Premetavajo številke, ki gredo v stotine in tisoče milijonov dinarjev, ter se, ker je pač treba varčevati, vendarle odločijo, da naložbe ne bodo bremenile prispevne stopnje, da je treba srednješolske smeri, v katerihje premalo učencev, združiti s sorodnimi. Najbrž pa so v kriznih letih novi šolski zidovi, 490-ur-na predšolska vzgoja, celodnevni pouk in siljenje srednješolca, da bo postal »intelektualec«, čeprav želi samo v miru pridno delati za tovarniškim strojem, manj pomembni za dobro delo v šolah. Če že moramo varčevati, potem izluščimo iz vsega balasta učitelja, ga izobrazimo kot je treba, pošteno nagradimo in zahtevajmo od njega rezultate. Tudi učenec ni le številka. Ni vseeno, ali bo prišel iz šole kot t »škart« izdelek nezadovoljnega učitelja in prezahtevnega programa ali pa bo nekoč dober električar, kmet, turistični delavec, direktor, strokovnjak v izobraževanju. Strokovnjak, ki ne bo videl uspešnega izobraževanja le v dragih novostih, ampak bo pošteno priznal: imamo dobre učbenike, učitelje, ki stalno izpopolnjujejo svoje znanje, učenci pa imajo zvezke, da si vse, česar ni v knjigah, zapišejo. H% jelovčan Dražji prevoz in komunalne storitve Kranj — S 1. oktobrom bodo tudi v Kranju višje cene vozovnic v avtobusnem mestnem in primestnem prometu. Poslej bo avtobusna vozovnica namesto sedanjih 30 veljala 50 din. Žeton bo 40 din-, prevoz prtljage in živali pa ostaneta nespremenjena, 30 din. Najbolj se bodo podražile mesečne vozovnice in sicer za 75 odstotkov. Zdaj velja mesečna vozovnica za eno progo 2100 din, vozovnica s prestopom 2250 din, vo- zovnica za vse proge 2400, prenosna vozovnica za vse proge pa 3100 din. Višje so tudi cene vozovnic za dijake in starejše občane ter delovne invalide — namesto prejšnjih 550 din je mesečna vozovnica zdaj 700 din. Cene vozovnic in mesečnih vozovnic v primestnem prometu pa so se povečale za 28 odstotkov. Izvršni svet je potrdil tudi višje cene komunalnih storitev; tako bodo z oktobrom za 25 odstotkov višje cene vodarine, smetarine in kanalščina. Nekateri prisegajo, da ni lepšega od sprehoda po šelestečem listju, obarvanem rumeno, rdeče, oranžno. Za delavca, ki ga pometanakup, gotovo ni tako romantično. Vsem pa napoveduje, da se poletje poslavlja, da se bomo kmalu spet zavijali v tople plašče in stiskali ob zakurjene peči. — Foto:F. Perdan 18. sejem stanovanjske opreme kranj, 11.-17.10:83 ostilna sejem. Pivovarna Laško in PPC Gorenjski sejem letos prvič organizirajo vesele jesenske popoldneve ob glasbi, kranjskih klobasah, pečenih piščancih in pivu. Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO PETEK, 27. SEPTEMBRA So osebni dohodki previsoki? Zadnja leta smo bili navajeni, da osebni dohodki krepko poskočijo konec leta, predvsem novembra in decembra — Ker draginja pritiska, se, kot vse kaže, spreminja tudi ta navada, saj so marsikje osebne dohodke znatneje povečali julija in avgusta Radovljica — V torek, 24. septembra, je radovljiški izvršni svet ocenil tekoča gospodarska gibanja v občini, pri čemer je predsednik Janez Smole poudaril razporejanje dohodka in čistega dohodka. »Če smo ob polletju še trdili, da je razporejanje dohodka in čistega dohodka v globalu še v okvirih resolucije in posebnega dogovora, pa po osmih mesecih o tem nisem več tako prepričan. Glede na visok porast sredstev za izplačane Železarji uresničujejo načrt Jesenice — Delavski svet sozda slovenske železarne je v torek na seji na Jesenicah obravnaval dosežene gospodarske rezultate v prvem polle tju. Železarji so v prvi polovici letošnjega leta naredili približno toliko, kot so predvidevali v letnem načrtu; vrednost prodanega blaga pa je bila zaradi podražitev večja od lanske za 86 odstotkov. Med vsemi članicami sestavljene organizacije je najboljše proizvodne rezultate dosegla Železarna Ravne. osebne dohodke julija in avgusta bomo morali biti zelo pozorni, kje osebni dohodki niso pokriti z dosežki proizvodnje. Septembra in oktobra bi morali biti previdnejši, saj se sicer lahko zgodi, da bodo devetmesečni obračuni pokazali previsoko rast osebnih dohodkov.« Predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Pavel Že-rovnik je pojasnil, da je konec julija znašal povprečni osebni dohodek v gospodarstvu 54 tisoč dinarjev, v industriji nekaj manj, v negospodarstvu pa se je že približal 70 tisoč dinarjem. Praksa zadnjih let je bila, da so v gospodarstvu osebne dohodke znatno povečali konec leta, predvsem novembra, tudi decembra, in s tem zagotovili boljšo osnovo za leto naprej. Zdaj pa kaže, da so to deloma storili že poleti, saj draginja pritiska. Med dobrimi rezultati gospodarjenja pa je izpostavil 14-odstotni porast obsega sredstev za akumulacijo v primerjavi z enakim lanskim razdobjem, ki je tako z lanskega 27,3-odstotnega deleža sredstev za akumulacijo v čistem dohodku pora-stel na 31,1 odstotka, delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v čistem dohodku pa se je zmanjšal za 1,1 odstotka. Najmanj se je obseg teh sredstev povečal v trgovini, kjer je porasel za 66,6 odstotka, v poslovno tehničnih storitvah pa za 68,3 odstotka, najbolj pa v gostinstvu, kjer se je povečal za 102 odstotka. V povprečju je bil obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo večji za 79,1 odstotka, v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa le za 45,1 odstotka, na kar seveda vpliva že omenjeno povečevanjem osebnih dohodkov konec leta. Sredstva za osebne dohodke so porasla za 78,4 odstotka, s čimer so dopustno mejo presegli za 4,5 odstotka. Dovoljeno rast so presegli v kmetijstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, obrti in poslovno-tehničnih storitvah. Glede na 78,5«odstotno rast življenjskih stroškov so se osebni dohodki v gospodarstvu realno povečali za 0,7 odstotka, vendar pa so realno v industriji, trgovini in stanovanjsko komunalnem gospodarstvu padli. M. Volčjak Peko v osmih mesecih Na zahodu iztržili več Polovico osemmesečne proizvodne čevljev so Tržičani prodali na zahod, od tega kar tretjino v ZDA — Z dobrim poslovanjem v preteklosti so za izdelek uspeli iztržiti 22 odstotkov več deviz — Uspešna tudi prodaja na vzhodu in doma Seje zborov škofjeloške skupščine preložene Škof ja Loka — Zaradi težav, ki so jih imeli pri tiskanju delegatskega gradiva, so seje vseh treh zborov občinske skupščine preložili na prihodnji teden. Seja družbenopolitičnega zbora bo v torek, 1. oktobra, ob 13.30, seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bosta v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri. Tržič — Delavci tržiškega Peka so v letošnjih mesecih naredili blizu tri milijone parov obutve, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Polovico čevljev so prodali naj zahodnih trgih, štirinajst odstotkov/na vzhodnem, drugo so namenUi domačim kupcem. Dohodkovna je konvertibilni izvoz zrasel za deset odstotkov, klirinški je večji skoraj za petkrat. Zaradi ugodne prodaje doma so zaloge manjše za petnajst odstotkov in so spravljene v normalne okvire. Rast dohodka, osebnih dohodkov in akumulacije je v primerjavi z letom nazaj približno podvojena. Pekov delavec je v osmih mesecih zaslužil dobrih 41.000 dinarjev, samo tržiški, brez zunanjih obratov, pa blizu 45.000 dinarjev. Podatki o proizvodnji in prodaji kažejo, da bodo v Peku letos dosegli načrtovano, saj so tudi obeti za zadnje trimesečje ugodni. Pri ustvarjanju proizvodnih ciljev je predvsem pomembno troje. V novih oziroma razširjenih zunanjih obratih so zaposlili več delavcev; zaradi občutno večjega zahodnega izvoza v minulem letu so zdaj bolje oskrbljeni z materiali; pohvalna je pripravljenost delavcev, da delajo tudi prek rednega delovnega časa, če je treba. Izvoz so količinsko letos res povečali samo na Vzhod, ker je pač državna politika taka, da je klirinški dolar dragocenejši od konvertibilnega. Kljub temu pa so dosegli lepe uspehe tudi na Zahodu, kjer so izvoz vrednostno krepko povečali, saj jim kupci za čevlje plačajo 22 odstotkov več kot prej. Gre za zahtevnejša, dražja naročila, ki so jih uspeli dobiti z dobrim poslovanjem v preteklosti. Kajpak pa to po drugi plati terja še boljšo kakovost izdelkov in doslednejše izpolnjevanje dobavnih rokov. Zanimivo pri zahodnem izvozu je tudi to, da gre že kar 17 odstotkov celotne proizvodnje Peka oziroma tretjina zahodnega izvoza v ZDA. So- delovanje z Rockportom je dohodkovno zanimivo, uspešno in obetavno tudi za naprej. Žal pa gre dohodkovni uspeh izvoza na Zahod še vedno preveč v breme zgolj Pekovemu čevljarju. Najprej mora plačati 25-odstotno carino za uvožene materiale, potem pa še znižati ceno čevlja za deset do štirinajst odstotkov, kolikor znaša na Zahodu uvozna carina za izdelke iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Če cene ne bi spustili, ne bi bili konkurenčni. Razliko bi z izvoznimi stimulacijami morala pokriti naša država. Stimulacije pa trenutno znašajo le 6 odstotkov. Kljub temu v Peku na zahodnih trgih še vedno iščejo nove prodajne poti, saj bodo le z občutnim izvozom lahko kupovali surovine, imeli delo. Vendar pa, menijo v Peku, vsi državni instrumenti vse bolj obračajo hrbet zahodnim izvoznikom. H. Jelovčan V Sloveniji že proučujejo »zeleno kugo« V raziskavi, ki je zajela gozdove v vsej Sloveniji, bodo skušali ugotoviti, koliko je obolelega gozda in kje so posledice umiranja gozdov najhujše. Kranj — Rojstvo nove bolezni, ki ji nekoliko sen-zacionalistično pravijo tudi »zelena kuga«, je povezano z nastankom velikih kurišč (termoelektrarne) in visokih dimnikov, skozi katere uhajajo v višje zračne plasti ostanki žvepla in drugi delci. Zračni tokovi jih širijo na stotine in tisoče kilometrov daleč, padajo na gozdove in v ugodnih okoliščinah (bolezni, škodljivci, vreme ...) povzročajo umiranje gozdov: rumenenje, rjavenje in odpadaje iglic, sušenje vrhov in podobno. V Zvezni republiki Nemčiji je »zelena kuga« zajela že polovico gozda, v sosednji Avstriji več kot sedmino, zastrašujoče vesti prihajajo tudi iz drugih evropskih držav. Ker se »kuga« širi od severozahoda proti jugovzhodu, bi bil pravi čudež, če bi se na svojem uničevalnem pohodu naši državi izognila. V Sloveniji, kjer predstavniki inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehniški fakulteti nenehno sodelujejo s strokovnjaki iz drugih držav in v številnih mednarodnih združenjih, so se kot prvi v Jugoslaviji lotili raziskave, ki so jo podprli raziskovalna skupnost Slovenije in gozdna gospodarstva. V prvi fazi, ki naj bi jo končali še letos, bodo ugotavljali, koliko je pri nas že obolelega gozda in kje so posledice umiranja gozdov najhujše. Na osnovi teh rezultatov bodo raziskovali vzroke in tudi s prstom pokazali na onesnaževalce, ki vsak dan pošiljajo gozdovom škodljive snovi v višje zračne plasti. »Znanstveniki, ki proučujejo ta pojav, so enotnega mnenja, da bo le zmanjšanje onesnaževanja upočas-nilo-ali zaustavilo propadanje gozdov,« poudarja Marjan Šolar z Bleda, diplomirani inženir gozdarstva, ki na inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo že petnajst let raziskuje vpliv onesnaženega zraka na gozdove. Tudi naša država bo morala prej ali slej stopiti na prste onesnaževalcem in zagotoviti izvajanje mednarodnih kottvencij o varstvu okolja.« Raziskav« je zajela vzorec 625 točk oziroma na vsaki točki 24 dreves. Delo ni bilo tako enostavno — o Raziskava o umiranju gozdov na Slovenskem je nakopala gozdarjem veliko dodatnega dela. Na sliki: Janez Podgoršek in Danilo Fabjan iz temeljne organizacije kooperantov Škofja Loka pri ocenjevanju dreves v gozdu, nedaleč od Andreja nad Zmincem. — j_Foto: cz tem smo se prepričali minuli petek, ko smo skupaj z Janezom Podgorškom iz Trboj, vodjo proizvodnje v proizvodni enoti Škofja Loka, in Danilom Fabjanom iz Zgornjih Bitenj, gozdarjem v revirju Pevno, iskali točko 117 v gozdu, nedaleč od Andreja nad Zmincem. Nekajkrat smo po dolgem in počez prečesali gmajno, lazili gor in dol, iskali gozdarske oznake, pogledovali v karto — dokler po debeli uri »plezanja« le nismo odkrili parcele in zatem še skupine 24 dreves. Danilo je zabil v tla železni količek, da bodo ob naslednjem pregledu stanja lažje našli točko s'pomočjo detektorja; Janez pa je že ob prvem pogledu na bližnja drevesa pripomnil, da smreka ni najbolj zdrava, ker ima preveč osuto krošnjo. Potem se je začelo ocenjevanje — delo, ki je zahtevalo veliko znanja in zaradi katerega sta gozdarja iz temeljne organizacije kooperantov Škofja Loka tudi prišla semkaj. Janez, diplomirani inženir gozdarstva, je kot iz rokava stresal podatke o drevesih! višino, debelino, tale vrh je kratek, zabit — je dejal — onile dvojni, krošnja je rahlo presvetljena in osuta z notranje strani, porumenelost je majhna in neizrazita, smolenje ni opazno, deblo je poškodovala divjad ... Gozdarji, ne le iz škofjeloške temeljne organizacije kooperantov, tudi drugod na Gorenjskem, so se potrudili in zbrali koristne podatke za nadaljnje raziskovanje. Kmetje, gozdni posestniki, vsi, ki zahajate v gozd! Če boste kje opazili količek v tleh ali kakšno označbo na deblu, pustite vse skupaj pri miru! Raziskovalcem »zelene kuge« bodo še koristili. C. Zaplotnik Priprave na volitve v radovljiški občini Za funkcije premalo evidentiranih H koncu gre drugi krog evidentiranja delegatov, podatki bodo znani konec meseca — Slab je odziv na evidentiranje kandidatov za nosilce funkcij na ravni republike, zelo slab tudi za nosilce funkcij v občinskih interesnih skupnostih — V priprave na volitve so se zelo dejavno vključili borci, ki so evidentirali več mladih kot mladinci sami Radovljica — Konec septembra se bo iztekel drugi krog evidentiranja možnih delegatov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, podatki bodo znani prve dni oktobra. V radovljiški občini so se skupaj z jeseniško odločili za računalniško obdelavo podatkov, ki jo bodo opravili v računalniškem središču jeseniške Železarne. V radovljiški občini pričakujejo, da bo drugi krog evidentiranja uspešnejši, saj so v prvem, ki je bil zaključen aprila, evidentirali 37,5 odstotka možnih delegatov manj kot leta 1982. Pričakujejo tudi, da bo sestava evidentiranih boljša, saj je bilo po prvem krogu med njimi premalo mladih. Občinska konferenca socialistične zveze je v pomoč pripravila seznam občanov z visoko in višjo izobrazbo, ki se vozijo na delo ven iz občine, skoraj praviloma pa jih doslej niso evidentirali, bržkone zato, ker jih premalo poznajo. Med njimi je veliko sposobnih in strokovnih ljudi, ki bi lahko bistveno prispevali k učinkovitejšemu delovanju delegatskega sistema v občini. Na seznamu je kar 500 imen in v nekaterih krajevnih konferencah socialistične zveze so pri evidentiranju pogledali tudi vanj. Če moramo pri evidentiranih možnih delegatih počakati na podatke, ki jih bo dal računalnik, pa smo lahko pogledali v sezname evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje funkcij. Če začnemo z republiško ravnijo, moramo reči, da je odziv slab, saj je na njem le pet imen. Po volitvah bo seveda ■M i i prepozno ugotavljati, kako med republiškimi funkcionarji*! di iz radovljiške občine, kar j®,^ sih tam že moč slišati. Zdaj ]}H treba evidentirati. Za opravi]^ funkcij na občinski ravni je koli*,, toliko dobro evidentiranje datov za občinsko skupsti, porazno pa za občinsko interes; nij, skupnost. Navkljub temu, da le \ činska konferenca socialis^ zveze v pomoč pripravila nata^jj( p seznam funkcij in nosilcev v ov0^ hi in na ravni republike. Torej izg0j^P( ra o nepoznavanju zapletenega U*n legatskega sistema ne more bi. Za predsednika občinske sWM ščine so doslej evidentirali tri ^° ^ J^»a ne kandidate, za podpredscdnjjtoi dva; za predsednika zbora Z°*Z^^1 nega dela pet, prav toliko za P^ I* s, sednika zbora krajevnih s^uPjLj in za oba podpredsednika teh/1 [ * zborov; za predsednika družb* političnega zbora občinske skups1, so doslej evidentirali le dva. . predsednika občinskega izvrso » ^ sveta sta evidentirana dva, za ne 15 kandidatov. Dokaj prazen pa je še S^J$* evidentiranih možnih kandid*^ za opravljanje funkcij v jLtrj* interesnih skupnostih. Za s!%^ nost otroškega varstva, soC1!jJ)si l?1 varstvo in stanovanjsko s^uPwi ni nobenega; za izobražev h skupnost so evidentirali ,J$\ možna kandidata za skupščine in dva za predsec zbora izvajalcev; za socialno s a Pre4s^jjjilC stvo pet za predsednika skup^1 jS za zdravstveno skupnost dv^ predsednika skupščine in po e0.]£^ za predsednika zbora izvaJa^ii!!fo zbora uporabnikov; za ku ^ skupnost štiri za Pve<^se^n^ r skupščine, za telesnokult^ % skupnost dva in za skupnost poslovanje enega za predse« j k skupščine. Če bo šlo tako .na^f( dosti izbire med evidentira i možnimi kandidati ne bo. . J w Poudariti velja, da so se v p™JS ve na volitve zelo dejavno vKiJ ,.fc[" v borci, ki so evident kot mladina sama. V ^ drugem krogu iraii vec »**•, ,v Vendar paJjJ; evidentiranja mladinska organizacija dejav^^ ša, kar za zvezo komunistov dovljiški občini še ne moremo ^ vsaj pri pregledovanju, kdo J^jt slej evidentiral možne kandi a^j za opravljanje funkcij, je moc 'ti takšen občutek. Prav borce ^_ «R pohvaliti, da pri evidentiranju rahljajo pravo pot. Dejavn0^|n vključujejo v delo krajevnih k° rehc socialistične zveze v Pf.7 j^;* vah na volitve, predlogi, kiJ\-m* dalo občinsko vodstvo borce J organizacije, pa so prišli iz vih organizacij na terenu. . u M. Vo« Zasedanje jeseniške skupščine Jesenice — V torek bodo zasedali vsi zbori jeseniške občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali gradivo o tem, kaj pomeni gradnja karavanškega predora za jeseniško občino, v prostorskem in gospodarskem pogledu. Poslušali bodo poročilo o stanju nedovoljene gradnje ob koncu minulega leta, informacijo izvršnega sveta o razmerah v Gorenj ki Jesenice — tozd Žičnice Kranjska gora in v zvezi s tem o predlaganem začasnem ukrepu družbenega varstva. Obravnavali bodo osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu jeseniške občine in o komunalnih taksah ter osnutek odloka o določitvi jeseniške občine in o komunalnih taksah ter osnutek odloka o določitvi vrste, namena, i- največje velikosti in načina grtf pomožnih objektov za potreb« nov in njihovih družin. Svečanost gasilcev vlj Kranju ^ Kranj — Občinska gasilski i , Kranj praznuje letos 30. ?? $H\ delovanja. Jubilej bo označi* AE slavo, ki bo v petek, 27. scP^ 1985, ob 18.uri v dvorani )*p reševalne službe v Kranju. 4 na svečanosti bo spregovori ^ sednik OGZ Kranj Drago.^ Sledila bo podelitev priznan] ^ \ nim članom in sodelavcem^ Prireditev bodo sklenili s ku sporedom, v katerem bo nas*0 tet Vigred. Na Bohinjski Beli bo lepšo podobo dobilo tudi železniško poslopij katerem so pisarna nadzorništva proge, kuhinja, v kateri pripral!Lf> kosila za 33 tamkajšnjih železniških delavcev, ter nekaj sob. P°s^ffl ki je prej kazalo dokaj klavrno vnanjo podobo, bo dobilo novo faS Foto: F. Pcrdan ___^ gjgl27. SEPTEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®SHS$yMESGLAS delovna skupina CKZKS na obisku v *kof ji Loki jj. ?d ponedeljka do srede je delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vo-HifiVr?na sekretarka predsedstva Katja Vadnal, obiskala več osnovnih organizacij ZKS v škofjeloški obči- djdj. delovne skupine so se pogovarjali s komunisti v Alplesu, Centru usmerjenega izobraževanja, kraje-s*upnosti Gorenja vas, Jelovici, Rudniku urana Žirovski vrh ter obeh Iskrah — Elektromotorjih in Tovar- bjJf°?P0dinjske opreme. Pogovarjali so se o vlogi in prizadevanjih komunistov pri reševanju problemov v se- i ™ težkih gospodarskih razmerah. eiu, "večini kolektivov, ki so jih obiskali,komunistijrazen v RUŽV, niso aktivni. Povsod jih je premalo, da bi Pomembneje vplivali na spreminjanje razmer. Osnovne organizacije so maloštevilne, saj je med zapo-Jo7)tT?l* le 3. do 4 odstotke članov zveze komunistov. Preveč tudi le kritizirajo razmere v svojem okolju, prema-\ttiblrazrnišljajo, kako bi se problemi rešili in premalo se ukvarjajo z razvojem, ki edini lahko zagotovi boljše kot so danes Padec življenjskega standarda in prepočasno reševanje nakopičenih problemov povzročata, da ljudje iz-^^J^? zaupanje v zvezo komunistov, zato zelo težko pridobijo mlade ljudi. Tako se pojavlja celo osip član-^Ittri' PaJe že tako ali tako malo, saj je v škofjeloški občini le 3 odstotke ljudi članov zveze komunistov. Ko-ž%rfJ^ cenijo, da lahko z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv in odpravljanjem lastnih slabosti naredijo ^le« t' vendar pa mora biti gospodarska politika tista, ki bo spodbujala boljše gospodarjenje, izvoz in dru-* ateške usmeritve našega razvoja in izhoda iz težav. 5[Alplesu ... ?hod iščejo pri sebi 11 v reproverigi A Uffc^^niki — V tovarni pohištva Al-l^t>M^0s ne dosegajo planirane pro-e in tudi finančni rezultati so j«* kot p ejšnja leta. To je posle-$ k^fljšega povpraševanja po po-Je stanovanjska gradnja v ^ti!?1^ *n Jugoslaviji letos manjša, na moč prebivalstva vse i^ta a- Spremenili so se tudi kre-^cv P°S°Ji, saj se pohištvo skoraj e^aec ne prodaja na kredit. Razen '""fJ!0 se izredno podražile vhodne ^^td 6- ^ enem letu so hl°di dva-$ i^j iverke več kot dvakrat in ^ J" ^vainpolkrat. Pohištva seveda i^^m°gli toliko podražiti. Nerenta-li^S postaj a tudi izvoz in ker izvozili tj)^r 30 odstotkov proizvodnje, se t$ i, j dohodka še bolj pozna. Meni- iluj. ekonomska politika konverti-p'! l2^oz podpira le na papirju, de-n^lijv ?Pa so izvozniki na tržišča s tr- l^Sv>Ut° v vse težJem položaju. Izje! 5^^.stimulacij praktično ni več, t^%..!narJa se prepočasi sec^aJ so ustavljeni tudi iz r.J % ai ?diti- Takšni ukrepi so po prilagaja ^£ii|o Alplesu skoraj vso akumulaci- ^io°^ *Z seo^anJm težav v Alplesu $S\o V Vec smereh. V okviru repro-•e^%f So se dogovorili, da ne bodo i/ \ avali več kot 100-odstotnih le-M^.odražitev, letos do konca leta $W bi cehe ostale nespremenje-PfvSe° ^e nuJno' kajti slovenske to-b^iilj Pohištva so zaradi izredno vi-.Podražitev surovin v Sloveniji |itil>vl\o slabšem položaju kot tovar-u§m republikah. Slovenski aJalci iverk, na primer, bi radi za kubik iverne plošče iztržili 55.000 dinarjev, pri Šipadu pa je bosanski izdelovalci pohištva dobijo za 35.000 dinarjev. Slovenski gozdarji zahtevajo za kubik hlodovine 15.000 dinarjev, bosanski 8.000 dinarjev itd. Zato je lahko njihovo pohištvo cenejše. V Alplesu menijo, da so slovenski proizvajalci surovin za lesno industrijo pri cenah pretiravali, zato je potrebno, da se skupno dogovarjajo o cenah, ki jih zmorejo oboji. Zaradi manjšega povpraševanja so se v proizvodnji preusmerili tako, da delajo za znanega kupca. Zato nimajo zalog. Vrednostno so letos zaloge za 53 odstotkov večje kot pred enim letom, kar pomeni, da so realno manjše. Hkrati pa to pomeni, da so naredili manj kosov pohištva,. vendar toliko, kolikor je bilo naročenega. Manj izdatkov naj bi prinesla tudi boljša organiziranost. Prvi korak k temu je združitev treh lesnih tozdov v enega, za katero so se delavci že odločili. Hkrati bodo speljali boljšo organizacijo v tozdih, zaostrili bodo delovno disciplino in uvedli stimula-tivnejši sistem nagrajevanja. Govorili so tudi o sozdu GLG, katerega član je Alples. Povedali so, da v okviru sozda dobijo dogovorjene količine lesa, prav tako so skupaj speljali nekatere večje investicije. Niso pa zadovoljni s cenovno politiko članic, saj vsakdo preveč gleda le na svoje koristi, namesto na skupen prihodek. Menijo tudi, da ni dobro, ker niso uspeli oblikovati interne banke. *n Jelovici V Gorenji vasi in.... Urbanizem še vedno glavni problem GORENJA VAS - Pred petimi leti, ko je bila na obisku v Gorenji vasi podobna delovna skupina centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, so zapisali pet glavnih problemov, ki ostajajo že vrsto let nerešeni in zaradi katerih se zaostrujejo odnosi v kraju: urbanizem, stanovanjska gradnja, zemljiška politika, preskrba in gradnja infrastrukturnih objektov. V ponedeljek so ugotovili, da so v zadnjih petih letih dokaj dobro reševali probleme v obrobnih vaseh krajevne skupnosti, da pa so problemi v Gorenji vasi ostali v glavnem enaki. Res so v tem času zgradili tri stanovanjske bloke, zdravstveni dom in vodovod, vendar jim neurejena urbanistična dokumentacija zapira poti do dokončne ureditve novih objektov, zavira uresničevanje planov krajevne skupnosti in povzroča nove probleme. Ker ni predvideno v ustreznih urbanističnih dokumentih, ne morejo zgraditi kanalizacije do novih blokov na Blatih in ne ceste. Zaradi tega do blokov tudi ne morejo pripeljati požarne vode. Lastnika zemljišča namreč ne dovolita vkopa. Ker so se sprli zaradi Blat, ne dovolita vkopa telefonskega kabla, zato na desnem bregu Sore ne morejo napeljati telefona. V Gorenji vasi se zato spra- ti i J*ez razvojnih programov ^ sposobnih ljudi ne bo ^Predka ft !d|$a Loka — V Jelovici je imel \\$ 'lil °ntažni objekti v prvem polle , si \ bilijonov dinarjev izgube, pa ^S^°er J0 položaj delovne organi a5iti\ Precej slabši kot v preteklih b^V/^oge se večajo, akumulacija VI^ ,ni direktor Leopold Ilovar je vrsto zunanjih vzrokov za [til^V|anJe stanovanjske gradnje težave. Glavni vzrok je %avUi, saj bomo letos zgradili .nekaj več kot polovico plani-p^^novanj. Takšne razmere se-\ i^'ivajo na proizvodnjo oken in SwS*a glavna izdelka Jelovice. Ki-i se tržišča v posameznih L'^« vse doij zapirajo. Jugo-^e trg se je zaprl v tri velike ■.v' ki pokrivajo dobršen del dr-Jo .er v okviru teh sistemov do-l j lesne tovarne hlodovino po ^ 7-000 dinarjev za kubik, Je-ta?a Jo plačuje po 15.000 dinar-[jo^da lahko svoje izdelke pro-Razen tega pa se sre- 3*1 ».r^di z nelojalno konkurenco. 36 tudi, da Jelovica in vsa Ide a lesna industrija prispeva narja za nerazvite. S tem so si tovarne v manj razvi- \ slikah kupilo visoko tehnolo ^^edaj konkurirajo tistim, ki W?.au denar. Vendar pa je tre-^ Povedati, da je Jelovica za-niodernizaciji tudi po svoji Si^aradi napačnih poslovnih 1 ^ v preteklosti. Na slabše po-.,,J:zUltate vpliva tudi izredna ^ "nih materialov, saj se je" ža-%^ enem letu podražil za 153, 145, mazut za 213, elektrika \]itotkov itd- nkrati Pa so se kqražila od 38 do 50 odstotkov V'a 43 odstotkov. v,f'i menijo, da so v sozdu i® šujejo, kakšno zakonodajo imamo, da omogoča posameznikom takšno nagajanje. Zaradi vklopov namreč ne bi kmeta izgubila niti metra zem-lje. To povzroča težave tudi industriji. Ker ni urejena kanalizacija na Blatih, Alpina, ki ima tam tovarno, ne dobi soglasja za razširitev (za tovarniško ograjo). Tovarna je za Gorenjo vas življenjskega pomena, saj imajo tam delo za ženske, medtem ko moški lahko najdejo delo v rudniku. Če Alpina ne bo dobila potrebnih soglasij še letos, bo gradila novo tovarno drugje, Gorenja vas pa bo izgubila 200 delovnih mest. Zaradi neurejenega urbanizma ima težave tudi hotaveljski Marmor. Da ne bi več onesnaževali Volaščice in Sore, morajo zgraditi posebne usedalnike za apnenčev prah, vendar so imeli velike težave s pridobivanjem zemljišča in soglasij. Štefan Žargi, predsednik občinske konference SZDL, je povedal, da prihajajo v javno obravnavo temelji srednjeročnega plana in da so pripravljene strokovne osnove za dol- Poročilo o obisku je pripravila novinarka Leopoldina Bogataj goročni plan, ki so v bistvu seštevek urbanističnih dokumentov. Pomeni, da bo škofjeloška občina vendarle v začetku prihodnjega leta dobila urbanistično dokumentacijo. Kje bodo kaj zidali in kako bodo porabljali prostor, pa se bodo morali odločiti v krajevni skupnosti na. podlagi pripravljenih predlogov. Komunisti v Gorenji vasi so povedali, da se pri vseh naštetih problemih počutijo nemočne. Prav tako krajevna samouprava. Ker ne morejo rešiti nakopičenih problemov, zgubljajo zaupanje ljudi in tudi sami ne vedo več, kako naj se zadev še lotijo. Zato so menili, da bi se morali tudi v občini bolj zavzeti za ureditev zadev v Gorenji vasi. Sicer, so poudarili, bodo velike težave, ko bodo pred spomladanskimi volitvami oblikovali delegacije in druge samoupravne organe v krajevni skupnosti. GLG v zapostavljenem položaju. V okviru tozda dobi Jelovica 30.000 kubičnih metrov lesa, kar je veliko manj, kot bi ga potrebovala. Okoli 60.000 kubikov lesa pa članice GLG prodajo drugim porabnikom, ki niso člani sozda. Ker mora Jelovica les kupovati drugje, bo imela letos najmanj 250.000 dinarjev več stroškov. Zato meni, da bi bilo prav, če bi les, ki ga članice prodajo drugam, preskrbele Jelovici. Količini lesa, ki ga dobi posamezna lesna tovarna, je določena v sporazumu med članicami, ki je bil podpisan leta 1974 in Jelovica ga dobi toliko, kot je bilo tedaj dogovorjeno. Vendar, so poudarili, sporazum ne more veljati večno nespremenjen, če se razmere spreminjajo, zato bi kazalo najti ugodnejša razmerja. Večjih količin lesa pa na Gorenjskem ni pričakovati, so opozorili gozdarji, ker se bo pesek v naslednjih letih celo nekoliko zmanjšal. V Jelovici so veliko povedali tudi o lastnih slabostih, ki prav tako vplivajo na večje izdatke in slabši poslovni rezultat. Delovni čas izkoriščajo slabo. Izračunali so, da bi bili poslovni rezultati zadovoljivi, če bi vsak delavec izkoristil polovico od 80 minut, ki jih dnevno izgubi zaradi predčasnega odhoda z dela, postavanja in podobnega. Bolje bodo morali paziti na material, izboljšati bo treba delovno disciplino in organizacijo dela. Predvsem pa bodo morali več vložiti v razvoj izdelkov in pridobiti sposobne ljudi, ki bodo znali razvojni voz potegniti naprej. Ne bodo pomagali niti milijardni krediti za opremo, če ne bo pravih razvojnih programov in ljudi, ki bi jih izpeljali, je bilo poudarjeno. .... Rudniku urana Žirovski vrh Po novem letu bodo živeli od rumene pogače Todraž — Rudnik urana Žirovski vrh, v katerem je zaposlenih 430 delavcev, bo poskusno obratoval še do novega leta. Investicija je 93-odstot-no končana. Rudarji bodo letos nakopali 45 ton rumene pogače. Poskusno obratovanje so podaljšali zaradi nekaterih tehničnih in tehnoloških problemov, ki se pojavljajo, ker ameriška firma, ki je dala tehnologijo, ni namenila dovolj pozornosti zaprtemu krogu proizvodnje in zato v ceveh ostaja pesek, problemi so tudi pri črpalkah domače proizvodnje. Drugo leto pa se bo RUZV vključil v sozd Elektrogospodarstva Slovenije kot enovita delovna organizacija. Svoj dohodek bo ustvarjal s proizvodnjo rumene pogače za jedrsko centralo. Prav prehod od izgradnje rudnika v proizvodnjo povzroča trenja med posameznimi delovnimi skupinami, ki so se sedaj znašle v drugačnem položaju, in slabi notranje odnose. Zaradi tega slabi delovna disciplina in letos je bila že kar desetina delavcev v disciplinskih postopkih. Tudi odnos do dela in dragih naprav bi bil lahko boljši, saj so letos imeli 39 primerov, ko je nastala večja ali manjša škoda, od katere jo je nekaj nastalo tudi zaradi malomarnosti. Slabi odnosi so se še bolj zaostrili, ko ni bil sprejet nov sistem nagrajevanja, ker po mnenju delavcev niso bile dovolj upoštevane delovne razmere. Vendar, je v razpravi menil član delovne skupine Marko Vraničar, teh zadev ne gre jemati tragično, saj gre za mlad kolektiv, ki se šele gradi, saj so prišli ljudje iz različnih krajev in z različnimi delovnimi navadami. Med njimi je zelo malo rudarjev, ki že izhajajo iz takega okolja. Menil je, da bi bilo nenormalno, če bi bili brez problemov in brez fluktuacije. Nobenih opravičil pa ni za napake, ki ogrožajo okolje. Med dosedanjim poskusnim obratovanjem so ugotovili, da so tehnični ukrepi, ki zagotavljajo prekoračevanje prekomernega radioaktivnega onesnaževanja okolja, zanesljivi in zadovoljivi. Predvidevajo, da se bo s koncem gradnje vpliv rudnika na okolje še zmanjšal. Ugotovljeno pa je bilo, da niso izključeni subjektivni vzroki, zaradi katerih so možne napake pri kontroli kemičnega vodenja delovnega procesa. Takšna napaka je nastala pri ustavljanju obrata za predvideni letni remont, ko je izpadla kontrola kemične sestave tehnološke vode, pa je višek te vode v povečano koncentracijo amonijevega sulfata onesnažil Brebovščice. S tem si je RUŽV zapravil ugled, ki ga ne bo pridobil tako zlahka. V Iskri Elektromotorji in... Več izvoza, manj dohodka ŽELEZNIKI — V Iskri Elektromotorji je zaposlenih 1020 delavcev, ki bodo letos ustvarili 8,50 milijarde dinarjev prihodka. 60 odstotkov ga bodo ustva- ■ rili z izvozom, saj izvozijo 80 odstotkov izdelkov. Na konvertibilnem trgu bodo zaslužili med 17 in 18 milijoni dolarjev ali nad 17.000 dolarjev na zaposlenega. To jih uvršča med največje izvoznike pri nas. Izdelujejo elektromotorje, pri katerih že prehajajo na profesionalne izdelke, dosegajo svetovno kvaliteto s sodobno tehnologijo v moderni tovarni. Kljub temu so imeli ob polletju 76,5 milijarde dinarjev izgube in osebne dohodke pod občinskim povprečjem. Med glavnimi vzroki za izgubo navajajo velik izvoz. Čeprav je izvoz na konvertibilni trg razvojna usmeritev Jugoslavije, menijo, da ekonomska politika izvoza ne podpira. To dokazujejo s tem, da se tečaj dinarja ne prilagaja inflaciji, omejeni so izvozni krediti, stimulacij za izvoz pa skoraj ni več. Preveč deviz morajo odstopati državi in jih potem zase dvakrat dražje kupovati drugje, zahtevajo pa jih tudi surovi-narji. Proizvodnja elektromotorjev je materialno intenzivna. Zato jih visoke podražitve materialov hudo prizadenejo, posebno ker so se podražili dvakrat toliko kot izdelki. Veliko dohodka jim poberejo obresti, ker imajo zelo malo svojega denarja in tečajne razlike. V prejšnjih letih so veliko investirali v opremo in imajo sedaj velike devizne obveznosti. Zato ob koncu tretjega trimesečja še pričakujejo izgubo, do konca leta pa jo bodo s skrajnim izkoriščanjem lastnih zmogljivosti skušali odpraviti. Notranje rezerve bodo iskali v drugačni organiziranosti delovne organizacije Široka potrošnja in boljši notranji organizaciji, zaostrovanju delovne discipline, stimulativnejšem nagrajevanju in večjem izkoriščanju zmogljivosti, saj iz dveh prehajajo na tri izmene. Tako bodo skušali izpolniti plane proizvodnje ob manjših izdatkih. Dolgoročno pa vidijo razvoj v profesionalnih motorjih in tistih izdelkih, ki so materialno manj intenzivni in dohodkovno zanimivejši, ter bodo prinašali dohodek tudi v izvozu. Pri premagovanju sedanjih težav mora svojo vlogo odigrati tudi sozd Iskra. Govorili so tudi o neuspeli združitvi z Iskro Re-tece. Sedaj se odnosi med tovarnama slabšajo, namesto da bi se pogovarjali o sodelovanju. V Zeleznikih-dolgoročno potrebujejo nove prostore in ljudi, ki jih v Retečah imajo. v okviru delovne organizacije le kaže razmišljati o programskem stapljanju proizvodnje, za kar najbrž ni potrebno, da se tovarni tudi formalno združita. .... Iskri — Tovarni gospodinjske opreme Ne spoštujejo dogovorov Reteče — Reteška Iskra, ki je bila leto dni pod prisilno upravo, od junija posluje samostojno. V njej dela 329 delavcev, ki naj bi letos dosegli 2,3 milijarde dinarjev realizacije in izvozili za 2 milijona dolarjev izdelkov. Leto naj bi zaključili brez izgube. Kljub temu pa se ljudje sprašujejo, kaj bo z njimi, saj ne vidijo prihodnosti. Srednjeročnega plana za naslednje obdobje, niti letnega za drugo leto, še niso začeli pripravljati, kar še povečuje negotovost. Na sestanku je bilo jasno povedano, da je bilo družbeno varstvo učinkovito in da so bili postavljeni pogoji za nadaljnji razvoj. V okviru Iskre je bil pripravljen načrt razvoja, ki je predvidel programsko stapljanje z Iskro - Elektromotorji v Železnikih. Vendar je sedaj očitno, da se programa ne držijo niti v Železnikih niti v Retečah. Dogovorovne spoštujejo. Očitno je, da kolektiva iščeta trenutno najugodnejše rešitve, namesto da bi skupno zastavila dolgoročno razvojno politiko. Tu bo morala večjo vlogo odigrati delovna organizacija Široka potrošnja, ki se sedaj reorganizira. Imeti mora moč, da bo uredila zadeve znotraj, in se uveljavila kot delovna organizacija, da ne bo več seštevek samostojnih tovarn. Skupen razvojni program obeh Iskrinih tovarn v okviru delovne organizacije Široka potrošnja pa je tudi pogoj za materialno pomoč, ki sta jo za sanacijo razmer pripravljeni dati Temeljna banka Gorenjske in Iskrina interna banka. Časa za razmišljanje ni veliko, čeprav so ljudje v obeh tovarnah obremenjeni s tekočimi problemi proizvodnje in skrbjo, kako naj bi čimbolj uspešno zaključili poslovno leto. GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — ZANIMIVOSTI Fotografska razstava v kranjski tovarni Sava Od portreta do moderne fotografije Člani Foto-kino kluba Janez Puhar se predstavljajo s 24 deli — Uspešen izraz pestrosti fotografske dejavnosti — Razstava tudi spodbuda za zavzetejše delo amaterskih fotografov v tovarni Kranj — V torek, 24. septembra 1985, so odprli v sejni dobi upravne zgradbe kranjske Save razstavo del članov foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja. Zanimivo prireditev, ki bo na ogled do 3. oktobra, je pripravila foto-filmska sekcija v kulturno umetniškem društvu Sava. »Razstava umetniške fotografije v našem kolektivu naj bo uvod v zavzetejše delo naše foto-filmske sekci- je,« je ob odprtju naglasil predsednik KUD Sava Franc Balanč: »Obenem je to prispevek k pestrejši kulturni osveščenosti našega delovnega človeka. Ob delu namreč ne more brez dejavnosti, v katerih se sprošča in tudi duhovno bogati. Ukvarjanje s fotografijo je gotovo dobra priložnost za to.« Bogato fotografsko tradicijo Foto-kino kluba Janez Puhar je predstavil O pomenu fotografske razstave je delavcem Save spregovoril predsednik KUD Sava Franc Balanč — Foto: S. Saje peščici delavcev Save, ki se je zbrala na odprtju razstave, njegov dolgoletni član in mojster fotografije Tone Marčan. Kot je dejal, je dejavnost kluba dobro znana po šolah, bolj redke pa so razstave v delovnih kolektivih. Čeprav gre pri tokratni prireditvi za skromen izbor iz obsežnega gradiva njihovih fotografov, je razstava uspešen izraz pestrosti fotografske dejavnosti. Trinajst avtorjev, med katerimi so dali prednost mlajšim, se predstavlja s 24 deli v poljubni tematiki. V fotografijah se zrcali njihov pogled skozi kamero na človeka, živali, krajino in mrtvo prirodo. Fotografi Marko Aljančič, Tine Križnar, Tone Marčan, Dean Dubokovič, Boštjan Gunčar, Marjan Kukec, Sašo Igna-ščenko, Sergio Sebeglia, Rafael Šenk, Jurij Kurillo, Simon Uršič, Brane Oblak in Ferdo Švajger z njimi približajo gledalcu izrazno moč črno-bele tehnike. Občuduje lahko vse od portreta in akta prek reportažnih posnetkov do moderne fotografije, ki jo označujejo tudi sestavljene slike. Nekatera razstavljena dela so prave fotografske mojstrovine, zlasti delom mlajših avtorjev pa še manjka popolnosti. Za prireditelje bo razstava najboljša šola .kako je treba delati, kot je izjavil predsednik foto-filmske sekcije KUD Sava Andrej Muravec. Več o fotografiji bo njihovih 12 članov zvedelo na tečaju, ki bo pozimi. Fotografska razstava v Savi bo gotovo pritegnila pozornost tudi drugih delavcev, je ocenil animator kulture v tamkajšnjem kolektivu Rudi Zev-nik. Doslej so spogledali več razstav likovnih del ustvarjalcev iz tovarne in od drugod, veliko zanimanja je bilo za razstavo ročnih del, s fotografijami pa prvič skušajo popestriti delovno vsakdanjost. S. Saje Bohinjci opozarjajo na onesnaženost jezera in Save Na javni tribuni v Bohinjski Bistrici so krajani izrekli nekaj povsem konkretnih pripomb na družbeni plan občine, opozorili na probleme in dejali, da bi ob turizmu morali razvijati tudi lahko industrijo Bohinjska Bistrica — Javno razpravo o družbenem planu radovljiške občine do leta 2000 so v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica zaključili z javno tribuno, ki je bila 18. septembra v Domu Joža Ažma-na. Sestavili so dolg seznam pripomb, predlogov in usmeritev, ki jih bodo načrtovalci vsekakor morali upoštevati, saj lahko rečemo, da so vse po vrsti umestne. Začnimo pri svežem problemu, na katerega opozarjajo tudi Bohinjci. V zadnjem času je namreč slišati vesti o onesnaženosti Bohinjskega jezera in Save Bohinjke. Domačini pravijo, da bi morali temu problemu nameniti izjemno pozornost. Pred predvideno razširitvijo avtokampa v Ukancu bi morali tam zgraditi ustrezno kanalizacijo. Bohinjsko jezero bi morali pred Gostinski piknik Bled — Poletna turistična sezona se je na Bledu krepko potegnila v september, v vročih poletnih mesecih je bilo gostov toliko, kot še nikoli doslej. Za turistične in gostinske delavce torej veliko dela in malce si bodo lahko oddahnili šele zdaj. Ob koncu poletne turistične sezone bodo imeli svoj piknik, zbrali se bodo v soboto, 28. septembra, na Homu, kjer bo veselo že od 10. ure naprej. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, igrali bodo godci, imeli bodo zabavne igre pa lov na gobe in srečo. Zaželimo jim še lepo vreme. onesnaževanjem obvarovati z dograditvijo kanalizacije od Ukanca do Mladinskega doma in od tam do Ribčevega laza. Pred gradnjo kanalizacije pa bi morali v Ukancu prepovedati sleherno novo gradnjo. V Bohinjski Bistrici pa bi zaradi zaščite Save Bohinjke pred onesnaževanjem hkrati s tako imenovanim kanalom S morali postaviti tudi centralno čistilno napravo, saj je kraj kanalizacijsko neurejen in tečejo odplake v Savo Bohinjko in njene pritoke. Drugi problem, ki je bil v središču pozornosti, so bile ceste. Težave z njimi so znane, ob sprejemanju družbenega plana se nakazuje nov problem: kje bo šla cesta od Ribičevega laza do Stare Fužine. Domačini opozarjajo, da vrisana trasa ni dobra, saj bi cesta uničila naravno znamenitost, korita Save Bohinjke, ki so malo znana in tam vodi le divja steza. Predlagajo premaknitev trase, za sto do dvesto metrov. Še vedno pa tudi ni rešeno vprašanje prometne ureditve skozi Bohinjsko Bistrico proti Bohinjskemu jezeru. Pripomnili so še, da bi morali zmanjšati obseg gradnje novih gozdnih cest. Tona pršuta in 20 hlebov sira — Šobec se je te dni povsem spraznil, vztraja le še pet ali šest tujcev, zaljubljenih v našo krajino. Turistične sezone za kampiranje je konec in sprazniti je treba tudi zaloge iz trgovine, kije Čez poletje skrbela za turiste. Murka ima v svojem marketu na Sobcu že stalno prakso, da ob koncu sezone ponudi kupcem cenejše blago. Tokrat je znižala cene za 20 odstotkov in v dneh od petka do torka so trgovino dobesedno izpraznili. Da pa ta razprodaja ne bi bila predolgočasna, so, kot to oni vedno znajo, prodajo popestrili še s ponudbo bohinjskega sira, kraškega pršuta — dimljenega, nedimljene-ga, izkoščičenega, narezanega, pakiranega, kakor je kdo hotel — in z nekaj vrstami odličnih vin, kot so kraški teran, teranton in beli pinot, pa s pivom premium, novostjo pivovarne Union. Kot so nam povedali, so v teh dneh prodali 20 ogromnih kolobarjev bohinjskega ementalca, tono pršuta in na stotine steklenic dobre kapljice. Da bi tisti, ki so zamudili prodajo na Šobcu, ne bili preveč prikrajšani, bodo te dobrote v naslednjih dneh naprodaj tudi v vseh ostalih Murkinih živilskih trgovinah na Gorenjskem. — Foto: D. Dolenc Poudarek je dan le razvoju turizma, pravijo Bohinjci, ki sodijo, da bi ob njem morali razvijati tudi lahko industrijo, takšno seveda, ki ne onesnažuje okolja. Vsa mladina, ki pride iz šol, se pač ne bo mogla zaposliti v turizmu, tudi načrtovani razvoj turizma v Bohinju tega ne bo omogočil. Le z odpiranjem manjših industrijskih obratov se domačinom ne bo treba po nekaj ur daleč voziti na delo ali se celo odseljevati. Pri tem so s prstom pokazali na primere iz škofjeloške občine, predvsem na zadnjo vest o gradnji manjšega obrata v Davči. Stanovanjska izgradnja je problem, ki že dolgo žuli Bohinjce. Pravijo, da bi do leta 1990 potrebovali najmanj 20 lokacij za zasebne graditelje, gradnja na Bitnjah in za Lipom pa še ne bo kmalu resničnost. Nasprotujejo gradnji dveh novih počitniških blokov in tudi širitvi zasebne počitniške gradnje ob počitniškem naselju Polje. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica imajo danes 55 počitniških domov, ki so slabo zasedeni, turizmu pa prostih zmogljivosti ne nudijo. Imajo tudi 350 počitniških hišic, ki kraju prav tako ne prinašajo nobenega dohodka, le obremenitve. Za Bohinj bi bilo koristneje razvijati komercialni, stacionarni turizem; če zdaj zanimanja investitorjev še ni, kaže prihraniti vsaj zemljišča, da bodo lahko graditi, ko bodo zanimanje pokazali. Ponovno so tudi zastavili vprašanje, kako bodo apartmajska stanovanja, ki jih grade na Zoisovi plani, dostopna tudi komercialnemu turizmu. Glede družbene stanovanjske gradnje pa so sodili, da je predvidenih 99 stanovanj premalo, saj bodo do leta 2000 potrebovali najmanj 50 stanovanj več. Lip, denimo, napoveduje, da jih bo potreboval 40, prav toliko Alpetour, gozdarji 15, potrebe ostalega združenega dela še niso znane, upoštevati pa je seveda treba tudi mlade družine, upokojence, borce. Letos bo zgrajen stanovanjski blok, pri katerem so morali odkloniti 20 prosilcev. Na javni tribuni je bil izpostavljen tudi problem zaradi peska, saj v Bohinju nimajo gramoznice in morajo pesek voziti od daleč, nad čemer se jezijo graditelji, makadamske ceste pa so seveda slabše vzdrževane. Sicer pa so glede vzdrževanja in gradnje cest rekli, da se večji del nalog prenaša iz preteklih dveh srednjeročnih razdobij, zato ljudje težko verjamejo, da bodo uresničene. M. Volčjak Predavanje o gobah Kranj — Gobarska družina iz Kra-'nja vabi v sredo, 2. oktobra, ob 19. uri na predavanje o gobah, ki bo v sejni dvorani (soba 14) skupščine občine Kranj. Na Ravnah dokončujejo tretji stolpič Vseljen bo konec oktobra, v njem pa bo 28 stanovanj J Cena dobrih sto tisoč dinarjev za kvadratni meter — S Čett' tim stolpičem, ki bo zgrajen sredi prihodnjega leta, *>° družbena gradnja na Ravnah verjetno sklenjena 14 D it t Še Tržič — Pred tremi leti se je tržiška družbena stanovanjska gradnja iz Bistrice, kjer je trajala celih sedemnajst let, preselila na Ravne-Tu so najprej porušili nekaj starih hiš, v katerih je bilo 43 stanovanj« za današnjega človeka docela nevrednih. Na njihovo mesto so predvr deli štiri stolpiče. , Doslej je zgrajenih in vseljenih 52 novih, sodobnih stanovanj, mf? katerimi je precej nadomestnih. Ob prvem stolpiču, kjer gre za kom«1' nacijo obnove in dozidave, je zrasla tudi kotlovnica, iz katere bodo ogrevali vsa-družbena stanovanja na Ravnah. Konec naslednjega meseca bo končana gradnja tretjega stolpi^8' V njem bo 28 stanovanj, od teh tri lastniška, pet solidarnostnih, drug8 gtrj, pa so odkupile delovne organizacije. Cena kvadratnega metra stan0' vanjske površine je dobrih sto tisoč dinarjev. V delu je tudi že četrti, zadnji stanovanjski stolpič na Ravnah. ^ ga bo SGP Tržič zgradilo predvidoma junija prihodnje leto. Zanimiv° je, da so investitorji predrugačili projekt in izločili vsa trisobna stanO" vanj a, ker zanje ni bilo kupcev. S tem bo načrtovana družbena gradnja na Ravnah sklenjen*-Vendar pa se v stanovanjski skupnosti že dogovarjajo z Bombaža0 predilnico in tkalnico, da bi porušili še eno staro hišo, v kateri je najst stanovanj. Namesto nje bi postavili peti stolpič. S tem bi soses*8 Ravne dobila lepo podobo, stanovalci pa primeren stanovanjski P1^ stor. S stolpičem vred, ki bo zgrajen sredi prihodnjega leta, bodo v tr# ški občini v tem srednjeročnem obdobju pridobili 215 družbenih sta00/ vanj. Načrtovali so jih 220. Pomeni, da so načrt v redu uresničili, zla*V pohvalno pa je, da ne pozidavajo plodnih obdelovalnih površin, amp8* segajo na že pozidana tla; razen na Ravnah, kjer stare hiše nadom ščajo novi stolpiči, so dejavni tudi v starem mestnem jedru Tržiča. *j ga korakoma obnavljajo in napolnjujejo z mladimi stanovalci ter m ^ tako vračajo nekdanjo živahnost. H. Jelovčan to v % m (M ■Vi L* Iz razprave na Primskovem Kje zidati, kje orati? Poleg krajevnih problemov, katerih reševanje se odlaga iz ^ leto, bo za Primskovljane najvažnejše, kako ohraniti kmeW zemljo pred pozidavo Primskovo — To, da bo v Kranju nadvse težko razrešiti dilemo zadnjih let, kje orati in kje zidati, je bilo dobro znano že sestavljalcem osnutkov dokumentov za naslednje in tudi dolgoročno plansko razdobje. V krajevnih skupnostih, kjer prav sedaj potekajo javne razprave o teh dokumentih, je ta dilema ali bolje rečeno le ena plat medalje še posebej vidna. To zadeva tudi krajevno skupnost Primskovo, še posebno pa njene kmete, ki imajo obdelovalno zemljo na Planini med cesto D in vzhodno obvoznico. Zemljo, ki je bila sicer predvidena za stanovanjsko gradnjo, je za sedaj pred pozidavo rešil intervencijski zakon za zaščito kmetijske zemlje. Ali bo mogoče tamkajšnje njive tudi v prihodnjih letih obdržati nepozidane, je seveda odvisno tudi od tega, kako huda bo stanovanjska stiska. Kranj sicer išče nove, doslej še neizkoriščene površine, kjer bo v naslednjih letih še možno graditi družbena stanovanja (Britof, Drulovka, Planina-jug, Preddvor itd.) z vsaj dosedanjim tempom, to je 300 do 400 novih stanovanj letno. Razprava na Primskovem je pokazala, da dileme vsaj za kmete, ki imajo zemljo na tem območju, ni. Oba kmeta, ki sta iz Čirč prišla na razpravo na Primskovo, sta to primerno glasno povedala, najbrž pa bosta to ponovila tudi na r, zpravi v svoji krajevni skupnosti. Ar 'umenti za obvarovanje najboljše zemlje pred betonom se sicer od sprejema interventnega zakona niso prav nič spremenili, zakon je jasen in zagovorniki obvarovanja kmetijske zemlje, ki bi jo bilo sicer iz leta v leto I j i Si manj, imajo prav., Vendar pa ^ ; zemlja dokončno obvarovana P pozidavo le, če bi se zmanjšal0 praševanje po stanovanjih. Tr no pa Kranj potrebuje okoli 1*^' vih stanovanj, najmanj toliko J mreč prošenj za stanovanja v "JL nih organizacijah. Prav se je vp eden od razpravljalcev na ^T § vem, če je res dobro, da se r£r» ^ vedno širi. Verjetno bi si morajj ^ šno vprašanje zastaviti že Pre ^j-'V Res pa je tudi, da se posledic P'm nje ekstenzivne politike zap0* nja v delovnih organizacijah ske občine zavedajo, saj v raZ^e5ljpr planih modernizaciji tehnologi Ji, de tudi manjše potrebe po deia^Jj^ to pa konec koncev pomen/ fe^ ublažitev stanovanjskih potreb A Na razpravi o osnutkih doka ^ tov za naslednje plansko obdoM^lijj na Primskovem našteli tudi ^fe krajevnih problemov. Tako ko ,Ar god, na primer v Naklem, je J?r avtoceste pustila nekaj nerešen p ^ žav, saj je nekatere ulice odre2 ^ \%[ povezav z ostalimi cestami- n^Ti tor Republiška skupnost za ces -A ( morala svojo obveznost še iz,P] a$ dotlej pa si bodo nekateri kraja lili glavo, kako z dostopom do L hiš na tudi sicer nikakor ne naj 9 urbanistično urejenem območ^ji) Tudi vprašanje nadaljnje ^rjH Likozarjeve ceste do križišča V 4 f| ku je še naprej aktualno, ^ePrzaf^B časno vse stoji, saj investitor \0fnj pritožb lastnikov zemljišč ni^^. cijskega dovoljenja. Od dogr ^rf Likozarjeve ceste in semafori F križišča je odvisno tudi to, k preostali del Primskovega la*1 bil nove telefonske priključke- ^ L. Nova razstava v salonu Dolik na Jesenicah Slike železarske slikarske kolonije Jesenice — Danes ob 18. uri bodo v salonu Dolik odprli razstavo slik četrte slikarske kolonije sozda Slovenske železarne. Na otvoritvi bo pel vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica. Slikarska kolonija je potekala od 27. maja do 1. junija letos v Planini pod Golico, pripravila jo je komisija za kulturo pri sindikalni organizaciji jeseniške Železarne. Mentor je bil jeseniški akademski slikar Jaka Torkar, vodja kolonije pa Jo^0Fj V koloniji so sodelovali: SrecJ> M hauf in Andro Džura in ZeI yi/Jl Ravne, Dušan Amanovič in y$ Renčelj iz Železarne štore, Režun iz Tovila- Ljubljana. Bogataj iz Verige Lesce, Drap, Janko Korošec, Pavel Rudi Raichman in Marjan 6 0 iz Železarne Jesenice. Obča ^ sodelovali tudi člani Dolika- Q Soklič, Milena Stocca in Evg Kolonija je potekala v del^i^[! in tovariškem vzdušju, svoje K^m lepo vreme s cvetočimi narciS . ^m poljanah pod Golico. Udeležencu le slikali, poslušali so dve P1^ v% nji: Janez Bogataj je stvu kulturne in naravne de 0, L Cene Avguštin pa o srednje i freskah na Gorenjskem. Jl SEPTEMBRA 1985 KULTURA .5. stran (mmmmmmiGLAS *te Tomazin: o narave fooraš imeti ^šten °dnos A^atkohlačnik je bil, ko so zla-| itar jeseniške cerkve. Mojstri Iji r^5 so imeli zlato peno v svile- t *QjJi- " *■ ........ I i« veHk zaklad. ^.Hižicah. Še dihniti nisi smel ta]'- [j. le svilen vmesni papir in z L'^ovim Tonetom sta ga pobrali VPliL- ij.. ■•»ima. oe umiuu nisi sme; K>, ker se je takoj vse dvignilo i!r le svilen vmesni nanir in i V. ^osnovni šoli je Tine že samoto risal. Takega petelina je na-si §a slišal kikirikati, pra-W ^eščanski šoli je imel odli-učitelja, Jakoba Gospodarici"1 njem se je veliko naučil. Hi-(Je. risal in v dveh šolskih urah L/^.a na teden, je hitro narisal še jjs am »kašarskim« sošolcem — L1(*ne pa se je smel voziti z nji->kolesi. „e je nanj vplival tudi Jože ikofler, ki je slikal kulise v gle-' Vi}^1 Jakoba Aljaža, pa Rudolf \ * Jesenic, ki je še danes, pri ^esetih, član Dolika. Njegov Je irnel manufakturno trgovino asih je v svojih oknih razobe-^ n°ve slike. Ruda je risal štrajk ptančno, njegova risba je bila s Ctografija. Tine je hodil gledat \ m včasih so ga spustili tudi ^da si je ogledal še kaj več. ,s |netu so rasle želje, porajale k ,ldeJe. Kot mlad je veliko ho-| hribe. 1936. leta je postal taj-]^Pryega mladinskega odseka pri l^jlski podružnici Slovenskega ^ 'Uskega društva. Takrat je sli-^m0 hribe. Leta 1942 bi ga bile ^koraj pobrale. Plezali so v ^jkovi skupini. Takrat so se J/° ponesrečili štirje tovariši, Pa so rešili. Morda je od ta- fCaterskih slikarj« ijii* 11» .bi oteli pozabi prav vse. NtJ ^ ^a konkretna vsebina 1 tiCY*. Vse mlade, ki jih risanje te^bj morali naučiti risati. Po-da k-*1 P°slau na teren, na kme-i našli zanimive predmete Tine Tomazin je eden od petih še živečih ustanoviteljev jeseniškega Dolika in dolgoletni tajnik društva. Vodilna misel in naloga Doli-kovcev je ohranjanje starih kultur v risbi. — Foto: D. Dolenc in morali bi risati, risati. Ciza, cim-permanski stol, kajža, kozolec, skrinja, cerkev, stara posoda, ornamentika, izrezi, okraski, ganki; vse kar je starega, naj se ohrani v risbi. Tine je naredil že veliko. Zadnja leta ga je kar gnalo, da je risal vso staro gorenjsko arhitekturo. Bogato zbirko ima. Čez trideset kilogramov kartona je porisal. Ni mislil načeti zbirke, a so ga po eni takih razstav v Elanu pregovorili, daje nekaj prodal. Zdaj mu je žal. Se malo bi moral počakati, da bi dokončal ves opus. A bo še risal, morda bo vse oddano naredil znova. Zdaj se bo spet zagrizel v krajino. Rad jo ima. Vse letne čase, posebno zimo. A mu zadnja leta zdravje ne da, da bi se preveč izpostavljal mrazu. Na Dolikovi slikarski koloniji na Jezerskem je risal gozd pri jezeru, spodnje kmetije. A je bilo preveč bleščave. Za slikanje ima rad zastrto luč. Krajina je njegova posebnost: Prava mojstrovina je njegov na hitro narejen akvarel. Včasih se ustavi kar med vožnjo in že barva, dokler ga s hupanjem ne preženejo s ceste. Tudi olja ima v delu. V Studenči-cah je zadnjič slikal vas in pred njo njivo z ajdo. Prelepa je. Kako težko je že dobiti tak motiv! Ajda je na Gorenjskem že prava redkost. »Pošten odnos do narave moraš imeti,« pravi, »vsakič moraš pogledati resnici v oči. Fotograf tega ne more narediti. V vsaki upodobitvi narave, stare arhitekture in podobnega se morajo odraziti letni čas, sonce, vročina, mraz. Če slika ne odraža tega, nima duše. S tako nisem zadovoljen. Nič koliko jih za-vržem. Krajino moraš slikati doživeto. In slikati moraš vsak dan. Tudi če hočeš igrati gosli, moraš vaditi vsak dan. S slikanjem je podobno. Žene te k delu. Vsak dan, vsaka dnevna svetloba, vsak motiv te zgrabi in moraš prijeti za barve, za svinčnik.« Tine Tomazin ima za seboj že 18 samostojnih razstav in nad 200 skupinskih. Slik je brez števila. Razni stili. Tudi v impresionizmu se je poskušal; v Poljanski dolini, ko so imeli Dolikovci tam kolonijo. Kozolec, ki visi v predsobi, je nastal takrat. Kot bi ga slikal sam Grohar! D: Dolenc . obitve ljudskega ribarstva v Serenovi hiši Ustavo so Jemanja aljšali i ^fov °bo naše dežele usodno od- V i^feftr^e *n P°8°sto nepremišlje-y ^k^inJanje spomenikov ljud-'^/Nh ture predstavlja enega $ Lvv*8ibov-ki so vodili G°renj- ^ta^it^ pr* sedanji predstavitvi OTtSta 1iudske8a stavbarstva v ^jiSile hiši> kateri naJ bi v bod°-J * ^ •tucu druge. Pri iskanju gra-8 Je muzej podrobneje sezna- ki URNI KOLEDAR 1^ i?*ia\J ~~~ Komisija za kultur V Cn°St sindikalnih konfe-j^fcVi;e }n Zveza kulturnih or- VM'L^ine Krani vabita na \ ok nJU v soboto> 28- seP" |k,J-AVlTEV " KNJ IŽNIH Sl'Vu'v'ir^0 v Prešernovem gle-\ pranju t 'S V Pr°šernovi hiši v %0 a?stavlja risbe in skice ^Judslto stavbarstvo sli-01f Arh. nil z delom enega najvnetejših slikarjev in dokumentaristov spomenikov ljudske arhitekture na Gorenjskem ing. Rudolfom Arhom, ki je za razstavo prispeval del svoje bogate zbirke, to pot upodobitve planšarske arhitekture v bohinjskih in blejskih planinah. Razstavno gradivo sestavljajo predvsem risbe s tušem. Slikarski izraz Rudolfa Arha je prav v tej tehniki najbolj dozorel, postal je čist in je tudi v dokumentarnem pogledu dosleden in pristen. Prvi slikarski pouk je dobil Rudolf Arh v ateljeju kranjskega slikarja Matije Brada-ška in pri prof. Francu Kopaču. Kasneje je svoje znanje izpopolnjeval pri slikarju Seebacherju v Celju. Realističnemu načinu slikanja, ki se ga je navzel pri svojih učiteljih, je ostal zvest do danes. Poklic elektroinženirja, ki ga je opravljal v različnih krajin Slovenije in Hrvaške, ga je močno oviral pri njegovih slikarskih načrtih. Šele po upokojitvi je nadoknadil zamujeno in v nekaj letih naslikal komaj pregledno število del. Tudi zdaj, ko je prestopil osemdeseta leta, ne miruje. Z nič manjšo zavzetostjo in sposobnostjo kot nekdaj hodi po terenu in slika. Razstava v Kranju je le ena od več kot stotih, ki jih je Rudolf Arh, dolgoletni član jeseniškega DOLIKA, pripravil samostojno ali v skupini v najrazličnejših krajih Slovenije pa tudi drugod. Zaradi velikega zanimanja bo razstavo odprta do 3. oktobra 1985, leta. C. A. V kranjskem kinu Center od 30. septembra do 3. oktobra Drugi mednarodni festival etnološkega in ekološkega filma V programski v • • • • zirrji so priznani strokovnjaki Programski žiriji predseduje naš predstavnik dr. Andrej, O. Župančič, zdravnik, že med vojno v NOB; po vojni pa učitelj patološke fiziologije na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je raziskoval biokemijo živčnega prenosa. Pri filmanju je samouk, snemati je začel leta 1964 (Bizoviške perice). Tega leta je snemal v Izraelu, predvsem pa na Himalaji in v Indiji. V letih od 1965 do 1970 je snemal življenje v močvirjih. Leta 1970 je v Venezueli posnel štiri krajše filme in enega daljšega (Alto Orinoco): V letih od 1970 do 1975 je snemal filme o živalstvu na Slovenskem, v letih 1967 in 1977 pa je imel kot znanstveni sodelavec Venezuelskega centra za ekologijo dostop do sicer zaprtih območij venezuelskega dela Amazonije. Ob gornjem Orinoku je med Indijanci Yanomami posnel serijo Iz tropskega deževnega gozda. Od leta 1978 najprej pa nadaljuje s snemanjem filma o živalstvu na slovenskem, film skuša skozi vse leto spremljati, kaj se hkrati dogaja v raznih predelih Slovenije. Drugi domači član žirije je Dani Podpečan, kemijski tehnolog iz Celja, ki se v celjski Cinkarni poklicno ukvarja s problemi ekologije in varstva okolja. Uspešno išĆe najboljše rešitve pri vračanju odpadkov v industrijsko proizvodnjo kot to dela narava v svojih ekosistemih. V Gospodarski zbornici Slovenije deluje kot predsednik komisije za varstvo Okolja in je delegat v delovni skupini za gospodarjenje z odpadki OECD v Parizu. Iz Avstrije je prišel dr. Raimund Gutmann, znan kot sociolog okolja in strokovnjak za življenje v narodnem parku, doktoriral pa je na področju političnih ved, publicistike in komunikacij. Kot sodelavec inštituta v Salzburgu (Institut fiir Alltagskul-tur) je obdelal številne družbenopolitične teme, med njimi je napravil projekt Kultura in delo in video projekt Življenje v narodnem parku. Iz Trsta je prišel Sergio Ferrari, ki je po študiju jezikov na tržaški univerzi začel kot fotoreporter in nato snemalec pri italijanski televiziji, zdaj pa vodi filmski oddelek televizijske agencije Alpe-Adria v Trstu, katere cilj je produkcija filmskih novic in dokumentarnih filmov o slovenski manjšini v Italiji. Iz Združenih držav Amerike pa je prišla v Švici rojena etnologinja Al-lison Jablonko. V Novi Gvineji je s Jugoslovansko posvetovanje etnologov V času drugega mednarodnega festivala etnoloških in ekoloških filmov bo v Kranju potekalo tudi dvodnevno strokovno posvetovanje o vlogi avdiovizualne dokumentacije pri etnološkem terenskem delu. Potekalo bo v sejni dvorani kranjske občinske skupščine, začelo se bo v torek, 1. oktobra, ob 9. uri. Velibor Stojakovič bo govoril o vlogi in pomenu filma v etnoloških raziskovanjih, Zorica Raj-kovič o izkušnjah in dilemah z avdiovizualno dokumentacijo pri raziskovanju navad, Zlatko Mi-leusenič o vlogi scenarija v etnološkem filmu, Miroslav Niškani-vič o vlogi in pomenu avdiovizualne dokumentacije v etnološkem oddleku sarajevskega muzeja, Krešimir Galin pa o uporabi filmske dokumentacije in video tehnike pri etnoloških raziskovanjih zagrebškega ZIF-a. V sredo, 2. oktobra, z začetkom ob 9. uri bo Naško Križnar govoril o bilanci Avdiovizualnega laboratorija pri znanstveno raziskovalnem centru Slovenske* akademije za znanost in umetnost. Mira Omerzel-Terlep bo govorila o vizualni etnomuzikologi-ji, televizijskem mediju in našem času, Ivan Lozica pa o snemanju televizijske serije Usmena književnost danes. pomočjo filma preučevala gibanje Maringov pri plesu in vsakdanjih opravilih, kar je bil del njene doktorske dizertacije. Kasneje je snemala delo francoskega etnologa Mauricea Godeliera med plemenom Baruja. Filma Kako najti zgodbo plemena Baruja in Njeno ime je prišlo na puščicah sta bila nagrajena. Sodelovala je tudi z italijanskim filmskim režiserjem in z njim posnela osem polurnih oddaj o Maringih. Lani je naredila video oddajo o pustu v Ba-zlu, ki naj bi jo prikazali v Papui Novi Gvineji. Decembra lani je bila izbrana za tajnico Centra za vizualno etnologijo Ameriškega inštituta za etnologijo. V festivalski žiriji pa sta stara znanca kranjskega festivala športnih in turističnih filmov, (po katerem je Interfilm iz Kranja sicer bolj znan) Stanka Godnič in Marjan Ma-her, pridružil se jima bo naš znani etnolog Naško Križnar. SPORED \ PONEDELJEK, 30. septembra,ob 20. uri Kjer kukavica gnezdi (Jugoslavija), režiser Andrej Mlakar Z ekološko katastrofo je zagrozila neodgovornost pri odlaganju industrijskih odpadkov. Ena najlepših rečic v Beli Krajini je umrla. Takšna, kot je, brez biološkega življenja v sebi, pa grozi ljudem ob njej. Še hujše: grozi njihovim potomcem z možnostjo neplodnosti. Zakladi ledin (Madžarska) rešiser Karoly Dulo Tehnizacija grozeče posega v sožitje narave. Ne uničuje le tistega, kar je mogoče opaziti na prvi pogled — gozdov na primer — temveč tudi drobno življenje rastlin, gorskega cvetja, razsejanega po pobočjih kot droben, a dragocen okras. Vzorno skrb ohranjanju tega darila narave so namenili madžarski strokovnjaki. Po sledeh bledega lisjaka (Belgija), režiser Luc,de Heusch Leta 1931 je francoski antropolog Marcel Griaule na ekspediciji od Da-kra do Djibautija odkril presenetljivo kulturo plemena Dogon, ki je živelo v skalovju Bandiagara (današnji Mali): TOREK, 1. oktober.ob 16. uri Vpliv podnebja (ZDA) Film od blizu prikazuje vpliv podnebja na človeka in človekov vpliv na podnebje, s čimer se ukvarjajo številni znanstveniki. Pelikani se vračajo (Romunija), režiser Ion Bostan To je film o pticah, ki jih ščiti zakon, o njihovi vlogi, ki jo imajo v kompleksnem ekološkem sistemu donavske delte. Predstavljene so številne kolonije pelikanov. Micronezia — V vrtincu sprememb (Kanada), režiser Peter Rowe Filmski dokument o izredno hitri družbeni spremembi na Mikroneziji. Dežela je iz kamene dobe preskočila v čas vesoljskih poletov, v kratkem času po drugi svetovni vojni. Neobičajni viri energije (Indija), režiser Kuldeep Sinha Film vzgaja kmečke ženske, kako naj pri gospodinjskih opravilih, predvsem kuhanju uporabljajo nove energetske vire, kot sta bioplin in sončna energija. ob 20. uri Florjanovanje (Jugoslavija), režiser Naško Križnar Film prikazuje staro, vendar danes posodobljeno fantovsko šego — florje-vanje (4. maj) v prleški vasi Precetinci. Nočni odhod s petjem in »kronanjem mladih fantov« spremljamo skozi oči etnologa, ki v živo, neposredno v kamero tudi komentira dogajanje. Ugriz zraka (Belgija), režiser Kevin Crooks V kraju Blandford Forum še danes kroži zgodba o mušici, ki obletava ženske noge. Včasih je ta nadloga živela v divjini, kjer je bilo veliko živine. Voda je vredna več kot biseri (Poljska), režiser Jerzy Biezkowski Dokumentarec o saharski puščavi, kjer voda predstavlja enega osnovnih pogojev za preživetje. Vidimo nomade, ki iščejo vodo in hrano, kmete, ki se mučijo v delti Nigra. Živeti v narodnem parku (Francija) režiserja P. Sainteny-J. P. Guerin V prizadevanju po ohranitvi narodnega parka Briere v Franciji obravnava etnološke in ekološke probleme. Predstavi mnenja starejše in mlajše generacije, kako ohraniti lepoto in neokrnjenost narave in hkrati živeti v njej. SREDA. 2. oktober,ob 16. uri Dober lov (Jugoslavija), režiser T/ju-bomir Desantič Urbanizacija, melioracije, živilska industrija in onesnaževanje vse bolj ogrožajo obstanek živalskega sveta. Ekologi, lovci in maloštevilni zanesenjaki poskušajo ohraniti nekdanje ravnotežje. Dolina (Vel. Britanija), režiser Chris Warren Vsak dan padajo gozdovi, zato ker kar naprej iščemo več hrane. Toda kako bi dokazali, da kmet, ribič, biolog in ekolog lahko žive skupaj, ne da bi kdo koga ogrožal. Neomejeni energetski viri (Indija), režiser S. R. Das Film opozaraja na potrebo po uporabi novih energetskih virov, ki niso vezani na sonce, veter ali vodo. Podeželske ceste (ZDA), režiserka Barbara Richards Fotograf Roland Freeman pripoveduje o sebi, svojem delu in dogodivščinah na ameriškem Jugu in obisku Nigerije. ob 20. uri Ritual južnih Indijancev (Francija), režiserja Claude in Guy Stresser Pau Prikazuje obred praznika mrtvih pri mehiških Indijancih. Prvi del tega deloma poganskega, deloma krščanskega praznika sovpada z našim Dnevom mrtvih in traja uradno dva dni, dejansko pa se raztegne do konca novembra, ko ga sklenejo s plesnim ritualom. Nič več tujci (ZDA), režiserka Barbara Richards Trije tuji študentje (Američan, Nemec in Japonec) se s člani gostitelj skih družin pogovarjajo o načinu življenja in študija v tuji državi. Boj proti opi ju (Švica), režiser Edy Klein Na ozemlju Tajske so veliki nasadi maka, eden najpomembnejših zaslužkov kmetov je predelava opija. Zaradi življenjske ogroženosti vlada že nekaj let ostro preganja vse, ki so kakorkoli povezani z opijem. ČETRTEK, 3. oktobra,ob 16. uri Od novne do kruha (Jugoslavija), režiser Igor Prodnik Film le z vizualnimi sredstvi, brez komentarja prikazuje potek krčenja gozda, pripravo njive s požigalniško metodo, vse kar je potrebno za pridelavo rži, do žetve, mlačve, mletja in peke kruha. # Odpadne vode, pozabljeni viri (ZDA), režiser Carlos Seegmiller Ta film nas opozarja, kakšne možnosti novih energetskih virov se skrivajo v opdpadnih vodah. Vzgoja vaških deklet (Jndija), režiser G. L. Bhardvvaj V indijski pokrajini Dang živi pleme Dahgis. Način njihovega življenja je zelo preprost, živijo v naravi in od narave, ki se je še ni dotaknila civilizacija. Zgodba račjih znamk (ZDA), Štefan Dobert Uspešna zgodba o račjih znamkah oziroma kaj je bilo že in kaj še bo storjenega za ohranitev nedotaknjene narave in življenja v njej. ob 20. uri Umirajoči gozdovi (ZR Nemčija), režiser Georg Schimanski Film je resno in pereče opozorilo o izumiranju gozdov, ki jih uničuje sodobna tehnologija. Zaradi plinskih primesi v zraku, ki nastajajo okrog industrijskih središč, se dušijo »zelena pljuča«. Smrekovi gozdovi na Bavarskem, v Schwarzwaldu in tudi drugod se spreminjajo v posušena debla. Problem, ki zadnje čase grozi tudi slovenskim gozdovi, je vreden pozornosti in premisleka. Življenje nomadskega plemana (Francija), režiser Jean Pierre Baux Film prikazuje življenje nomadskega plemena v območju Sudana, Kenije in Etiopije. Zaradi skoraj celoletnega sušnega obdobja morajo dobro izkoristiti vse možnosti, ki jim jih ponuja narava. Predstavljene so njihove navade in pomen živine, ki ne predstavlja le ekonomske, temveč tudi emocionalno in ritualno vrednost. Rudnik ob reki (Poljska), režiser Leszek SJcrzydlo Rudnik je vir energije, pa tudi past, v katero se lovijo tisti, ki jo potrebujejo. Rudnik je grožnja spreminjanja okolja z nepredvidenimi posledicami, ki jih ni moč preprečiti. Zato je razumljivo, da ljudje, ki živijo ob rudniku in celo služijo v njem svoj kruh, zagotavljajo, da je neokrnjena narava vredna več kot premog. Vrtnar posebne vrste (Jugoslavije), režiserka Andreja Humar Film je zgodba o krajinarju Cirilu Jegliču, ki je domiselno uredil mnoge parke na Dunaju, v Zagrebu in drugod. Med drugim tudi čudoviti arboretum Volrii nntr.U 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 27. SEPTEMBRA \i PRIPRAVIMO SE HA ZIMO Preprosto konzervirani paradižnik Zrele paradižnike operemo, odstranimo peclje in z režemo na polovice. Denemo jih v veliko plitvo kozico, malo posolimo in kuhamo tako dolgo, da začno razpadati, nato pa jih (z lupinico in semenjem) še vroče spravimo v manjše steklenice. Do vrha napolnjene steklenice takoj zamašimo, nato jih obrnemo na glavo in jih tako postavimo v košaro, kjer naj se pokrite in tako zavarovane pred prepihom ohladijo. Ohlajene steklenice zalijemo še z raztopljenim parafinom. Tako pripravljeni paradižnik uporabljamo kot sveže dušenega za rižoto, špagete, mesne omake in juhe. Steklenice, ki jih napolni-I mo z vročim paradižnikom ali s čim drugim, moramo prej dobro pomiti in jih še razkužiti tako, da jih, tik preden jih rabimo, segrejemo v vroči vodi ah pa v štedilniko-vi pečici,in vroče napolnimo. VRT V HIŠI Tulipani in hijacinte cveto tudi pozimi Za cvetenje pripravljene j čebule hijacint smemo v drugi polovici septembra že posaditi v lonce ali jih položiti na kozarce. Kozarce za čuttu-le hijacint smemo z vodo napolniti toliko, da ostane 1 cm prostora med čebulo in vodo, j Drugače hijacinte zgnijejo. Napolnjeni kozarci naj najprej stojijo kaka dva meseca na hladnem pri temperaturi j 6 do 8° C. Na vsako čebulo takoj postavimo klobuček, ki bo čebulo zatemnil. Za sadi-I tev v lonce uporabljamo peš-j čeno kompostnico. Lonec • sme biti znotraj le 2 do 3 cm širši od čebule. Na vrhu zemlje damo 2 do 3 cm plast miv- V._ ke, nanjo pa položimo čebulo. Mivka preprečuje gnitje in druge bolezni. Po sajenju ostane vrhnja polovica čebule nad zemljo. Naprej pa skrbimo kakor pri kozarcih. Lonce s posajenimi hijacinta-mi lahko vglobimo tudi v zemljo. Nizki tulipani lepo zacvete-jo že januarja, če dobro razvite čubule že septembra posadimo v lonce. V ta namen so primerne zgodaj cvetoče sorte, kakor Brillant Star (rdeča) ali Mon Tresor (rumena). Najprimernejša je peščena kompostnica. V vsak lonec posadimo po 3 čebule. Vmesna razdalja naj bo 2 do 3 cm. Lonci morajo biti tako veliki, da ostane med čebulami in robom lonca za prst prostora. Čebule so dve tretjini v prsti, tretjina je iznad nje. Po saditvi prst temeljito zalijemo, biti mora v celoti namočena. S čebulami posajene lonce postavimo v klet v temen del s temperaturo 6 do 8° C. Še bolje je, da jih zasipamo na prostem v zemljo. Za te namene odstranimo 15 cm zemlje in na dno zložimo lonce enega zraven drugega. Sedaj damo na lonce za prst na debelo mivke in vse skupaj še enkrat temeljito zalijemo. Končno vso zemljo zgrnemo na lonce, da jih zakopljemo. (Enako ravnamo s hijacinta-mi!) Konec novembra pa tako posajene hijacinte in tulipane postavimo na toplo. Takrat morajo biti cvetni poganjki že vidni. Mesto mora biti še vedno temno ali pa posamezne lonce pokrijemo s klobučkom, sicer se rado zgodi, da poženejo samo listi, cvetje pa ne dočakamo. Ko se pri hijacintah in tulipanih potegnejo cvetni popki do vrha listov, jim snemamo klobučke. Kdor želi, da bi mu te rastline dolgo cvetele, naj jih postavi med okna, kjer se bodo počasi razvile. KA] MORAMO VEDETI O PLETEH JU Osnovna navodila za pletenje puloverja Tokrat bomo spletli pulover po lastni zamisli in domišljiji. V njem se bodo zvrstili vsi vzorci, .ki jih poznamo, in morda tudi vse barve, ki so nam všeč. Pulover bo enkraten, prav tak, kakršnega si želimo. Poskusni vzorec Najprej spletemo poskusni vzorec. S pletilkami, ki ustrezajo debelini volne, spletemo 12 cm širok in približno toliko visok košček pletenine, nato preštejemo, koliko pe-telj je v 10 cm pletenine. metru. To pomnožimo s širino kosa, ki ga nameravamo plesti. Zmnožek nam pove, koliko petelj moramo na-snuti. Na primer: kos, ki ga nameravamo nasnuti, mora biti širok 45 cm. Na poskusnem vzorcu smo na 10 cm našteli 16 petelj; delimo z 10 (16:10 = 1,6) in pomnožimo s 45.(45x1,6 = 72). To se pravi, da moramo za ta kos pletenine nasnuti 72 petelj. Zdaj pa pletilke v roke! Ple-temo v vzorcih, ki jih poznamo, in v barvah, ki so nam všeč. Pletenino polagamo na papirnat kroj in po potrebi snemamo in dodajamo petlje Mere in število postelj Izmerimo star pulover, ki se nam najbolj poda, na mestih, kot nam kaže skica. Mere prenesemo na papir in v naravni velikosti zrišemo kroj. Zdaj lahko izračunamo, koliko petelj moramo nasnuti za posamezne dele puloverja. Število petelj, ki smo jih našteli v 10 cm poskusnega vzorca, delimo z 10, da zvemo, koliko petelj je v 1 centi- Zravnamo in sešijemo^^ Spletene dele puloverja položimo z licem proti podlagi na likalno mizo, jih naravnamo in krog in krog spnemo z bucikami. Zdaj lahko po potrebi kakšen del malo »popravimo« — bolj ali manj napne-mo. Z likalnikom na paro gremo večkrat čez pletenino, vendar tako, da se je ne dotikamo. Ko smo pletenino dobro navlažili, pustimo, da se posuši. Če nimamo likalnika na paro, prekrijemo pletenino s čisto navlaženo krpo in pustimo, da se vse posuši. Dele pletenine nato sešijemo. Proč s postano špinačo V špinači je železo, vendar ga kljub slikanicam o Popa-yu, ki jih radi gledamo, ni veliko. V špinači so trije deli železa v 100 delih, človeško telo pa lahko vsrka le osminko te količine, kar je na koncu prav neznatna količina. Ali boste verjeli, da imajo otroci, ki vihajo nos nad špinačo, čut za znanstveno resnico? V špinači je precej nitratov, ki so v normalnih okoliščinah neškodljivi. Če špinača dalj časa stoji, se lahko nitrati spreminjajo v nitrite, ti pa v ni-trozamine, ki so rakotvorni. ŠALA POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja France Belčič NA PIKNIKU V KRMI Osmošolka Darja iz Kranja nam je pisala ljubeznivo pisemce, v katerem med drugim piše: »Sem pred zahtevno odločitvijo, kam po osnovni šoli. Veseli me študij jezikov, delo z ljudmi, vendar bi najraje v šolo, ki bi mi že po štirih letih dala poklic, če bi se slučajno kaj zataknilo in ne bi mogla nadaljevati izobraževanja na višji stopnji. Zato se ogibam družboslovni usmeritvi, ampak se bom najbrž odločila za ekonomsko, saj bi pozneje lahko delala v komerciali, kjer se tudi rabi tuj jezik. Veselilo pa bi me tudi delo s turisti. Slišala sem nekaj o peti stopnji na blejski gostinski šoli, vendar ne vem, za kaj izohražuje, kakšne so iz nje možnosti za nadaljnje šolanje in seveda tudi za zaposlitev. Lepo prosim, če mi odgovorite na to vprašanje.« Ob Darjinem pismu smo se odločili, da odpremo novo rubriko Poklicna posvetovalnica, ki naj bi prišla na vrsto enkrat na mesec. Vprašajte, kar vas teži. Odgovoril vam bo France Belčič iz skupnosti za zaposlovanje v Kranju. Tu pa je odgovor za Darjo- Delo z ljudmi in znanje tujih jezikov je pomembno pri številnih poklicih, do katerih lahko prideš predvsem po uspešno zaključenem študiju na višjih in visokih šolah. Praviš, da bi študij zaenkrat imela »v rezervi«, ker se lahko kaj zatakne, zato bi rada zanesljiv poklic že po štirih letih srednjega izobraževanja. Mislim, da zrelo razmišljaš. Oziranje po ekonomski ter gostinski in turistični usmeritvi kar ustreza tvoji interesni naravnanosti. Vedeti pa moraš, da se ekonomski tehniki pogosto zaposlujejo tudi pri delih, za katera ni prav nič značilno delo z ljudmi, ampak bolj delo s podatki ali številkami. Srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu ima program kuharstva in strežbe, začela je z izobraževanjem na peti stopnji strokovne izobrazbe, to je za smer tehnika strežbe. Šolanje za omenjeno smer namerava organizirati tudi v prihodnjih letih, če bo le dovolj primernih kandidatov. Predvidevanja o razvoju gostinstva in turizma na Gorenjskem bodo lahko uresničena le z dobrimi kadri, kar se že kaže v večjem številu razpisanih kadrovskih štipendij in večjem zanimanju mladine za tovrstno šolanje. Tehnik strežbe po sedaj veljavnih rešitvah lahko nadaljuje s študijem brez dodatnih težav (torej brez diferencialnih izpitov) na ekonomski usmeritvi (na visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru in ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani), na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, višji upravni šoli v Ljubljani. Bržkone se ti pogoji-ne bodo bistveno spremenili do takrat, ko boš ti stopila pred brucovski prag, upam vsaj, da ne v škodo širše izbire. V gostinski in turistični usmeritvi je še program za turistična dela, ki vodi v smeri gostinskega in turističnega tehnika. Najbližja šola je v Ljubljani na Poljanski cesti, vendar je zanimanje za ta ptogram po dosedanjih izkušnjah preveliko, kar pomeni, da mnogi pri izbiri za vpis ne uspejo. Neko nedeljsko jutro smo se odpravili na piknik. Z avtomobilom smo se zapeljali do Begunj, kjer imam teto. Prišli so še drugi sorodniki in mama, ki jo imam najraje. Najprej smo bili namenjeni v Bohinj, potem pa smo se premislili in se zapeljali v dolino Krme. V prijetnem kotičku ob robu pašnika smo zložili iz avtomobilov jedačo in pijačo. Ati in strici so pekli čevapčiče, mamice in otroci pa smo hodili po gozdu. Sladkali smo se z borovnicami in nabrali nekaj zdravilnih rož. Otroci smo šli potem v kočo po žige. Dobili smo jih samo na roke, ker nismo imeli knjižic za športno značko. Med veselim klepetom smo se najedli in lepo pospravili za seboj. Dolina Krme leži pod visokimi gorami in je zelo lepa. Ta nedeljski izlet v naravo mi je bil všeč in rada bi še kdaj šla. Nadja Hudobivnik, 4. a r. OŠ Franceta Prešerna Kokrica Tončku sta ušli papigi, prva modra, druga zelena. Sedli sta na bližnjo slivo. Fantič je pristavil lestev in prijel modro papigo. Zeleno je pustil na drevesu. »Kaj te papige ne misliš rešiti?« ga je začudeno vprašala mama. »Ne, še ni zrela,« je odvrnil Tonček. ( UGANKA j V gozdu se plazi in s hiško vred pot si gazi. Kaj je to? Uganko je zastavil Damjan Pibernik iz OS Komenda-Moste VRTOGLAVICA Vrtoglavica ni bolezen, ampak znak, ki kaže na možnost številnih motenj. Motnje so lahko prehodne in le bežne, poznamo pa tudi resne bolezni, ki jih spremlja vrtoglavica. »Normalno« vrtoglavico najdemo tudi pri lakoti, ne-razpoloženju, pogledu v globino (če ne prenesemo višine), nenaspanosti, vročini, nenadni spremembi položaja telesa, predvsem ob dvigu iz sklonjenega ali ležečega položaja, pri prebavnih motnjah itd. Vrtoglavica pa spremlja tudi resne bolezni: zvišan krvni pritisk, bolezni krvi, spremembe v notranjem ušesu in vnetju srednjega ušesa, vnetja možganskih mren in možganske tumorje. Vsake vrtoglavice ne smemo šteti za znak hude in nevarne bolezni, brez škode bomo kakšen dan opazovali stanje. V tem času se bomo izogibali opravil, ki bi bila lahko za človeka nevarna, tudi vožnje s kolesom in avtom. Čez dan ali dva gremo k zdravniku, ki bo s pregledom in merjenji skušal ugotoviti vzrok neprijetni motnji. Včasih je potreben tudi pregled pri specialistu, kamor vas bo poslal vaš zdravnik. Ob pitju alkoholnih pijač je vrtoglavica eden prvih znakov vinjenosti. Vinjeni zaradi prizadetosti ravnotežja ni sposoben za vožnjo s kolesom in avtom in ne sme opra- vljati del, kjer bi se lahkol škodoval — na višini, ob • jih, ob ognju itd. Najtežja vrtoglavica sel javi ob spremembah v no« njem ušesu — govoriin0^ Menierovi bolezni. Bolni* slabo počuti in bruha. l se pojavljajo v naP^Nii Spremlja jih tudi slabši sBJfj^ Vrtoglavica je tolikšna, 9 bolnik ne more niti sedeL ^ ne prenese nikakršnih srl m memb lege telesa. Nui^'Ja pregled pri zdravniku. Po pretresu noJM ostane vrtoglavica se vec *x . nov in dokler je prisotna. l škodovani ne sme na ^fLijjj ne sme piti alkoholnih Y* ^ ali kaditi. .j s. Starostniki imajo P°r« f, vrtoglavico, ki jo spremi]8^ J menje v ušesih in slabša" sluha. Težave so trdovr«nf in zelo neprijetne. Vzrok nje je v spremenjenih *»f Včasih je težave težko 9k\ gnati kljub vestnemu j^fe nju predpisanih zdravil ^ upoštevanju zdravnikovi^ navodil. _. Jft Vedno več delavcev v P1S^ ^ nah in ob strojih, pri ka# sede v prisilni drži, ima "L ^ ve z vratno hrbtenico. M°. ^ , je hkratna prizadetost z% živcev, ki teko ob vreten Jj-kar pogojuje tudi vrtoglavih Pomaga pogosto razgi«"*^^ nje vratne hrbtenice v v^j, možnih smereh, o čemer s ^ že pisali. Svetovana telojjgi ba je možna tudi med del ^ % posebno v pisarnah, kjef ^ majo tekočih trakov. ,_Tone Koš^ k NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - *' NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - C VEČER Proti večeru hodim po mleko in takrat lahko opazujem naravo. Mrak se počasi spušča na zemljo, na ptice, polje, gozdove. Vedno gostejši je in temnejši. Ptice počasi utihnejo. Samo moji koraki odmevajo po cesti, sem ter tja prekine odmev ropot avtomobila. Veje se navidezno priklanjalo in me hočejo zgrabiti s svojimi temnimi rokami, s katerih se osi-plje v jesenskih barvah listje, če veter pripihlja. Veter mi z zadnjimi sapicami mrši lase. In v tem v daljavi zahaja sonce in mi pomižika, češ jutri spet pridem. Vendar vsak dan za manj časa, bliža se zima. S svojimi nagajivimi žarki me še zadnjikrat oplazi po obrazu in izgine. Nastane tema, ki je čudno tiha. Veje pa zlovešče gledajo name in me prisilijo, da pospešim korak. Polje mrko gleda, ker je že utrujeno. Čaka zimo, ko bo imelo počitek. In če pogledam v nebo, vidim zvezde, ki utripajo kakor semaforji: rdeča, rumena, zelena. Lahko bi jih gledala in gledala, pa se jih ne bi nagledala. In ko stopam proti domu, mislim na jutro, ki se bo začelo prebujati iz te umrlosti. Tudi to je čudovito. Splot je narava lepo ustvarjena. Glej čudo, kaj hodijo mimo mene žareče oči. Vendar je to samo mačka. Naša črna mačka, ki se ji svetijo oči v mraku. Zdenka Mali, 8. dr. OŠ I Seljaka Kranj Nekega dne smo se Marija je brcnila žogo in je zletela v okno. Steklo j f razbilo. Vsi smo se astr Zdaj se vedno žogamo šču, kjer ni oken. Damjana Sekirnik,3.$ OŠ Petra Škofja Loka PRUATEUS NE POZNA M V naši šoli je že vrsto klorna kolonija. Letos ■ udeležili slovenski otroci^j) | rabja in z avstrijske l^ži^v Mladi plesalci so bili na*' lj je teden dni. 1 Že dolgo sem tudi &*ZJ\ la, da bi lahko sprejela nj* dom eno izmed udeleži C) > izmea uaeic lili',*! lonije, s katero bi skle^J't nejše prijateljstvo. Pa ^ik smo že tako v eni sobi sp 1 ^ Zdaj imamo novo nA^J se mi je želja uresnicl |L nas je stanovala Marta- .^f ca z Madžarske. Bila se g lo vesela, a veselje mi ^eQ^% splahnelo, ko sem u^Dfij3. kako tiha je moja noV?J}Vnk ljica. Prve dni mi je odg la samo na tisto, kar ^ vprašala. A mislila se ^ je bi ma MOJ Stanujem na Novem svetu. Živim v bloku. Moj dom obda-i al bloki in tudi nekaj hiš. Pred vsakim blokom je urejena plenica. Zelo veliko časa preživim doma. Ko pridem iz šole, najprej pojem kosilo, naredim domačo nalogo, nato pa grem ven. Zunaj se lovimo, skrivamo in ko-talkamo. Igramo se tudi razne igre. sliia se*^ se bo privadila in se r» ^ Toda ostala je tiha ^ t čisto drugačna od mol.^^ granih sošolk. Vendar J ^ počasi le skušam razun1 ^ la prvič tako dal*]jf\ in še v čisto dru* okolju kot sicer živi. |j • i Dnevi so hitro mine ^\ smo se tudi popoldne kam odpeljali; enkrat v^ij in Ljubljano ter še nahjt^ Gorenjski. In kar P^'J, MI prišla sobota, ko smo ,j ' nem nastopu PokaZo0iA i| smo se v enem tednu h Že ob dveh sem^%n spremila na postajo- jo>, j ob slovesu, mi je bilo ^ ne vem, ali se bova se 1 deli ali ne. ,\eK Sedaj težko pričakaj^ i na pisma, ker upam< 0 iz njih kaj več izvede ^ J in njenem domačem ^ -« je poved* ! katerem mi malo. MašaJenkVl OŠ Matij* c« Freddv^ K.27. SEPTEMBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA. KRIŽANKA BANKA SPOROČA .7. STRAN (^IMgI»IEnGLAS ItLEVIZIJSKI spored 28. septembra .si\počila - 8.05 Račka, aV*^1 lutkovne predstave -i^Lk Pomembno in po-iuMR^o, 9. del nanizanke *8reb - 8.35 V. Bitenc: »kveljčki - 9.00 Miti in ■^e - Biblijski miti:, e&je sveta — Adam' nanizanka TV Beo-, 9.15 F. Rudolf: Tr-^ 1. del predstave ^ubijana - 9.45 Mali *Wi imam gimnasti- 'JjV^aja TV Zagreb -'JgAop-10.45 Raču- , 4. del angleške 11.10 Živi planet -1 »L* ^e m zemWa, po-J™X^y " 15.25 Mario, ka-1 mladinski film -PJ v rokometu J«JLj2elezničar : Metalo- Vju ' 1840 Človek in ' zadnji del potopis-C^a Turčija - 19.55 jviOfad: Nogomet - kvalifi-jjJ^SP'86 Jugoslavija sJft,n-Prenos - 21.50 Zrcalo • 22.10 Kliči m za ški film - 23.55 a II. TV mreže: A *?*t - 13.40 Ne čakaj % slovenski film -ifll>enik '85 - otroška "' 16.10 Ko piha se-ifc*61"' ameriški mla-J&Joa - 18.00 Tale, po- K-TV nadaljevanke -Jj&rodna glasba -.{Jf dnevnik - 20.00 Jpibng miru in ročk vj °b mednarodnem ^ih, prenos TV Zagreb I. program: 8.50 TV v šoli - 15.45 Sedem TV dni - 16.15 Narodna glasba - 17.00 PJ v rokometu (m) - Železničar : Metalo-plastika, prenos - 18.30 To je to, dokumentarna oddaja -19.55 Nogomet - kvalifikacije za SP '86 - Jugoslavija -NDR - 22.05 Pasji vojaki, ameriški film NEDELJA 29. septembra 8.30 Živ žav: Risanka, Mač-kon in njegov trop - 9.25 Obiskovalci, ponovitev 11. dela češkoslovaško-zahod-nonemške nadaljevanke -9.55 F. Švantner: Življenje brez konca, 1. del slovaške nadaljevanke - 11.05 Folklorna skupina Tine Ro-žanc - 11.35 625, oddaja za stik z gledalci -12.00 Pod lipo, prenos iz Izole in Rovinja - 14.35 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete - 15.25 V. Majer: Oče-naškov dnevnik, 2. del humoristične nadaljevanke TV Zagreb - 16.15 Kisli dež, kanadski kratki film - 16.45 Ljudje s poljane miru, dokumentarna oddaja - 17.30 Bela mama, ameriški film -20.00 S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne, 2. del nanizanke TV Sarajevo - 21.00 Jazz na ekranu: Nana, 2. oddaja -21.35 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Test - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.25 Skrivno- stna ženska, ameriški tum -20.00 Terra X: Na jaguarje-vi sledi, dokumentarna serija - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Filmi Douglasa Kirka: Imitacija življenja, ameriški film TV Zagreb I. program: 10.30 Glasbeni tobogan -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 TV plošča: Dani Maršan - 14.15 Hazarder, serijski film - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.25 Skrivnostna ženska ameriški film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 20.00 Zgodbe iz tovarne, 2. del nanizanke - 21.00 Troja - Od Gabele do Ulcinja, TV esej - 21.35 Športni pregled PONEDELJEK, 30. septembra 8.50 TV v šoli - 17.35 Mali svet, oddaja TV Zagreb -18.05 Lizika - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Glasba za mlade - 20.05 R. Mar-shal: Vedno na poti, l.del angleške nadaljevanke -21.00 Aktualno - 21.40 Glasbeni večpr: O ljudskem ... Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor -19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Iz- Kračun obresti a devizna jedstva za sto 1985 (l*Jreietjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti W* v'Zn'n prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa de-jLa začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti so se za-k e s Pripisom obresti v marsičem spremenile. CoT °bvestilom vas želimo seznaniti z načinom pripisa obresti za E ?85, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek i r m kar najmanj zapleten. i^C? na^'m občanom, ki ne bodo uveljavljali statusadelavca na za-ijv^j 6rn delu v tujini, bomo obresti v skladu z zakonom morali izpla-\ ^dinarjih. Pri tem velja pravilo: obresti vam bomo obračunali V estn'n meran' ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot 16 znašajo: >5 9 4: J\ Računane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej VV>a°Una'' v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posame-valuto veljal na dan obračuna, 31. decembra 1985. % za nevezane devizne vloge % za devizne vloge, vezane nad eno leto % za devizne vloge, vezane nad dve leti in % za devizne vloge, vezane nad tri leta. $1 Interno vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prvem *t^t V banki, stopite še do okenca kjer vodijo vašo devizno vlo-! «jvr našim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilne i ,ce ali tekočega računa, kamor vam bomo nakazali obresti prepiri 1?n.e v dinarie- Če ste to storili že ob lanskem vpisu obresti, to letos ni potrebno. ^'•H^ ~~ stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo pravočasno, Pjjfll ai dobre volje in z malo razumevanja. a za sodelovanje in nasvidenje. -3«- tevek obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih ' "hetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) jit^i ^-^Pbresti, obračunane po računu (Številka deviznega računa) 1 dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa) Mihi banke m enota banke) PS imetnika hranilne knjiTice ah tekočega računa) Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe i ff* ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske brani trenutek - 21.15 Propagandna oddaja - 21.20 Dinastija, 66. del ameriške nadaljevanke - 22.15 Hit meseca - 23.00 Kronika bi-tef-a TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli - 17.45 Podvigi druščine pet petelinčkov, otroška serija - 18.00 Skladatelji za otroke -18.15 Narodna glasba -18.45 Glasba za mlade -20.00 P. Pavličič: Eter, drama - 21.25 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 21.55 Izbrani trenutek -22.20 En avtor, en film TOREK, 1. oktobra 9.00 TV v šoli -16.25 Šolska TV - 17.30 Kje so vsi ti ljudje (Rino Chinese iz Rezije), glasbena oddaja - 18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Vesoljni potop, Babilonski stolp, nanizanka TV Beograd - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Kevinov svet, irski TV film - 20.05 Vida Zei: Recepcija, izvirna TV igra - 21.25 Glasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.45 Kaj'otroci vedo o rojstnem kraju -18.15 Knjige in misli - 18.45 Sprašujem te, poučnozaba-vna oddaja - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Dokumentarna oddaja - 21.35 Brezkončnost sveta: Po tanzanijskih savanah in podmorskem svetu, dokumentarna serija 22.05 Šahovski komentar TV Zagreb I. program 16.00 Videostrani - 16.10 TV v šoli -17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Knjige in misli -18.45 Sprašujem te, poučnozabavna oddaja - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja -20.45 Žrebanje lota - 20.55 Helen Keller, ameriški film SREDA, 2. oktobra 8.50 Test - 9.05 TV v šoli -17.35 Prgišče priljubljenih pravljic, 1. del lutkovne serije - 17.50 F. Rudolf: Trnuljčica, 2. del predstave SMG Ljubljana - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Zvok Godal: Osterc in Šker-janc, 5. del glasbene serije -20.05 Svet na zaslonu -20.55 Film tedna: Zdravnice, vzhodnonemški film Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Muppet show - 18.15 Akumulacije v BiH: Sistem reke Trebišnjice - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda Opomba: 14.55-18.45/17.30 Skopje: Nogomet Vardar : Dinamo (Bukarešta) - 19.55-21.45 Ziirich: Nogomet TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani - 17.45 Muppet show - 18.15 Akumulacije v BiH: Sistem reke Trebišnjice - 18.45 Prijatelji glasbe - 20.00 Športna sreda ČETRTEK, 3. oktobra 9.00 TV v šoli - 16.30 Šolska TV - 17.35 Neža Maurer: Kostanjev škratek - 17.45 Zakaj, zakaj - oddaja TV Zagreb - 18.00 Francesco Robba, oddaja iz cikla stari mojstri - 18.25 Obalnokra-ški obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita: Mladost v uniformi - 20.05 Tednik -21.10 T. Michelet: Družina Vialhe, 3. del francoske nadaljevanke Lj - 22.25 Retrospektiva domače TV drame - iz črne kronike - V. Zupan: Vest in pločevina - Divji lov, 4. del nanizanke Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkomendija, otroška serija - 18.15 Razvoj akvakulture v Jugoslaviji, 2. del - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč -19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert v čast Zinki Kune, prenos iz dvorane Lisinski -21.30 Poročila - 21.35 Sonce ponovno vzhaja, 4. - zadnji del ameriške nadaljevanke - 22.20 Šahovski komentar TV Zagreb I. program: 8.30 Lutkomendija, otroška serija - 9.00 IV v šoli - 16.25 Videostrani - 16.35 TV v šoli: Povej mi, povej; Morje in človek, Energija iz odpadkov - 17.30 Poročila - 17.45 Lutkomendija, otroška serija - 18.15 Razvoj akvakul- ture v Jugoslaviji, 2. del -18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 20.00 Politični magazin - 21.05 Vse je igra, romunsko-nizozem-ska zabavna oddaja PETEK, 4. oktobra 8.45 TV v šoli - 17.35 Nepomembno in pomembno, 10. del nanizanke TV Zagreb -17.50 Obiskovalci, 12. del češkoslovaško-zahodno-nemške nadaljevanke 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v kam-noseštvu - 20.05 Desetletja uničenja, 1. del angleške dokumentarne serije - 21.00 Ne prezrite - 21.15 J. Hilton: Zbogom, gospod Chips, 3. -zadnji del angleške nadaljevanke - 22.25 Pozdravljen, junak - ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija -18.15 Zdravstveno izobraževanje: Čisti zobje - zdravi zobje - 18.45 S 15. beograjskega jazz festivala - 20.00 Pregled modernega baleta, 1. del francoskega niza -20.30 Jazz na ekranu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Živeti življenje za glasbo: Trandofil Zužovan - 21.50 Nočni kino: Srčni kralj, francosko-angleški film TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani - 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija -18.15 Zdravstveno izobraževanje: Čisti zobje - zdravi zboje -18.45 S 15. beograjskega jazz festivala - 20.00 Pearl, 1. del ameriške nadaljevanke - 20.55 Kam nas veter nosi, zabav-noglasbena oddaja - 21.55 V petek ob 22. uri - kulturni mozaik RADIJSKI SPORED PRVI PROGRAM SOBOTA, 28. sept. 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 10.05 Sobotna matineja -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 00.05-5.00 Nočni program - glasba PRVI PROGRAM NEDELJA 29. sept. 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža 17.50-18.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PRVI PROGRAM PONEDELJEK, 30. sept. 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program TOREK, 1. oktobra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik -16.00 - Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 21.05 Radijska igra - 23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program -glasba PRVI PROGRAM SREDA, 2. okt. 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 - Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor PRVI PROGRAM ČETRTEK, 3. okt. 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -14.05 Za mlade radovedneže - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba PRVI PROGRAM PETEK, 4. oktobra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 14.05 »Od pravljice do pravljice«... 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 4- glasba - 20.00 To imamo radi - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 0.05-4.30 Nočni program - radio Koper NAGRADNA KRIŽANKA DUŠEVNA BOLEZEN. B0ŽJAST K0M0LCAR STV0. P£ HANJE ZA KARIERO OSEBA IZ KRŠČANSKE MIT0L NEP0MEM BEN. NEVA ŽEN ČLOVEK REKA V SZ. PRITOK VOLGE KISELKAST TROPSKI SADEŽ BREZGLA VI STRAH. ZMEŠNJAVA TIP VOZILA CRVENE ZASTAVE. KI GA BODO PRODAJALI TLJOI NA AMERIŠKEM TRGU ZNACIl N0ST BREZ OBLAČNEGA NEBA PRIPADNI KI GRŠKE KATOLIŠKE CERKVE KAMNINA. KI SE M NO G0 RABI V KAMN0 SES1VU AM PEVEC REDOM SESTAVIL RNOC DEL KRANJA CUNJA. KRPA OSKAR LANGE SL ŠAH VE LEM0JSTER IVASJAI PREBIVA LEC IRAKA MALA AZIJA ODRSKO GLASBENO DELO GRŠKA PRE R0KINJA ANG FILM IGRALEC UAURENCF) ANDREJ PAVLCiVEC MAJHNA OKNA. 00 PRTINE »PUSCAVS KA LADJA« K0NCENTR TABORIŠČE V ITALIJI ZVEZDA, KI NENADOMA ZAŽARI ERICH ENGEL VRSTA METULJA INDUSTR RASTLINA KONJSKA NOGA TOALETNA POTREB ŠCINA ČEBELAR IN SLIKAR JANŠA PRAV0SL VIŠJI DUHOVNIK S00 SLOV PESNIK (JOŽE) IT NAFTNI KONCERN GL MESTO FILIPINOV DIVJA SMOKVA DVOJICA ŠPANSKA STENA SAM0R0D NA TRTA MIT0 TREFALT JAVEN NASA0 LUD0LF0V0 ŠTEVILO MANJŠI JADR OTOK SATIRIČNA PESNITEV OTONA ŽU PANČICA OSNOVNO ŽIVILO. MAŠČOBA TRŽIŠKA TOVARNA ČEVLJEV ANTE MAHK0TA MARIBOR SKI TEDNIK (TABLOID) VINORODNA RASTLINA PERZIJA srh Rešitev nagradne križanke z dne 20. septembra: aritmetika, meningitis, ivar, etan, Nora, Roler, Olint, Vito, KU, ara, Jim, Ico, Alpaka, sip, mornar, Loti, JO, iniciativa, nakit, anas, Arakan, srt, aromuni, sla, Italo, Ravena, Ist, prevaranti. Prejeli smo 140 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Dora Tonejc, Lesce, Finžgarjeva 10, 2. nagrado (300 din) prejme Tone Kremžar, Golnik 7, p. Golnik, 3. nagrado (200 din) prejme Franc Kalan, Škofja Loka, C. talcev 8. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 2. oktobra do 9. ure na naslov ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada ?0O din. GLAS 8. STRAN. REPORTAŽA PETEK^27L SEPTEMg^ Transcendentalna meditacija Delavska univerza Kranj pripravlja v novi sezoni med drugim tudi tečaj učenja tehnike transcendentalne meditacije — O tem, kaj je to in kakšno korist si lahko obetamo od takšnega znanja, govori dipl.-inž. Primož Škoberne — Koristno za posameznike in za skupine v gospodarstvu in družbenih dejavnostih Kranj — Ne, ni treba obupati že ob sami besedi, čeprav morda transcendentalna meditacija zveni ušesu tuje, z nadihom vzhoda in vsem tistim, kar je, recimo, evropskemu načinu življenja in kulture tako oddaljeno. Toda, če smo se zadnja desetletja kot dru gje po svetu tudi pri nas odprli za nekatera spoznanja kultur in veščin z vzhoda (kitajska akupunktura, joga itd.) to pomeni, da koristne lastnosti takšnih veščin vendarle niso rezervirane le za ljudi in okolja, kjer so nastala, temveč so sprejemljive tudi širše. Primož Škoberne, diplomirani matematik in fizik, zaposlen kot konstruktor v kranjski Savi, se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja s tem po-, dročjem, to je s tehniko transcendentalne meditacije. • Meditacijo si najbrž večina predstavlja neko umirjeno stanje, ki človeka prav nič ne aktivira, lahko ga celo ločuje od družbe in njenih problemov. Kaj dosežemo s transcendentalno meditacijo? »Transcendentalna meditacija je v bistvu preprost, nena-poren miselen postopek, s katerim za nekaj minut dosežemo globok počitek duha in telesa. Na ta način se lahko osvobodimo tudi globoko zakoreninjenih stresov, napetosti, vsakodnevne utrujenosti, hkrati pa se s tem poveča skladnost delovanja živčnega sistema. Lahko bi tudi rekli, da je to postopek usmerjanja pozornosti navznoter, pri čemer se miselna aktivnost umiri; merjenja pa so pokazala, da se ob tem spreminja tudi fiziološko delovanje nekaterih človeških organov, kot so možga-ni, zmanjša se mlečna kislina v mišicah, spremeni se galvanski upor kože itd. S to dokaj preprosto tehniko oživljamo enotno-polje oziroma skupno osnovo vseh naravnih zakonov v naši zavesti.« # Vsak fizik bo najbrž zelo dobro razumel, kaj je to enotno polje vseh naravnih zakonov — kako bi to razložili enostavneje? Znak, ki si ga je bodoče ljubljansko društvo za naravni zakon izbralo za svojega, simbolično ponazarja drevo: različni naravni zakoni, ki vodijo rast in razcvet drevesa, so le posebni izrazi enotnega polja vseh naravnih zakonov. OBISKVGfl LUDVIK Prva vizitka turistične hiše je njena zunanjost: brez lepe trave, rož in prijetne zunanje ureditve ni mikavna. »Vsi naravni zakoni — na primer težnost in ostali — izvor aj o iz enotnega polja vseh naravnih zakonov, to je znanost že spoznala; enotno polje vseh naravnih zakonov je osnovno stanje materije in energije, je skupni izvir vseh vidikov fizičnega sveta. V fiziki se s tem ukvarja kvantna mehanika. Ob tem pa tudi vedska znanost (najstarejši ohranjeni človeški zapisi so prav vedska literatura) trdi, da je izvir vseh naravnih zakonov dostopen vsakemu človeku in sicer v stanju najmanjše vzburjenosti zavesti — imenovane čiste« zavesti. In zakaj naj bi bilo to potrebno sodobnemu človeku? Preprosto zato, ker z okuša-njem stanja čiste zavesti, ki je, kot rečeno, enotno polje vse naravnih zakonov, oživljamo svoje osnovno življenjsko področje.« # Pri nas je tehnika transcendentalne meditacije že nekoliko razširjena, tudi nekaj raziskav je bilo narejenih v klinikah v Zagrebu in Beogradu, drugje po svetu pa so se temu podrobneje posvetili. Kaj prinaša takšna tehnika globokega počitka človeku, če jo redno izvaja? »Raziskave so pokazale izključno dobre strani, res pa je, da prav pri vseh ne v največji meri. Koristi se pokažejo pri večji sposobnosti pomnenja, učenja, večji ustvarjalnosti, inteligentnosti'in to tudi v obdobju, ko smo mislili, da smo že dosegli svoj maksimalni razvoj. Dobri učinki se poznajo tudi pri zdravju, pri upočasnitvi biološkega staranja, poveča se odpornost proti boleznim, zmanjša se nevrotičnost in depresivnost, zmanjša nespečnost, manj je težav z bronhialno astmo itd. Izboljša- nja so opazovali pri športnikih. Še posebej pomembno pa se mi zdi, da postane človek bolj produktiven, bolj zadovoljen, izboljšajo se odnosi s sodelavci in družino, višja je mo- -ralna razsodnost« • Se pravi, da je oživljanje naravnega zakona s tehniko transcendentalne meditacije in s tem razvoj zavestnih umskih in delovnih zmožnosti možno pri vsakem, ne glede na izobrazbo, starost, spol, poklic? »Da. Ko se osvobajamo napetosti in stresov, ki jih v sedanjem tempu doživljamo dan za dnem, in oživljamo enotno polje vseh naravnih zakonov v naši zavesti, enostavno živimo v skladu z vsemi naravnimi zakoni. Zato se misli in dejanja, tO je vsa področja življenja, razvijajo na uravnotežen, celovit in urejen način — tako pri posamezniku, skupini in družbi nasploh. Kvaliteta posameznikovega življenja se zato odraža v kvaliteti družbenega, to je splošne kvalitete življenja tako pomembne za ohranitev družbene in narodne samobitnosti in vključevanja s svetovno skupnost.«. # In kje se je možno seznaniti s tehniko transcendentalne meditacije? Ali obstajajo kakšna društva? »V Zagrebu obstaja društvo že deset let, prav zdaj pa ga ustanavljamo tudi v Ljubljani in sicer z imenom Društvo za naravni zakon. Tehniko transcendentalne meditacije pa bo po vsej verjetnosti vključila v svoj program tudi kranjska Delavska univerza v tej jesen-sko-zimski izobraževalni sezoni.« L. M. Tudi pri Bercu na Bledu, kjer je že dolga leta znan garni penzion, so kot še mnogokje začeli z oddajanjem ene same sobe. Pred 20 leti je bilo. Danes oddajajo že enajst sob, vse so prve kategorije, s kopalnicami in izredno okusno urejanje, prihodnje leto pa bodo gostom namenili še dve, torej trinajst sob s 25 posteljami. Sprva sta turizmu služili le stara hiša in večja spodnja soba. Pred dvema letoma so tu uredili zajtrkovalnico in prostor, kjer se gostje lahko zadržujejo čez dan. Gostje imajo na voljo tudi majhno čajno kuhinjo, če hočejo kaj shraniti v hladilniku, si kaj malega pripraviti za večerjo. V sobi je toliko miz, da lahko zajtr-kujejo vsi gostje hkrati. Iz izkušenj povedo, da bi morala imeti tak prostor vsaka hiša, ki oddaja vsaj deset postelj. Gospodarji pa tak večji prostor, če ga že imajo, raje oddajajo. Vendar to ni prava računica, pravijo Ber-čevi. Gostu moraš dati na vdrjo dnevni prostor, ker ob slabem vremenu ne more ves dan tičati v sobi. V dnevnem prostoru se gostje srečujejo, se pogovarjajo, so kot ena družina. Če ponudiš sobo s kopalnico, tudi iztržiš več. Danes gost zahteva le tako sobo. Res pa je, pravijo pri Bercu, da je pri nas še vedno premajhna razlika v ceni med sobo s kopalnico in sobo brez nje. Za sobo s kopalnico bi morala biti cena vsaj za polovico višja. Potem bi se lastniki tudi bolj potrudili, da bi jih zgradili. In Bled bi imel ponudbo, kakršno bi kot svetovno znan turistični center moral imeti. Vsi bi od takega turizma iztržili več. Prihajali bi boljši, petičnejši gostje, ki bi tudi v izvenpenzion-ski ponudbi pustili več denarja. Če si poceni, nimaš petičnih gostov, če si kvaliteten in drag, imaš bogate goste. Pri Bercu so tedaj, ko so imeli še manj sob, gostom kuhali tudi večerje in kosila, pred sedmimi leti so se odločili le za zajtrke. Vendar zajtrk za gosta ni le Mostovi združujejo, ne razdvajajo, pravimo. Tudi most čez Trži-ško Bistrico pri Trnovcu pod Dupljami naj bi povezal Dupljance in Podbrežane. Toda kaj, ko upajo čezenj samo akrobati in tvegane hoje vajeni ljudje. O mostu pa tako duha in sluha kmalu | ne bo . Mostnice izginjajo, zato predlagamo, da krajevni skupnosti razmislita o drugačni povezavi, recimo o brodu, čolnarju ali katapultu, ki bi najhitreje in najučinkoviteje izstreljeval ljudi z enega na drugi breg. Ko to fantje iz bifeja ili, ie ograje so podirali, bi lahko zapeli ob pogledu na podrto Plečnikovo ograjo ob Bežkovi hiši v Kranju. Sploh je zadnje čase živahno okrog te znamenite kranjske Plečnikove stvaritve ko se ponoči, zapre blizu 40 bližnjih in daljnjih kranjskih bifejev. Kaže, da je ta kulturno zaščiteni kraj izjemen za razbijanje steklenic, za kričanje in puščanje smrdečih odpadkov. Tudi stara ljudska fantovska folklora je še žival Zadnjič je bila aktualna bližnja lesena ograja. Pa ne za kurjavo, ampak za preizkušanje trdnosti betic. Ko je kranjski župan v sredo obiskal kraj razdejanja, mu je prijatelj dobronamerno svetoval: ker lastniki kranjskih bifejev in vsemogočih barov sami ne poskrbijo, da bi nesnaga naslednje jutro romala tja, kamor sodi, in ker tudi kadrovsko šibka komunala ni kos čiščenju nočnih odpadkov, naj to opravijo možje, ki izdajajo obratovalna dovoljenja za množice lokalov takšne sorte I Krajani morajo biti vsestransko obveščeni o dogajanju v njihovi krajevni skupnosti. Tega načela se očitno držijo tudi v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Saj so vendar postavili omarico za krajevna obvestila ... No, pa uganite, kam ste se pripeljali. Kraj ima visokoz-l veneče ime, vendar zaneslji-j vo ni Krapina! marmelada, rezina masla, kruh in skodelica kave ali čaja. Ne, pri Bercu so doma izdatni zajtrki! In kar je najpomembnejše: gostje lahko vzamejo toliko hrane, kot si zaželijo, salamo, šunko, sir, maslo, mehko kuhano jajce, skuto, domačo slivovo marmelado . . . Bolje, da si gost od svojega zajtrka odnese še sendvič za malico, kot pa da bi imel premalo. In kava je taka, Mama Roza pognala dom*** pri Bercu, za dobro poprfr11 - Foto: D- »° BeA kdo si podreti čr Ste spet prišli malo naokrog, kar poglejte so črni brunarici na planini kaj zqoć\\o, sprejemali komori črnin gradenj, za katere je bilo določeno rušenje. W morda še kdo rekel v brk, ko je komisija odnesla Leta 1979 so v radovljiški občini našteli 105 črnih gradenj, med njimi veliko črnih počitniških hišic. Razvrstili so jih v tri skupine. 39 je bilo takšnih, ki jih je bilo moč priznati in jim izdati lokacijsko dovoljenje. 33 so jih priznali le začasno, vedo zanje, lokacijskega dovoljenja pa jim niso napisali, kar pomeni, da jih bodo v primeru potrebe lahko brez problemov odstranili. V tretjo skupino pa so uvrstili 33 črnih gradenj, ki jih nikakor ni bilo moč priznati, zato so jih zapisali odstranitvi. Takšno razvrstitev in odločitev o porušitvah 33 črnih gradenj je januarja 1981 sprejela radovljiška občinska skupščina. Toda v letih, ki so sledila, se ni zgodilo nič. Le to, da je občinski izvršni svet decembra 1982 predlagal, da bi omilili določila o razvrstitvi, kar so delegati občinske skupščine zavrnili. Ter seveda to, da je medtem zrastel še kakšen nov črni vikend, na kar so Bohinjci prav pred nedavnim že opozorili. Novembra bodo delegati radovljiške občinske skupščine dobili v roke nov predlog. Občinski izvršni svet namreč predlaga, da bi skozi prste pogledali enaindvaj-stim črnim gradnjam in jih začasno vendarle priznali. Le malce bi jih bilo treba popraviti, da ne bi kvarili okolja. Za 12 črnih počitniških hisit padruge rešitve kot odstranitev ni. Izvršni svet sodi, da je to realna pot za razrešitev problemov z dosedanjimi črnimi gradnjami, hkrati pa naj bi jim to olajšalo delo pri preprečevanju novih. Zadnjo besedo bodo seveda rekli delegati občinske skupščine, slej ko prej pa ni >le moč pričakovati, zlahka in hitro spi™ šno rešitev, saj se P .... Bohinju vse bolj raz^jFj), jevolja zaradi P°^alCj šic, ki kraju dohodjjuji našajo, kvečjemu sK.TO Razlogov, da o°sjJ< odstranili nobenega J je več. Začnemo l*Jv;r tem, da tudi drugf. \ i niji niso naredil« k8J I , ga, saj se tako os|r ■ Q matike črnih grrfVtf* teklih letih le n>s° Nadaljujemo lahkj\9«f* bi bilo toliko obUs^] praktično težko «JJ p saj je navsezadnje ^, ^ tudi z denarjem. ne pozabimo na s težave v komiteju ■ II nje prostora, kjer j» , «—i vel«* u Ji ,kih/* sol" na tudi razhajanja-U črni vikendi resn»c!^ ^ in koliko bi se j«*1 ^ ^ pravljeno obliko' priznati. To razP|W zdaj posebna kof*W jo sestavljali J^0 Jjr zadnjem času ye»»^fltf izdelavo planskih ^| tov. Poleg tega soj ^ občinske kmetiJs*~Aj-ške skupnosti, u flf kmetijske zadrug* ^L« vas, sisa za gozd*? ^ da za spomenis^ fi t Kranj, organizacij^ ski narodni park>%fV; komiteja za urejaj »J ra in varstvo ok'\ ciljati goste, ki hočejo ,aiie. Za gosta, ki ostane ef( Ln dni, morda to.ni tako |g>trebno. tla T?r0VA Je turizem doma-A H°za je bila kuharica in Av a že Pred vojno, v hote" Pri starem R-ikliju, oče Ah naistarejših blejskih šo- M tm Ludvik- znani bleJski Je zacel pred trinajstimi skedenj preurejati v Uhu' da bi se njihovi gledala vseh 33 Hojo hišico, si je . Juke, Koprivnik, Gor-joi Ije okrovci, Radovna in vf$ o^'v Planini Zajamniki in jjj) ^tlCa, planina Vogar in c^O- .Uskovnica znotraj ramo vse- Jtf so Spisati tudi deistvo« e^fct* postavljeni pred fl) jta ,em zakona o Triglav-nem parku, torej S^Uhč, Prepoved gradnje ^ n,skih hišic še ni velja- p«jlireK^Prej pa je seveda » 1* h* da ie občina omogo- o ^.fiihl,star>ove in *staje 'na *m Je seveda tudi res * TOjo d.omačini omogo-z nepremičnina- prodajali MS" i^lCnistična inšpekcija *Wem dolu ni imela veli" d0 CPOre- ustrezne odločbe / S* Plsala,. toda preden so ve1 ^ ^ari zaradi pritožb ^ %k ^ obJekt že zgraj iN* zanimiv je tudi tC formalni sp°r slede c, % J** lastništva, saj so ^ tn»ške h»šice zrasle 2emUiščih, ki so v ;/krni. lasti. Objekte na ) i^kK.plan»nab je Gozdar- ^!Sl]iLrade volje prodajala, je?%* pa Je seveda ostalo p VŠih uPravljanju. Kupo P°Bodbe tako niso v"Pto vPi.sati v zemljiško t^Kie naša zakonodaja 0^, 8a lastništva ne po- Sls re-en. Htl se«lajote-« Je ravnanje, ko so •fiNrod .,e in stanove ve- ^Q zivina ne bQ M. VolČjak turistične sobe, je krupje v blejski igralnici. Ludvikova žena Milena je socialna delavka na Bledu, toda v sezoni še pred službo pripravi mize za zajtrk. Ludvik zjutraj nabavi vse potrebno, servira zajtrk, oče zunaj pomete, pokosi travo, mama Roza skrbi za rože, sobe pospravlja sestra Majda. Vsak ima svoje delo. Čistoča mora vladati povsod, sicer pride hiša na slab glas in gostje se je ogibajo. Vse sobe, ki jih oddajo pri Bercu, so obite z lesom, kopalnice toplih barv. Ludvik je veliko hodil po svetu in je videl, kaj je lepo, kje je gostu prijetno. Predvsem mora biti drugače, kot je doma. Gostu ne smeš ponuditi golih belih sten, kot jih ima v bloku, ne bele posteljnine, ne pustega balkona. Ludvik je sam naredil pohištvo, omare nimajo vrat, le debelejše zavese, tla so mehka, posteljnina karirasta, v kmečkem vzorč-ku, luči imajo prav tako karirast senčnik, povsod pa je les, les. Še vinsko klet bi rad naredil za goste, vrtno ograjo iz stožnikov, bolje opremil trim kabinet — mizo za namizni tenis že ima — kolesa bo dokupil, da bodo šli gostje lahko na krajše izlete. Na Bledu manjka majhnih prijetnih lokalov, kamor bi gostje radi zahajali na kosilo, večerjo, malo ppsedet. Ne marajo veli-, kih hotelskih prostorov. Le v majhnem se dobro počutijo. In Bercovi jih pošiljajo tja, kjer gostje sami pravijo, da so dobre jedi, da je prijetno. Trenutno njihovi gostje najbolj cenijo Re-gatni center v Zaki, Vintgar in Alp penzion na Bledu, ki ga ima Lectarjeva iz Radovljice. V Pod-vin največ hodijo »golfarji« pa tudi hotel Krim jim je všeč. Če gredo pa kam dalj, gredo najraje k Ančki na Kokrico — na štruklje. '< Če bi 90 odstotkov Blejcev živelo od turizma, kot žive kraji ob jezerih na Koroškem in drugod, bi na gosta zagotovo gledali drugače. Blejski turizem bi imel zagotovo bolj bogato ponudbo, kot jo ima danes. Le premalo Bercov imamo. D. Dolenc V sezoni morajo vsi poprijeti za delo. Ludvik Bere in žena Milena že vesta, kako se gostom najbolje streže, in kaj vse zahtevajo. PETKOV PORTRET ANDREJ I//IL1Č Oči se mu radostno svetijo, besede pa vzneseno vro iz njega, ko mi kaže ljubko sponko v podobi grlice. Patina daje slutiti baker. Težak ralnik ni tako umetelen izdelek, pa vendar ni ob njem nič manj navdušen. Hiti mi razlagati, da je značilen za te kraje, a mu ne more dati letnice, ker je v sto in sto letih ostajal nespremenjen. Andrej Valič ima enako spoštljiv odnos do vsake najdbe, najsibo predmet iz zlata ali železa, umetniško oblikovan ali grobo okoren. Vsak je človekovo delo, plod njegovega truda in ustvarjalnosti v določeni dobi. Sponka in ralnik sta z Ajd-ne, stožčastega vrha 500 metrov nad Potoki, kjer so najbrž živeli naši pradedje v zgodnejši slovenski dobi. So bili res oni, zakaj so se naselili tam gori, na težko dostopnem hribu, kako so živeli, kaj jih je pregnalo? Na ta vpršanja skuša odgovoriti Andrej Valič, kustos za arheologijo v Gorenjskem muzeju v Kranju, še od 1976. leta, ko so na Ajdni začeli strokovna iskanja. Bo kdaj mogel odgovoriti? Dela je še veliko, sledi morda premalo jasne. Med drobci kažipotov so ogromne praznine. Tako je vedno, ob vsakem razkrivanju kulturne preteklosti, pravi Andrej Valič, katerega delokrog obsega celo Gorenjsko, ne glede na upravne meje. Od 1955. leta, ko je bil še radoveden študent, je iskal na veliko koncih. V Drulovki, Bobovku, Ratečah, Bohinju, na Bledu, Lovrencu nad Bašljem in seveda v Kranju kot izhodiščni točki naše pretekle kulture. Naletel je na kulture različnih dob in ljudstev, katerih stapljanja in razhajanja se slutijo v najdbah. Najbolj ga zanimajo stiki in razhajanja med staroselci in prišleki v obdobju od rimske dobe do prvih naselitev Slovencev, ko je na naših tleh prišlo do ve- likih sprememb. Koliko se spremembe dejansko odražajo v najdbah, je težko reči. Zatrdno pa je res, da so naši predniki živeli v tesnem stiku z naravo. In to je Andreju Valiču, ki je doma v Preddvoru, pod Jakobom, še posebno všeč, saj ji je tudi on blizu. Na terenu, ko išče, in tudi v prostem času, ko se rad"sprehodi po njej. Po študiju arheologije, za katerega se je odločil po prvih razkritjih v Drulovki, Bobovku in Kranju, ki jih je spremljal kot študent geologije, se je zaposlil v Gorenjskem muzeju. Vsa leta mu je ostal zvest. Kaj bi hodil drugam, saj je na Gorenjskem ravno toliko zanimivega dela kot kjerkoli drugje, s kolegi v Ljubljani, z raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami pa tako ali tako vseskozi dobro sodeluje. A je bil že večkrat obupan, prijelo ga je malodušje, najraje bi vse skupaj kar pustil. Ne zaradi dela samega, saj je izredno ustvarjalno; ne konča se z najdenimi predmeti na terenu, ampak jih je treba še analizirati, ovrednotiti, razvrstiti, predstaviti. Pri tem arheologu pomagajo strokovnjaki drugih vej. Človek rad pokaže drugim, kar naredi. Tudi Andrej Valič. Ne pričakuje zahvale, to ne, pričkuje pa spoštova- nje do pretekle kulture, ki jo odkriva in razstavlja. Na kulturo naših prednikov smo lahko ponosni, brez sramu jo lahko pokažemo vsakemu kulturnemu narodu, dokažemo svoj obstoj, pravi Andrej Valič. Pa to storimo? V Kranju imamo edinstven arheološki spomenik ob župnijski cerkvi. Obiskujejo ga šolarji, turisti malokdaj. Nihče jih ne opozori nanj. Tisti, ki slučajno zaidejo sem, začudeni nad našo malomarnostjo slikajo zabojnike s smetmi, ki v ta prostor vsekakor ne sodi-jo.Dobra protireklama za turistično razvite dežele, ki znajo iz najmanjše malenkosti napraviti pravo senzacijo. Ali pa Blejski grad, ki je gorenjsko turistično ogledalo. Obišče ga prek sto tisoč turistov. Razstava v njem pa je danes še bolj skromna kot je bila pred četrt stoletja, ko jo je Andrej Valič postavil. Pa s toliko novimi najdbami bi jo lahko obogatili! Se in še je našteval edinstvene kulturne spomenike, ki so spleteni po celi Gorenjski. Morda zato, ker jih sami ne spoštujemo, ker nismo dovolj kulturni, saj bi človek mislil, da se jih celo sramujemo, ker jih nikomur ne pokažemo. Predvsem to Andreja Valiča moti. Upravičeno. H. Jelovčan Fotograf ima več od življenja V kranju so že ieta 1910 ustanovili prvi. slovenski klub amaterskih fotografov — Danes je v klubu približno 70 članov — Letos več fotografskih razstav Kranj - Izumitelj fotografi- in ustvarjal v .Kranju. Zato ni je na steklo Janez Puhar je čudno, da so v tem mestu že sredi prejšnjega stoletja živel leta 1910 ustanovili prvi slo- venski klub fotografov amaterjev, v katerem so prebivalci iz raznih krajev uresničevali svoja umetniška hotenja. Delo kluba je zamrlo med prvo svetovno vojno in tudi po njej se ni moglo oživiti. Med obema vojnama se je ukvarjal z amatersko fotografijo le Kranjčan Janez Marenčič. Na njegovo pobudo so leta 1949 ustanovili Foto klub, ki so ga pozneje poimenovali po Janezu Puhar ju. Sprva so v klubu skrbeli za prirejanje strokovnih tečajev in razvijali reportažno fotografijo. Kmalu so spoznali, da dela članov presegajo dokumentarno vrednost, zato so se lotili organizacije klubskih razstav in sodelovanja na domačih in tujih fotografskih prireditvah. Prizadevnost je klub kmalu privedla na vodilno mesto med gorenjskimi klubi, pozneje pa se je uveljavil tudi med slovenskimi klubi. Posamezni člani kluba so pripomogli, da je slovenska umetniška fotografija postala znana celo širom po svetu. S svojim izobraževalnim delom je klub stalno privabljal v svoje vrste mladino in odrasle, ki jih zanima fotografija. V njem že dolgo uspešno delujejo tudi kinoamaterji. Prednost fotografiji »Danes je v klubu približno 70 članov«/pripoveduje njegov dolgoletn član Tone Marčan iz Kranja, »Klub ima fotografsko in kinoamatersko sekcijo; člani prve se zbirajo v kranjskem delavskem domu vsak torek, člani druge pa vsak četrtek. Večina je še vedno predana fotografiji, za katero je veliko zanimanja zlasti med mladimi.« Na rednih torkovih srečanjih se fotografi pogovarjajo o sestavi delovnih programov, pripravi strokovnih predavanj, klubskih razstavah in natečajih, sodelovanju na raznih prireditvah in zanimivostih iz fotografske tehnike. Ker mnogi doma nimajo lastne temnice, prihajajo v klub tudi druge dneve med tednom in izdelujejo fotografije. »V klubski temnici izdelujejo slike tudi člani fotografskih krožkov iz šol,« nadaljuje sogovornik. »Naloga starejših fotografov je, da spremljamo in usmerjamo delo začetnikov ter jim svetujemo pot do napredka. Med mladimi imamo nekaj obetavnih fotografov. Če bodo naprej resno delali, bodo lahko dosegli raven umetniške fotografije.« Resno delati ne pomeni za fotografa le iskati motive in snemati, ampak se tudi izpopolnjevati v izdelavi slik. K dvigu kakovosti prispevajo obenem številni natečaji, na katerih člani kluba predstavljajo svoja dela, žirija pa jih ocenjuje in opozarja na pomanjkljivosti. Šele potlej pride na vrsto sodelovanje na fotografskih razstavah. »Fotografska dejavnost na Gorenjskem je dokaj živahna zaradi dela številnih klubov,« pojasnjuje mojster fotografije Marčan. »Približno dvajset članov našega kluba stalno sodeluje na razstavah. Letos smo na Vrhniki pripravili tudi samostojno razstavo stotih del, te dni razstavljamo v kranjski Savi, jeseni pa bomo z večjo razstavo v Kranju označili 75-letnico ustanovitve kluba.« Žal klub nima na razpolago dovolj denarja za razvijanje dejavnosti članstva, saj ga večino porabi za najemnino prostorov. Članom lahko prispeva le fotografski papir za izdelavo fotografij, ki so predvidene za razstave, vse druge stroške pa morajo pokriti člani sami. To je verjetno tudi razlog, da le malo mladih za stalno ostane v klubu. • Marsikomu vseeno ni žal odrekanja vsemu drugemu, da lahko vztraja v dokaj dragi ljubiteljski dejavnosti. To ne preseneča, saj ima fotograf, kot zatrjuje Tone Marčan iz lastnih izkušenj, več od življenja. Globlje opazuje in doživlja dogajanja v njem ter jih skozi svojo ustvarjalnost predstavlja tistim, ki jih sami ne bi uzrli. Zatorej naj opozorimo, da bo klub jeseni in pozimi spet pripravil predavanja o osnovah fotografije. Predavanj se lahko udeležijo tudi nečlani. S. Saje GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA KINO PETEK, 27. SEPTEMBRA 1985 Rokometaši za pokal mladosti Gorenjska zastopnika Duplje in Preddvor Preddvor — Rokometaši Preddvora in igralke. Dupelj so zmagovalci gorenjskega tekmovanja za pokal mladosti. Ženska ekipa Dupelj je v finalni tekmi v Preddvoru pred 150 gledalci premagala domačinke z 22:20 (8:4). Najboljša igralka srečanja je bila Ana Karničar (Preddvor), ki je dosegla kar 14 zadetkov; za ekipo Dupelj pa so bile uspešne Čeferinova s šestimi zadetki, Oreharjeva je dosegla tri, prav toliko tudi Kasteličeva in Gradišar-jeva deset. Tekmo sta sodila Hvasti in Bernard. Dupljanke, ki so v polfina-lu ugnale tudi republiškega prvoligaša, moštvo Alplesa iz Železnikov, so se z zmago v pokalnem tekmovanju maščevale Preddvorčankam za poraz v II. slovenski rokometni ligi. V moškem finalu so rokometaši Preddvora nepričakovano, vendar povsem zasluženo premagali igralce tržiškega Peka. Po prvem polčasau so vodili gostje s petimi zadetki razlike (14:9), v drugem delu pa so domačini le uredili svoje vrste in slavili na koncu s 25:22. Pri Preddvoru sta bila najboljša Arnečž in Karničar, pri Peku pa Čimžar in Maje. Tekmo sta sodila Benegalija in Kramar. J. Kuhar Danes kros v Medvodah Medvode — Športno društvo Medvode prireja danes, v petek, ob 16. uri tekmovanje v krosu. Start bo na športnem igrišču osnovne šole F. Bukovca. Mlajši pionirji in pionirke ter starejše pionirke bodo tekli na 800 metrov, starejši pionirji in članice na 2000 ter člani in veterani na 5000 metrov. Razglasitev rezultatov bo pol ure po končanem tekmovanju pri osnovni šoli Preska. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom sto dinarjev (razen za pionirje) pol ure pred začetkom krosa na štartnem mestu. Tek štafet na Brdu Kranj — Športno društvo Kokri-ca prireja na Brdu v soboto, 5. oktobra, tek štafet na 88 kilometrov. Pismene prijave, ki morajo vsebovati ime in naslov ekipe ter poimenski seznam članov z letnicami rojstva, sprejema do vključno torka', 1. oktobra. Jubilej AMD Kamnik Kamnik — Pred štirimi desetletji so v Kamniku ustanovili avto-moto društvo. Danes je v njem združenih približno 1300 članov. Med njimi je veliko navdušenih tudi za motociklizem, zato je zelo dejavna sekcija motoristov. V šon za voznike poučujejo tečajnike na šestih lastnih vozilih, skrbijo pa tudi za vzgojo traktoristov. Društveni jubilej so proslavili v soboto, 21. septembra 1985, v srednjem šolskem centru v Kamniku, kjer so se člani zbrali na slavnostni seji. Srečanje so povezali s sproščenim pogovorom o delu v preteklosti, na ustanovitev se je spominjal takratni član Emil Trampuš, predsednik Andrej Potokar je označil mejnike v razvoju društva, športniki, med katerimi je najbolj •man tekmovalec v cestno hitrostnih vožnjah, Božo Janežič, pa so predstavili svoje uspehe. Na svečanosti so tudi podelili priznanja Avto-moto zveze Slovenije in AMD Kamnik. Obletnico dela AMD Kamnik bodo označili z več športnimi prireditvami. Tako bo 5. in 6. oktobra v Tunicah pri Kamniku avto-kros, med katerim bodo tuji in domači vozniki spoznali občinstvo s to zanimivo zvrstjo vožnje, ki pri nas še ni razširjena. Jeseni načrtujejo še organizacijo avto-rally tekme. Smučarski skoki Knafelj prvak Kranj — Okoli 50 starejših pionirjev je nastopilo na letošnjem republiškem poletnem prvenstvu v smučarskih skokih na 55-m skakalnici, pokriti s plastiko na Gorenji Savi. Konkurenco so popestrili še mladi skakalci iz Za-homca v Avstriji. Naslov prvaka Slovenije je zasluženo osvojil Tomaž Knafelj, član SSK Iskra Delta-Triglav iz Kranja. Zmagel je sprednostjo skoraj 12 točk pred Jeseničanom Marjanom Gašperinom, ki je osvojil drugo mesto z veliko prednostjo pred Kopačem iz Žirov. Daleč največ uspeha so imeli skakalci iz gorenjskih klubov, saj se je prerinil med deset najboljših le Dolar iz T. Velenja. Rezultati: 1. Knafelj (ID Triglav) 199,0 (49,5, 49,5), 2. Gašperin (Jesenice) 187,3 (48, 47), 3. A. Kopač (Žiri) 177,4 (45,5, 46,5), 4. Vehar (Žiri) 176,6 (46,5, 44,5), 5. Jagodic (ID Triglav) 175,9 (45,5. 46,5), 5. Petek (Jesenice) 174,4 (45, 46), 7. Oblak (Žiri) 174,1 (44,5, 46,5), 8. Dolar (T. Velenje) 173,5 (45, 45,5), 9. Šemrl (ID Triglav) 168,2 (44,5, 45), 10. Komo-vec (ID Triglav) 162,6 (43, 43). J. Javornik Angleški jamarji obiskali kranjske Kranj — Člani društva za raziskavo jam iz Kranja so avgusta gostili jamarje iz Bradforda (Severna Anglija). Skupaj s Kranjčani so obiskali nekaj znanih jam na Gorenjskem. Najprej so se spustili v Pižovo brezno na Jelovici, kjer so se gostje prvič srečali z večjo vertikalo; Angleži imajo namreč doma večinoma vodoravne jame. Glavni cilj hm je bilo Brezno pri Leski planini. V spremstvu kranjskih jamarjev so jamo opremili in fotografirali ter zatem spravili opremo iz jame. Ta akcija je trajala tri dni. Za njo so si ogledali skupaj z družinami turistično jamo pod Babjim zobom, zadnji dan pa so se spustili v brezno Medvedova konta na Pokljuki. Angleški jamarji so bili zelo zadovoljni s sporedom, ki so ga pripravili gostitelji. Povabili so jih na obisk jam v Veliki Britaniji. Jure Rakovec NOVO V KINU Za film Indiana Jones sta združila moči dva velikana sodobne ameriške kinematografije: režiser Steven Spielberg in pisec zgodbe George Lucas. Gledalci so film odlično sprejeli, medtem ko so mu kritiki manj naklonjeni. Po njihovem mnenju je George Lucas poskrbel samo za hitrejše bitje srca, Spielberg pa se je trudil vsakemu prizoru dati čim več energije. Zgodba je splet kriminalke in pustolovske, spet pa gre — kot že parkrat v Spielbergovih delih — za otroke. Naslov filma Veliki vojni karneval bo morda koga zavedel, da gre za komedijo. Ni tako. Prikazuje Alžirce, ki se 1942. leta v sestavi francoskih čet odpravljajo v vojno, čvrsto odločeni, da se po zmagi nad fašizmom posvetijo boju za neodvisnost Alžirije. šampanjec za zajtrk, ki prihaja kot predpremiera, je uspešen izdelek ameriške erotične kinematografije in vsebuje tudi veliko humorja. Iz pravljičnega sveta pa je vzeta zgodba ameriškega spektakla Kačje pleme, delanega za mlajše gledalce, ki pa kljub temu ne skopari s krvavimi prizori. Pohod po poteh partizanskih kurirjev Mojstrana — Kurirji pri krajevni organizaciji ZZB NOV Dovje-Mojstrana so skupaj s planinci, športniki, osnovnošolci in člani drugih organizacij uredili pot, ki vodi mimo štirih nekdanjih kurirskih javk. Lani so organizirali prvi pohod po tej poti. Sklenili so tudi, da ga bodo redno prirejali in z njim ohranjali spomine na junaštva partizanskih kurirjev ter razvijali zanimanje za gibanje v naravi. Letošnji pohod bo v soboto, 28. septembra. Organizatorji pričakujejo večjo udeležbo kot lani, ko je bilo na prireditvi 282 pohodnikov. Celotna trasa je dolga 40 kilometrov, prehoditi pa jo je moč v 9 urah. Pot vodi iz Mojstrane prek Dovjega proti Karavankam, kjer se od Mlince in Visok spusti prek Belega polja in Save ter povzpne na Mežakljo, nato pa se prek Radovne vrne v Mojstrano. Po-hodniki se lahko odločijo tudi za dve krajši turi; če gredo do Mlince, se prek Dovjega vrnejo v 3 urah, do Visok in prek Belega polja nazaj v Mojstrano pa je še enkrat toliko hoda. Udeleženci, med katerimi bodo poleg kurirjev in borcev šolarji in drugi ljubitelji rekreacije, bodo krenili na pot med 6. in 9. uro izpred hotela Triglav v Mojstrani. Na zbirališču bodo dobili spominske knjižice, v katere bodo lahko vtisnili žige kurirskih javk na štirih kontrolnih točkah. Na cilju bo vsak po-hodnik prejel značko. Člani pripravljalnega odbora so poskrbeli za dobro organizacijo pohoda. Pot je v celoti označena, varno hojo pa bodo zagotovili člani postaje GRS v Mojstrani. Le-ti opozarjajo na nujnost hoje po označeni trasi in dobro opremljenost. Organizatorji sporočajo, da bodo za pohodnike organizirali tudi avtobusni prevoz z Jesenic in nazaj. Obenem opozarjajo udeležence, naj se ob začetku in koncu pohoda javijo pri hotelu Triglav v Mojstrani zaradi evidence, sicer jim pohoda ne bodo mogli priznati in podeliti spominske značke. J. Rabič Kranjski jamar v francoskem breznu Kranj — Član društva za raziskavo jam iz Kranja Igor Potočnik je avgusta letos sodeloval v odpravi J D Logatec v Francijo. Cilj odprave je bilo brezno Gouffre Berger v pokrajini Isere. Jama je s 1148 metri 16. po globini na svetu. Naši jamarji so imeli dovoljenje za spust na dno brezna skupaj z angleškimi. Na začetku so imeli oboji težave zaradi narasle podzemne reke, ki teče po nižjih delih jame. Angleži so opremili jamo do 800 m; od tam so večkrat poskusili naprej v globino, vendar jim ni uspelo doseči dna. Naša ekipa je v tem uspela, toda šele po velikih naporih pri napeljevanju vrvi zadnjih 300 m zaradi slapov. Drugi del jugoslovanske ekipe je sočasno fotografiral jamo do 600 m in obenem varoval naskakovalno ekipo. Kranjski jamar Potočnik se je po 24 urah ponovno spustil v jamo in z dvema Angležema dosegel dno. Za spust in vrnitev so potrebovali 15 ur. I. P. Brniški gasilci na izletu — Poklicni gasilci z brniškega letališča so se letos že četrtič za dva dni podali v gore. Letos so na dvodnevnem pohodu obiskali Prisojnik, Razor, Pogačnikov dom, Gamsovec, Luknjo in Vrata. Letališče jim pri tem pomaga in zagotovi prevoz do izhodiščne točke, za kar so mu gasilci hvaležni. — Foto: L Šuštar Šport ob koncu tedna NOGOMET — Na sporedu je 5. kolo v vseh ligah občinske nogometne zveze Kranj. Razpored tekem — člani, sobota ob 16. uri — Kokrica : Šenčur, Mavčiče : Podbrezje, Britof : Zarica, Trbo-je : Primskovo (16,30), Sava : Bitnje (3.10. ob 16. uri), HrasVje : Podgorje 14.30, Velesovo: Preddvor, Visoko : Grintavec; kadeti, sobota ob 10. uri — Naklo : Alples, Britof : Sava, Jesenice : Triglav; pionirji, sobota ob 1430 — Visoko : Primskovo, Sava : Triglav, Kokrica : Šenčur, Zarica : Podbrezje, Mavčiče : Naklo, Britof: Bitnje; mladinci, nedelja ob 9J0 — Naklo : Primskovo, Mavčiče : Visoko, Zarica : Bitnje, Trbo-je: Preddvor, Podbrezje proste. — D. Jošt ROKOMET - V II. moški republiški ligi bo v nedeljo ob 10.15 v Tržiču tekma med domačim Pekom in Donitom, Preddvorčani gostujejo v Kamniku. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18. uri pomembno srečanje na igrišču osnovne šole v Preddvoru med domačinkami in ekipo Astra-Jadran. Igralke Dupelj so v tem kolu proste. V mladinski moški republiški ligi — skupina center bo danes ob 15.30 tekma Prule: Termopol, ob 16. uri Žabni-ca : Kamnik, v nedeljo ob 9. uri Peko : Šentvid in uro kasneje še Preddvor : Alples. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18. uri srečanje Peko: Kamnik, ob 17. uri Olimpi-ja: Duplje, v nedeljo ob 10. uri v Dupljah Kranj : Ratitovec in ob 11.15 Preddvor : Alples. Danes ob 18. uri bodo na sporedu tekme 2. kola občinske A rokometne lige — Križe: Storžič, Besnica : Krvavec in Sava : Gumar. V B ligi bo danes ob 18. uri tekma Preddvor : Žabnica in ob 19.30 Duplje : Peko, tekmi Termopol: Britof in Sava-ve-terani: Letališče pa sta bili že včeraj. — J. Kuhar Ligaški izidi ROKOMET - slovenska ženska liga, 2. kolo - Drava: Alples 1651 (8:9): II. slovenska moška liga, 2. kolo " Preddvor : Termopol 19:17 (9:7), Kamnik : Dinos Slovan 2323 (15:15), P«; ko: Nova Gorica 26:19 (11:9); Termpo1 je četrti, Peko peti in Preddvor osmi -~ vsi z dvema točkama; II. slovensk* ženska liga, 1. kolo — Preddvor: D*1' pije 22:16 (10:9), slovenska mladinska moška liga, 2. kolo — Križe : Kamnik 1524 (6:13), Žabnica: Termopol 18:25 (9:10), Peko : Alples 32:12 (14:4); v vodstvu so mladinci Termopola pred Pred; dvorčani, Peko je četrti, Kamnik šesti itd.; slovenska mladinska ženska lig8* 2. kolo - Krim : Duplje 12:34 (6:19), P°" lje : Kamnik 24:8 (9:2), Peko : Ratitovec 16:12 (9:8), Itas Kočevje : Alples 21» (13:5), Kranj : Preddvor 4:17 (1«); v vodstvu so Duplje pred Preddvorom s 4 točkami, peti je Alples in sedmi Peko z * itd. — J. Kuhar NOGOMET - V 4. kolu občinske no; gometne lige Kranj so bili dosežen1 pričakovani rezultati. Bitnje so prinesle točko z gostovanja v Britofu, Sav* pa je zmagala v Šenčurju. Izidi: člani« A liga — Bitnje : Britof 1:1, Šenčur : Sava 2:4, Zarica : Mavčiče 2:0, Podbrer je : Trboje 3:2, Primskovo : Kokrica 5:3; vrstni red: Zarica 7, Primskovo 7, Britof 6, Bitnje 5, Sava 4, Podbrezje *• Mavčiče 3, Šenčur 3, Kokrica 1, Trboje 0; B liga - Podgorje : Visoko 4:3, Grintavec : Velesovo 1:10, Hrastje : Preddvor 3:3; vrstni red: Velesovo 8, Preddvor 6, H rastje 5 itd.: mladinci — Ko/ krica : Naklo 0:3 b.b., Primskovo : Zarica 1:4, Bitnje : Mavčiče 4:1, Visoko trboje 0:14, Preddvor : Podbrezje 8:5; vr stni red: Zarica 8, Naklo 6, Trboje 6 M*j kadeti — Sava : Naklo 3:0, Triglav : Bjg tof 2:1, Alples : Jesenice 2:7; vrstni red: Britof 6, Jesenice 6, Triglav 5 itd.; pi°' nirji — Naklo : Visoko 6:0, Triglav : Z»' rica 1:8, Podbrezje: Britof 0:9, Bitnje : Mavčiče 4:0, Primskovo : Kokric* 8:1; vrstni red: Britof 8, Bitnje 7, Primskovo 7 itd. — D. Jošt Partizan začenja z redno vadbo Kranj — Oktobra se začenja redna vadba za vse starostne skupine pri Partizanu Kranj v različnih kranjskih telovadnicah. Rekreativna vadba za odrasle bo po utečenem razporedu. Udeleženci bodo vpisnino in članarino plačali pri prvi vadbi. Vpisovanje za vadbo otrok in mladi ne bo v ponedeljek, 30. septembra, v avli osnovne šole Bratstvo in enotnosti in sicer: za vadbo staršev z otroki oo 17. do 18. ure, za pionirke, pionirje j* mladinke pa od 18. do 19. ure. Cicibanj. ki bodo vadili v osnovni šoli Helene r« har, imajo vpisovanje v avli te so prav tako od 17. do 18. ure. Vpisnina za cicibane je 500 dinarje < za pionirke in mladinke 1000, za odr» sle pa 1500 dinarjev. Urnik po telovao nicah bo objavljen kasneje. KINO KRASJ CENTER - 27. septembra: umer. pust film INDIANA JONES oh 16. IS. in JO. mi. 28. septembra:,um i pust. film 1X1)1 I \ I JONES <>h 16.. IS. in 20. tiri, premieru fnim vojnega filma VELIKI VOJAŠKI KAR NE-I I/ oh 22 mi. 29. septembra: amer, pust film INDIANA JONES oh 15. 17. in 19 mi. predpremiera amer. trot. filma ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK oh 21. uri, 30. septembra: mm i pust film LNDIAN \JO\ESoh 16 n, IS m, oh-20. mi OTVORITEV2, MEDNARODNI GA FESTIVALA ETNOLOŠKIH / V EKOLOŠKIH IU MOV. I. In 2. oktobra: 2. MEDNARODNI FESTIVAL ETNOLOŠKIH i\ EKOLOŠKIH FILMOV oh 16. in 20. uri. fium. vojni lil"' 1 EUKI VOJAŠKI KARNEVAL ob 15. mi. J. oktobra: 2. MEDNARODNI EE-STIVAL EKOLOŠKIH IN ETNOLOŠKIH III MOV oh 16. in 20 mi. ungl, \ojni lilm VOHUN. IMENOVAN ŠIVAN KA oh IS mi KRANJ STORŽIČ - 27. septembra: mm, pum film TARZAN IN NJEGOVA PRIJA TE-UICA oh 16.. IS. m 20 mi. 28. septembra: turni /mu film BIADE RUNNER - IZ-TREBIJEVAl.EC oh 16 in IS. mi. min. ko-medija RESNIČNI. ZGODBE II del oh 20 m i 29. septembra: ilov, mluJ film UČNA LE-I I /// UlTEUA VOl / I oh 10 mi. ihti pusi film JAZ IN NILSKI KOSJI ,>h 14. in IS mi. nem tfoi komedija RESNIČNE ZGODBE II. polu drama OČE NA SLUŽBENEM potovanju oh 17. in 19.15. premieru (mm vojnega filmu VELIKI vojaški KARNEVAI ob 21 K, M. septembra: mm i komedija pri pujsu oh is mi. ing. polu drama oče na službenem I'oiovanji oh 20. mi, I. oktobra: amer. akti) film šampion nežnega srca ob is m 20 mi. J. oktobra: amer, DUMI, film indiaNA jones oh is. m 20 mi DUPLICA — 28. septembra: mmi polu cioi drumu model oh 20 uri. 29. septembra: amer. pust. film tarzan IN njegova PRIJATELJICA oh 15. mi. fram VoM film veliki vojaški karnevai oh 17 m 19 mi. 2. oktobra: mmi ljuh tlniniu marijini ljubimci ob 20 mi. J. oktobra: uul pust film jaz in nilski konji oh 20. uri JESENICE RADIO - 27. septembra, und voh. volni film vohun. imenovan SIVA nka oh 17. in 19. uri. 28. septembra: mm t Umi film bojevniki IZGUBLJENEGA SI / Ia ob 17. in 19. uri. 29. septembra: umer litih drama Marijini uubimci oh n in H mi JO. septembra: kjg krni, lilm nevar- \ i s/ / /> c/> i7 mi. predpremiera umu lil mu šampanjec /I /AlIKK ob 19 un I. oktobra: mmi komedija DAN, KO SO SE VSI SMIJALI oh 17. in 19 „,i. 2. oktobra: umer, spekiukel kačje pleme oh 17 in 19 uri JESENICE PLAVŽ - 27. septembra. umu trnu lilm boju niki izgubi jene-(, \ SVETA ob is m 20 un. 28. septembra: mitil mptt lilm VOHUN, IMENOVAN Šl-I t\K I oh is, in 20 mi. 29. septembra: u\ Miul uku, film pobesneli maks oh 16. mi. um;l rojiti lilm 1 OHl n imenovan Si- I i\k-t ob 18. m 20 uri, JO. septembra:./""'' ljuh. Jrumu marijini uubimci »h /"'r mul film i x Dl i vi JONES ob 20, uri DOVJE - 29. septembra, fram komedU* OPERACIJA banzai ob 20 mi ŽIRI SVOBODA - 28. in 29. septembri' amer komedija noi DOG »h 20.30 v sobot* oh 17 10 v nedeljo, I. oktobra: nem o*o*' lilm mr/i I koi LED oh 20 mi ŠKOFJA LOKA SORA - 27. septembr«; mmi. dramo STREL v MESEC ob is in ™-uri. 28. in 29. septembra: mi^l vojni film ŠR*' čen BOŽIČ. GOSPOD IMVRENČE ob /* //< 20. un. I. In 2. oktobra: umer. avonl. /''"' IASSITER oh I H. in 20 un. X oktobra: m',er komedija ZAFRKANTI ob 20 un ŽELEZNIKI OBZORJE - 27. septeatbr* mifil vojni lilm srečen BOŽIČ. GOSFOj* lawrence oh 20 uri, 28. septembra: ''"( komedija VEM. DA VEŠ. DA VEM oh 20. i"': 29. septembra: umer drama strel V M*' SE( oh is m 20 uri, 2. oktobra: umer tlrtir'1" OBDOBJE nežnosti oh 20. uri .... POUANE - 27. septembra: uul. koritt'% VEM. DA VEŠ. DA VEM oh 20 uri. 28 i* *7 septembra: umer drama OBDOBJE NEZ*2.20 22.2* 22.32 22.3 22.38 22.41 22.43 22.4 22.4? 22.4» 22-5] 22-g 22.55 Si 23.00 23.0* 23.0 23.05 KAMNIK— MOSTE - -KRANJ POSTAJE KM 9 D 10 D 11 D* 12 D 13 14 D D* 15 D* KAMNIK Petrol Bevc Svit Duplica Podgorje Križ Most« Komanda šola Komenda K Nasovče I .ahovče Vopov l je Sp. Brnik Letališče Senčni' I ončurII Plinarna Primskovo KRANJ AP 4.50 4.52 4.54 4.55 4.56 5.00 5.02 5.04 5.05 5.06 5.08 5.10 5.12 5.14 5.26 5.28 P 5.32 6.10 6.12 6.14 6.15 6.16 6.20 6.22 6.24 6.25 6.26 6.28 6.30 6.32 6.34 6.37 6.42 6.43 6.49 6.51 6.55 7.10 7.12 7.14 7.15 7.16 7.20 7.22 7.24 7.25 7.26 7.28 7.30 7.32 7.34 7.37 7.42 7.43 7.49 7.51 7.55 13.00 13.02 13.04 13.05 13.06 13.10 13.12 13.14 13.15 13.16 13.18 13.20 13.22 13.24 13.36 13.38 13.42 14.20 14.22 14.24 14.25 14.26 14.30 14.32 14.34 14.35 14.36 14.38 14.40 14.42 14.44 14.47 14.52 14.53 14.59 15.01 15 III) 15.20 15.22 15.24" 15.25 15.26 1' H) 15.32 15.34 15.35 15.36 15.38 15.40 15.42 15.44 15.47 15.52 15.53 15.59 16.01 16.05 19.10 2 "2 19.12 21-02 19.14 2-04 19.15 2-0 19.16 2 -g 19.20 • 19.22 2 ' 4 19.25 2 ■ g 19.26 2 ■ , 19.30 21?!! 19.32 19-37 i 32 19.42 2 J 19.43 f 39 19.49 2 • , 19.55 21^; Opomba: Pod D vo/.i ob delovnikih pod D* vozi ob delovnikih, razen sobote Vozni red velja od 1. 10. 1985 ^EK. 27. SEPTEMBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. stran mmms^mGLAS saua uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov JAVA KRANJ industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj, škofjeloška cesta 6 r&2pisuje javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev: ** fovorni avto (kombi) Zastava 650 BDF, leto izdelave 1982, ^klicna cena 1.500.000.— din tovorni avto (kombi) Zastava 435 T, leto izdelave 1981, nevozen, izklicna cena 50.000.— din ■kvna dražba bo 1. oktobra 1985 ob 9. uri v sejni sobi nabavnega sektorja v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko). ty>led avtomobilov bo 30. septembra 1985 ob 10. uri. Interesen-11 o&j se oglasijo v obratu II., Škofjeloška cesta 6, pri glavnem katarju. ^a licitaciji lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne °sebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne Predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. ffaeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 10-odstotno 'Grščino od izklicne cene. Vse cene veljajo franco Sava Kranj. bi Pec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 2. oktobra, ago pa prevzeti najkasneje v 7 dneh po prodaji. 9D prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti * količine blaga (videno-kupljeno). Morebitne informacije dobite po telefonu 064-25-971, int. 38, v fctek, 27. septembra 1985. MIIIESSJC ^OS GORENJC RADOVLJICA j^pisna komisija po sklepu DS Imos SGP Gorenje Radov-jj^a in DS imos SGP Gorenje Radovljica razpisuje dela in na- l> individualnega poslovodnega organa *• Vodenje tehničnega sektorja °goji za zasedbo pod št. 1: splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca ob Pravljanju razpisanih del in nalog, ki so določena z zakoni11, družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Rado-J.l?a, in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpolnje-še naslednje pogoje: da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene Srneri, da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih me-t stih v gradbeni stroki, da ima opravljen strokovni izpit. igrani kandidat bo imenovan za 4 leta. za zasedbo pod št. 2: L Vlšja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih v testih v gradbeni stroki, °pravljen strokovni izpit. orani kandidat bo imenovan za 4 leta. ^didati naj pošljejo prijave z zahtevanimi dokazili o izpol-jevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa ^naslov: IMOS SGP GORENJC Radovljica, Ljubljanska ce- andidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi- JU ponudb. ^ POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko !°?J?tje o. ŠKOFJA LOKA JELEN — Gostinstvo Kranj h "»Ovno objavlja prosta dela in naloge ^ceptorja — VKV ali KV gostinski delavec z enim letom delovnih izkušenj in znanjem angleškega oziroma nem-škega jezika. lJ?SrVJe z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi pod-vJa ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, dneh po objavi oglasa. UGOTE KjTIL N JUGOTEKSTIL ONAON ^anja trgovina p. o. Ljubljana, Proleterska 4 I ,avlja dela in naloge !j°DAJALCA Prodajalno v Kranju, JLA 2 ^didati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po-s *e pogoje: *j°lu za prodajalce, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, v dvomesečno poskusno delo. j> 0 združujemo nedoločen čas s polnim delovnim časom, (i^didati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in j^Om delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogo-L v 8 dneh od dneva objave kadrovski službi ^'•061-441-148). bj^didate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh od dneva iz- m Qt cilmira ALMIRA — Alpska modna industrija Radovljica objavlja po sklepu odborov za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: I. TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica 1. UPRAVLJALCA VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV 2. ŠIVANJE PLETENIN - 3 izvajalke 3. DVORIŠCNO-TRANSPORTNI DELAVEC Pogoji: pod 1. — izprašan kurjač za kurjenje visokotlačnih parnih kotlov; pod 2. — poklicna šola šiviljske stroke ali šola srednjega usmerjenega izobraževanja tekstilno-konfekcijske usmeritve (IV. stopnja); pod 3. — zaželeno uspešno končano osnovnošolsko šolanje, odslužen vojaški rok, II. TOZD Trgovina 1. VODJE SKLADIŠČA SUROVIN pogoji: — srednja strokovna izobrazba tekstilne, ekonomske ali komercialne usmeritve, — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih ali — dokončana šola za prodajalce tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih. III. TOZD Proizvodnja pletenin Bohinj za enoto Grimšče 1. ŠIVANJE PLETENIN - 5 izvajalk Pogoji: — poklicna šola šiviljske stroke ali šola srednjega usmerjenega izobraževanja tekstilno-konfekcijske usmeritve (IV. stopnja) — trimesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Al-mira, alpska modna industrija, odbor za delovna razmerja TOZD proizvodnja pletenin,oziroma TOZD Trgovina Radovljica, Jalnova 2, ODR TOZD proizvodnja pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica, Trg svobode 2, za dela pod III. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepov v odborih za delovna razmerja. VOJNA USTANOVA »PARTIZAN« LJUBLJANA objavlja prosta dela in naloge 1. 2 NATAKARJA v restavraciji Sloboda, Prešernova 50, Bled Pogoji: — KV natakar, 2 leti delovnih izkušenj; 2. KUHARJA v restavraciji Sloboda, Prešernova 50, Bled Pogoji: — KV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj; 3. SOBARICE v hotelu Sloboda, Prešernova 50, Bled Pogoji: — PKV, 1 leto delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Predvideno je trimesečno poskusno delo, razen za dela in naloge pod točko 3. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Vojna ustanova »Partizan«, Trg OF 13., Ljubljana. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN, KRANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polovičnim delovnim časom ali - UČITELJA NEMŠKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Savske elektrarne Ljubljana, n.sol.o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE - ŽIROVNICA objavlja prosta dela in naloge: 1. OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II - STROJNIKA ZAMENJEVALCA - 2 delavca Pogoji: — KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, — ustrezna psihofizična sposobnost dHnvca, — izmensko delo. Zaželen je izpit za strojnika vodnih turbin. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica, komisija za delovna razmerja. Kandidat bo izbran v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Hoteli Škofja Loka objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge *KOPALIŠKEGA MOJSTRA Pogoji: — končana PV. stopnja usmerjenega izobraževanja oziroma poklicna šola ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, — opravljen tečaj prve pomoči, — dvomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. KOKRA Trgovska DO, KRANJ, n.sol.o. Svet delavcev TOZD Veleblagovnica Globus razpisuje dela in naloge KOMERCIALISTA TOZD - VODJE IZMENE Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo ekonomske ali komercialne smeri in leto delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo ah — da imajo srednjo šolo ekonomske ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo. Vloga z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Kokra, Trgovska DO, Poštna ulica 1, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. TEMELJNO SODIŠČE KRANJ Predsednik Temeljnega sodišča objavlja prosta dela in naloge 1. DELAVCA V RAČUNOVODSTVU IN SODNI UPRAVI Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje: — program srednjega izobraževanja ekonomske smeri (V. stopnja), — 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece. 2. 2 STROJEPISK - ZAPISNIKARIC Poleg splošnih morajo kandidatke izpolnjevati še posebne pogoje: — program srednjega izobraževanja administrativne smeri (V. stopnja), — nad 275 čistih udarcev v minuti, — leto delovnih izkušenj. Ena strojepiska bo opravljala dela in naloge v enoti temeljnega sodišča v Škofji Loki. Delavci, ki bodo sprejeti na delo, bodo združevali delo za nedoločen čas. Interesenti naj v 8 dneh po objavi vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moša Pijade 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (od 14. oktobra 1985 do 31. avgusta 1987) Pogoj: PA — razredni pouk 2. UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA (za likovno vzgojo ali fiziko) za nedoločen čas Pogoj: PRU ali P 3. DELAVKE ZA ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV za nedoločen čas \astop d^la za vsa objavljena dela je takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK. 27. SEPTEMBRA MALI OGLASI 27 960 certa J1A16 apaiafl,itrojl Prodam STISKALNICO za stiskanje sadja. Telefon 22-178_11933 Prodam črno-beli TELEVIZOR jasna. Telefon 21 -592_ 12316 Prodam NAVI JALNI STROJČEK sin-ger, za volno. Telefon 47-369 popoldan _12317 Prodam nov kombiniran VRTALNI STROJ sarlah, vrtina do 16 mm in na-voji do 12 mm. Telefon 42-190 12318 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje za 6,5 SM. Telefon 45-233_12319 Prodam starejši SKOBELNI STROJ. Britof 191, Kranj_12320 Prodam generalno obnovljen MOTOR za BCS kosilnico. Telefon 26-091 _12321 Prodam CIRKULAR, moči 3 kW. An-ton Papež, Bičkova 8/A, Kranj 12322 Prodam črno-beli TELEVIZOR, še v garanciji. Hrastje 72, Kranj_12323 Prodam PISALNI STROJ olvmpia. Telefon 21-631 _12324 Prodam RAČUNALNIK comodore 64, KASETAR in dve ročki. Telefon 38-724_12325 Prodam črno-beli TELEVIZOR čaja-vec za 35.000 c*in in RADIOKASETO-FON stereo kontinental za 35.000 din. Ogled vsak dan. Dragan Mićić, Janeza Puharja 3, Kranj, Planina_12561 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama 73, star 8 let. Sušnik, Podreča 56/A, tel. 40-078 popoldan 12562 Prodam ohranjen MEŠALEC za beton. Telefon 79-915 od 15. ure dalje _12563 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, AVTORADIO z ojačevalcem in zvočniki. Janez Kert, Oprešnikova 82, Kranj _12564 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje za 5 SM. Štular, Britof 15_12565 Prodam za fotoaparat canon MAKRO ZOOM objektiv 80- 200 mm/ 1:4,5. Telefon 064/21-507_12566 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje in levoročni ČEVLJARSKI STROJ. Trnje 18, škofja Loka, tel. 62-143 12567 Prodam dve leti star barvni TELEVIZOR gorenje in SEDEŽNO GARNITU-RO. Zakotnik, tel. 27-852_12568 Poceni prodam KASETOFON sharp, tuner in OJAČEVALEC pioneer ter VVALKMAN z vgrajenim ojačevalcem v zvočniku. Telefon 28-436 12569 Prodam nove ameriške ZVOČNIKE infinetv 2x120W sin., tuner sansu T 80 in OJAČEVALEC pioneer 2 x 100 W sin. Telefon 25-588_ 12570 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Sajo-vic, Predoslje 66, Kranj_12571 Nov AGREGAT briggs — stratton, 1,5 kW, ugodno prodam. Telefon 83 839_12572 ZX SPECTRUM 48 K, nov, ugodno prodam. Telefon 35-416_12573 Prodam TRAKTOR štore 504, pogon na vsa 4 kolesa, star 8 mesecev. Tele-fon 061/847-057_12574 Prodam MLATILNICO, ki trese in re-tra, »pajkel«, mlin na navadne kamnje. Alojz Kavčič, Cankarjeva 27, Jesenice, Koroška Bela, tel.83-317_12575 Poceni prodam malo rabljen POMIVALNI STROJ gorenje. Sodja, Alpska 19, Bled _12576 Prodam TRAKTORSKI NAKLADAČ in »pajka« za obračanje sena HAU 4 Polajnar, Potoče 11, tel. 45-117 12577 Prodam črno beli TELEVIZOR iskra gamasenzor. Nartnikova 2, Kranj _12578 črgo-beli TELEVIZOR gorenje 106, star eno leto, prodam. Telefon 26-788 __12579 Prodam stereo RADIOKASETOFON intel 2 x 6 W Telefon 22-730 popoldan _12580 Ugodno prodam GLASBENI CEN TER korting, 2 x 60 W Pisko, Pajerjeva 3, Šenčur, tel. 21-535 — int. 27 dopoldan_;_12581 Prodam HI-FI STOLP sony 2x120W Ogled v petek dopoldan in soboto in nedeljo ves dan. Telefon 22 055_12582 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Informacije po tel. 75-846 12583 gradbeni mal Prodam dvokrilna VHODNA VRATA z okvirjem, zasteklena, višina 220 cm, širina 167 cm, za 25.000 din ter 5 kv. m bukovega PARKETA, po 2.500 din kv. m. Informacije od 19. do 20. ure vsak večer po tel. 40-024_12326 Prodam 3 kub. m STAVBNEGA LE-SA. Ivan Veternik, Breg 7, Križe 12327 Prodam MIVKO. Telefon 21-117 _12328 Prodam novo OKNO »Lesnina«, z dvojno zasteklitvijo, velikost 160 x 140 cm, z roleto, za 10.000 din. Dominik Zaletelj, Sr Bitnje 62, Žabnica 12329 Prodam 600 kosov novomeške, cementno sive STREŠNE OPEKE s posi pom, art »Vesna«. Marušič, tel. 22 221 - int 28 89_12330 Prodam CEMENT, po 15 din za kg. Sp. Bitnje, tel 44-617 12331 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda. Merlak, Tatjane Odrove 3, Kranj_12332 Prodam dobro ohranjena stara OK NA. Telefon 80-046_12333 Prodam 8 kub. m TERVOLA, 2-5 cm, 1 kub. m MIVKE, 5 kv. m rdečega S TLAKOVCA, OKNO termopan jelovi ca, 140 x 140, 9 KOMBI PLOŠČ 5 cm in novo POMIVALNO KORITO, vgrajeno v omarico. Staretova 7, Čirče, Kranj _ _12334 Prodam rabljene DESKE COLARICE in LES za ostrešje ter DRVA, 3.000 din kub, m. Sp. Bela 3, Preddvor 12335 Prodam tri leta staro OKNO termo-ton, 120 x 180, z roleto. Telefon 70-483 _12336 Prodam 3 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Rozman, Peračica 7, Brezje _12337 Prodam večjo količino rabljenega GRADBENEGA LESA. Telefon 50-369 _12338 10% ceneje prodam nov schiedel D.MNIK, premera 16, višine 8,6 m. Milena Hafnar, Sp. Duplje 101, tel. 23-069 dopoldan_12339 Prodam 34 zasteklenih OKENSKIH KRIL Rekar, Praše 27, Mavčiče 12584 Prodam 25 vreč APNA in 500 kg fasadnega PESKA »Zreče«. Andrej Ga-lun, Hotemaže 85, Preddvor 12585 Prodam vhodna VRTNA VRATA, trodelna in PRALNI STROJ gorenje, malo rabljen. Murgelj, Praše 42, Mavčiče_12586 Prodam dve toni CEMENTA (450), VOGALNIKE in modularno OPEKO. Ribnikar, Kovor 100, Tržič_12587 Prodam novo kuhinjsko PIPO — enoročno, za 12.000 din in 10 mJ hrastovega PARKETA, 500x52, za 42.000 din. Dragonja, Breg ob Savi 69/A, tel. 35-080 zvečer_12588 Prodam lepe borove PLOHE 8 in 10 cm. Zalog 11, Cerklje_12589 Prodam 800 kg ŽELEZA, 6 mm, 15 % ceneje. Roblek, Bašelj 15, Preddvor _12590 Zelo poceni prodam 900 kosov STREŠNE OPEKE špičak. Pavle, Pšev-ska c. 3, Stražišče_12591 Prodam PUNTE, BRUNE in LES za manjšo brunarico. Aljančič, llovka 13, Kokrica, tel. 27-061_12592 Prodam 10 m3 smrekovega LESA za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku _12593 Prodam približno 4 m3 HLODOVINE za izdelavo brunarice, v izmeri 4 x 5 m. Zg. Bitnje 157, Žabnica 12594 Prodam 700 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec Jesenice, Ul. Viktorja Kej-žarja 17. Ogled v nedeljo, 29., od 10., do 16. ure_12595 Prodam 35 kosov suhega LESA za ostrešje, dolžine 6 m, ali zamenjam za smrekove DESKE. Stane Nosan, Smledniška 16, Kranj, tel. 22-221 — int. 34-29 dopoldan_12596 Prodam dve novi OKNI kli Logatec 80x140, eno z roleto. Branko Lesko-vec. Račeva 33, Žiri_ 12597 Prodam PUNTE in BANKINE. Tele-fon 66-268_12598 Ugodno prodam nova balkonska VRATA »Jelovica« z žaluzijo, 100 x 220. Debeljak, Log 41, Železniki _12599 Prodam železno BALKONSKO OGRAJO 8,5x2,6. Jelefon 42-407, Ivan Martinjak, Češnjevek 2, Cerklje 12600 sl» «X» "A* *X* sL. sL» «A» -A» fmt it* •k ^p* *p *[• *p *f* ^r* ^r* ^r* ^r* ZLATARNA Goldie MEGLIC STANISLAV RAD0VUICA Poročni prstani že od 10.000 din dalje * *%mf *%\t* ***** *4< *tmf Jf* *X* lkm\ Mt SBB •In pK #K #K *my^ T* *l* vozila Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1980. Britof 49, Kranj_12379 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik december 1977. Srednja vas 8, Golnik _12380 Ugodno prodam ZASTAVO 101 spe-cial, 1300 cem, letnik 1979 — junij, prevoženih 55.800 km. Telefon 27-669 od 8. do 14. ure v službi_12381 Prodam GOLFA diesel, letnik 1983. Nasovče 23, Komenda_12382 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto_ Telefon 21 -823 12383 Prodam ŽABO 23 D PALAS, vozno, celo ali po delih. Vene, Vrba 18/A, Ži-rovnica___12384 Poceni prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972. Kranj, Lojzeta Hrovata 9, stano-vanje 9_12385 126 P, dobro ohranjen, letnik 1979, prodam. Šimenc, Kokrica, Betonova 38, Kranj_11505 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1977. Bojan Žepič, Retnje 45, Tržič_12386 Prodam FORDA 20 M XL ali menjam za manjši avto, registriran do 16.9. 1986. Sitar, Velesovska 20, Šenčur _12387 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981. Žabnica 1_t_12388 TOMOS AVTOMATIC, skoraj nov, prodam. Kranj, Jezerska c. 108/C, tel. 24 034 12389_ Prodam R-12. Telefon 26-831 12390 Prodam R-4, letnik 1977. Telefon 45-286 popoldan_12391 Prodam novo VESPO PX - 200 - E. Telefon 24 102_12392 Ugodno prodam R-4 TL, letnik 1983 Telefon 24-102 12393 november, 12394 GOLF JGL, letnik 1982 prodam. Telefon 45-263 Prodam VISO KLUB citroen Blaž Zabret, Bobovek 10, Kranj_12395 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, vozno, neregistrirano. Tele-fon 80-046_12396 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1982. Ogled popoldan. Drnič, Bistrica 12 pri Naklem_12397 GOLF diesel, star dve leti, prodam za 1,550.000 din Tomaž Oblak, Zg Se niča 34, Medvode_12398 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1973. Naklo, C 26 julija 4 12399 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, prva registracija marca 1983. Prosen, Smledniška 43/D, Kranj — Iskrino na-selje pri Hrastju_,_12400 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981. Telefon 21-476_12401 Prodam DIANO, letnik december 1976, cena 11 SM. Mirjana Rant, Sorska c. 42, Škofja Loka, tel. 60-461 od 18. ure dalje_12402 FIAT 126-P, letnik 1979, registriran do julija 1986, prodam za 19 SM. Tele fon 66-270 od 14. ure dalje 12403 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do februarja 1986. Zalar, Partizanska 11, Žiri 12404 KUPIM nov JUGO ali star do dve le-ti. Telefon 064/62-807_12405 Prodam MOTORNO KOLO tomos, starejše, na 3 brzine, cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure. Danijel Šmid, Zali log 36, Železniki ■_12406 Poceni prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1975. Telefon 064/61 -864 12407 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, staro 19 mesecev. Kržišnik, Drulovka 43/B, tel. 27-256_12408 Prodam GOLFA diesel, starega 18 mesecev. Hrastje 39, Kranj_12409 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, prevoženih 54.200 km, dobro ohranjeno. Pavel Kogovšek, Cegelnica 8, Na-klo, tel. 064/47-420_12410 Prodam avto RENAULT 16 — zaradi bolezni. Lahovče 66, Cerklje 12411 Prodam dobro ohranjen E 90, bencinski, rezervoar za Z-101 in kolesni obroč za FIAT 124 ali lado. Urh, tel. 27-544_12412 Štiri nove MICHELINKE ZX 155 SR 12 in dve ZIMSKI GUMI 6.00 x 12, prodam. Telefon 60-512_12413 Prodam ZASTAVO 128, junij 1985. Telefon 35-584 v petek od 17. do 20.30 _12414 Prodam GOLFA, letnik 1981, bele barve, 43.000 km, cena 85 SM. Telefon 61-737_12415 PEUGEOT 304 caravan, letnik 1979, 70.000 km, prodam. Telefon 60-331 od 15. do 16. ure_ 12416 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Ribno 19, Bled _12417 KAVVASAKI Z 900 ugodno prodam. Telefon 26-175_12418 Ugodno prodam 4 nove avtomobilske PLAŠČE sava radial best, dimenzije 185 x 14. Telefon 77-996 zvečer _12419 Prodam vozno ZASTAVO 850, letnik 1967. Trebar, Pševo 8, tel. 25-955 12420 Prodam JUGO 55, star 6 mesecev. Florjan Kovač, Suha 32, Kranj 12421 Prodam BMW 1602, letnik 1975. C. na Brdo 4, Kranj_12422 Prodam dobro ohranjen R-4 GTL, letnik december 1983. Telefon 064/25-954 popoldan_12423 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1981, za 17 SM. Kranj, Britof 317 12424 Prodam ZASTAVO 101, 1. registraci ja 1977. Sp. Duplje 20/A_12425 Prodam ZASTAVO 750 LE, prevoženih 9.000 km, letnik 1984. Voglarjeva 7, Naklo, tel. 47-485_12427 Ugodno prodam R-16, letnik 1976, dobro ohranjen. Telefon 50-988 12428 Prodam FIAT 1500 karavan, star 9 let, cena 8 SM. Orehek, Cirilova 3/A, Kranj_12429 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Breg ob Savi 58, tel. 40-134 12430 Prodam R-4 GTL, letnik 1982. Tele-fon 064/50 183 popoldan_12431 ZASTAVO 101 prodam tudi za gradbeni kredit ali gradbeni material. Telefon 80 312 12432 Prodam PONY EXPRESS tomatik. Telefon 064/25-487 polav 12433 Prodam ZASTAVO 101. Breg ob Sa vi 9, Mavčiče_12434 Prodam LADO 1500 SL, po delih, rabljen stoječ UMIVALNIK in BIDE. Te lefon 24-752 zvečer_12435 Prodam FIAT 126 P. letnik 1978. Bu- kovnik, Trboje 87, Kranj 12436 Prodam ZASTAVO 101, uporabno za razne dele, cena 3 SM Peter Mrak, Ja nežičeva 5, Tržič_12437 Prodam desna VRATA za NSU 1200 C. Telefon 37 648 popoldan 12438 Prodam ZASTAVO 126, registrirano do avgusta 1986. Telefon 064/50 242 _12439 Prodam LADO karavan 1200, letnik 1983 Janez Stroj, Dvorska vas 30, Begunje^__12440 Prodam GOLFA diesel. starega 9 mesecev, prevoženih 12.000 km. Tele-fon 061 /576-537 od 15 ure dalje 12441 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, cena 10 SM. Zakotnik, Virmaše 84, Škofja Loka_12442 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983, ter KOMBI BUS TAM 50 A 5, letnik 1978 (8+1) Janez Potočnik, Rovte 9, Selca_12443 Prodam SUNBEAM, letnik 1970. Vr hunc, Na Plavžu 74, Železniki 12444 Prodam KOLESA z gumami in »DROMELNE« za ZASTAVO 750. Franc Starman, Pungart 17, Škofja Loka_12445 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Te-lefon 68 264_12446 Prodam ZASTAVO 750 in FIAT 850 po delih ter popolno opremo za motor cross. Lamovec, Goropeke 6, Žiri __12447 GOLF JGLD, november 1983, zelo dobro ohranjen, prodam 145 SM. Olga Novak, Pot sodarjev 22, Tacen 12448 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do julija 1986, prevoženih 77.000 km. Ogled vsak dan po 16. uri. zg Brnik 110, Cerklje_12449 Zelo ugodno prodam nov motor za AUDI in VW s carinsko deklaracijo. Dovžan, tel. 37-021 od 18. do 20. ure vsak dan_12450 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977, za 14 SM in PERZIJSKO MUCO, staro 4 mesece. Telefon 50 260 - int. 333 dopoldan_12451 , Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano, cena 3,5 SM. Zvone Ore hek, Zg. Bitnje 178, Žabnica 12452 DIANO, letnik 1980, 34.000 km, kvalitetno obnovljeno, pravkar registrirano, nujno prodam. Trobec, Puštal 64, Škofja Loka__12453 Prodam LADO karavan 1200, letnik 1983. Stroj Franc, Dvorska vas 31/C, Begunje_12454 Prodam FORD CORTINA, letnik 1974, za 45 SM. Zelič, Sv. Duh 187, Škofja Loka_12455 Prodam ČZ 350 in MOŠKO KOLO, še v garanciji. Matjaž Antunovič, Pod hom 2, Zg. Gorje _12456 Prodam R-12, letnik 1976. Edvard Rovtar, Na Plavžu 7, Železniki, tel. 66-076_ 12457 Prodam DIANO, letnik 1979, karam-bolirano, vozno, registrirano do aprila 1986. Lancovo 20, Radovljica 12458 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1983. Zvone Stroj, Begunje 36/A 12459 Prodam MOTORNO KOLO znamke MZ ETZ 250, letnik 1984. Ferlan, Hote-maže 62, Preddvor _12460 LADO 1200, letnik 1977, brezhibno, prodam. Repe, Sp. Gorje 40. Ogled vsak dan popoldan_12461 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975, obnovljeno, registrirano do februarja 1986. Pretnar, Žirovnica, tel. 80-606___12462 Prodam SIMCO 1005 LS, letnik 1978, 47.000 km, z novimi pločevinastimi deli in 4 nove GUME. Telefon 064/77-060 od 15. do 20. ure, vsak dan _12463 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano, 'z rezervnimi deli ugodno prodam. Telefon 61-556 — Škofja Loka _12464 Prodam nove sprednje BLATNIKE in MASKO za ZAPOROŽCA. Ivan Zaje, Godič, 83/C, Stahovica _12465 Prodam garažirano ŠKODO 110 L, letnik 1976, registrirano do junija 1986. C. JLA38, Tržič_12466 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1981. Jože Zima, Hlebce 23/A, Lesce, tel. 74-479 _12467 PLINSKO NAPRAVO bedini z rezervoarjem ugodno prodam. Telefon 064/35-416 _12468 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, odlično ohranjeno, za 28 SM. Telefon 61 -533__12469 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Telefon 061/612-290 v petek popoldan _12470 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Janez Jelovčan, Zakobiljek 2, Poljane nad Škofjo Loko__12471 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979 (Cenčiči). Sr. Bela 40, tel. 45-259 12472 Prodam 125-P, letnik 1976, neregistriran, vozen. Ludvik Vindkič, Gradni-kova 77, Radovljica_12473 Poceni prodam KATRCO, letnik 1975. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan na domu. Brane Zupan, Likozarje-va 25, Kranj_12474 Prodam JUGO 55. letnik^1984. Tele-fon 45-348_12475 Kupim dobro ohranjen MOTOR za VVARTBURG. Pavle, Pševska c. 3, Stražišče_12614 Prodam FIAT 124, letnik 1968, registriran do avgusta 1986, za 150.000 din. Vodopivčeva 10, Kranj _12517 Prodam novo TOVORNO PRIKOLI-CO za osebni avto. Velesovo 10 12518 Prodam P-126, registriran, v dobrem stanju, letnik 1976. Podlogar, Cer-klje 119_12519 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1978. Čebulj, Voklo 1_12520 Prodam FIAT 126, letnik 1980, za 30 SM, in dirkalno KOLO PUCH št. 56. Ogled popoldan. Kovor 74, Tržič 12521 Poceni prodam R-4, letnik 1976. Mi-ladič, Stritarjeva 5, Kranj_12522 Prodam nove PRAGE in POD za FIAT 850. Telefon 81 157_12523 VOLVO 144, letnik 1972, dobro ohranjeno, prodam. Franc Medja, Lipce 7/B, Blejska Dobrava_12524 Prodam moped APN 4 in PRIKOLICO za osebni avto. Ogled od 15. ure dalje Robert Pelko, Kokrški log 14, Kranj__•_ Poceni prodam FORDA 1.3, letnik 1974, dobro ohranjen Hrastje 39. Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 126 P letnik 1979. Šenčur, Gasil ska 20 A.__ faino prodam " Prodam drobni in semenski KROM PIR, igor, prva rast Milje 24 12359 Prodam STATVE za ročno tkanje. Telefon 26 607 v soboto dopoldan _. _12360 Prodam KIMPEŽ, PRIKOLICO za MOPED ter RADIOKASETOFON univerzum, 2 x13 W. Zupanova 1, Šenčur _12361 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Čirče 13, Kranj_12362 Prodam SENO - OTAVO iz kozol ca Češnjevek 25, Cerklje_12363 Prodam KORUZO za siliranja. Trbo je 70, Kranj _12364 Prodam 10 ton silažne KORUZE Bri tof 79_ 12366 Ugodno prodam črno beli TELEVIZOR »Trim« in PONY KOLO. Telefon 35 364 __12467 Prodam družinski ŠOTOR (dve spalnici, predprostor, baldahin), rabljen 4 sezone, cena 2,5 SM. Telefon 75-504 dopoldan_ 12368 Prodam približno 40 kg TRAČNEGA ŽELEZA za obroče sodov (širina 4 cm, debelina 3 mm). Marija Marš, Rado-vljica, Cankarjeva 8_12369 Prodam SURF OBLEKO št. 48. Tele-fon 50-822_12370 Takoj prodam dve samski SOBI s PREDPROSTOROM (40kv.m) in delno KLET, možnost preureditve v stanovanje, dve lepi delavnici (50 kv. m) z drvarnico, dve SKLADIŠČI po 13kv. m, 3 GARAŽE, 3 kub. m TRAMOV za za ostrešje, 150 teraco brušenih PLOŠČ, temnejših, PISALNI STROJ, z dolgim valjem in KONJSKO OPREMO. Vse je naprodaj skupne ali posamezno. Ogled možen na Jesenicah, Ul. Viktorja Kejžarja 17 v soboto, 28. 9., od 16. ure dalje, 29. in 30. 9., od 10. do 16. ure_ 12371 Prodam SLIVE na domu. Babni vrt 2, Golnik_ 12291 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur_12292 Prodam OTAVO s kozolca. Kokrica, C. na Brdo 64_12293 Prodam FLAVTO in ZLATO za zobe (3000). Telefon 80-046_12294 Poceni prodam električno KITARO solist in ZRAČNO PUŠKO. Kranj, Rupe 30/D: Telefon 064/21 -551_12295 Prodam tri leta star črno-beli TELEVIZOR, termoakumulacijsko PEČ, 4 kW in rabljeno PEČ z bojlerjem ferro-therm, 25.000 kcal, zaradi razširitve hfc še. Staretova 32, Kranj, Čirče 12296 Prodam klasično KITARO florida, električno KITARO musima elektra de luxe V. in dela za ZASTAVO 750. Vojko Renko, Smledniška 59, Kranj 12297 COMODORE 64, večji FIKUS in otroški STOLČEK prodam ali menjam za starine. Telefon 23-259_12298 Prodam 70-litrski AKVARIJ z dodatnim 20-litrskim RODILNIKOM in vgrajenim filtrom (150 do 200 ribic). Tele-fon 064/66-873_12299 Poceni prodam volnene PREVLEKE za pod ali sedežno garnituro, 10 kv. m in INSTRUMENT unimer 4. Ogled možen v petek po 15. uri. Krejić, Valjavče-va 10, Kranj_12300 Prodam MOTOR za čoln TOMOS 4,5 elektronic, kratka os. Frelih, Bele-harjeva 39, Šenčur_12301 Prodam PONY KOLO in moško KO-LO. Telefon 38-724_12302 Ugodno prodam 60-litrski KOTEL za žganjekuho panonia. Telefon 064/82-048__12303 Prodam SLIVE na drevju. Bašelj 5, Preddvor_12304 Prodam drobni KROMPIR: Muho-vec, Zabreznica 24, Žirovnica, tel. 80-486_12305 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR, nova VHODNA VRATA, TULJAVE za dimnik, premera 20, STIROPOR 5 cm, STREŠNO OKNO 105x112, z žaluzijo. Telefon 28-714_ 12306 Ugodno prodam dobro ohranjeno OTROŠKO HOJCO. Naslov v oglas-nem oddelku._12307 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Trnove, Duplje_12308 ČRNO-BELI TELEVIZOR, ekran 28, star dve leti, cena 2,5 SM in črno žensko KRZNENO JAKNO (zajec), št. 40, za 4 SM, prodam. Telefon 22 991 _12309 Prodam mlado, črno-belo KRAVO in suhe BUTARE. Rihtaršič, Lajše 16, Selca_12528 Nujno poceni prodam FENDER BASS COMPACT (idealen za transport), bas KITARO IBANEZ kopija »Rickenbaerr«, za 6 SM, in BARITON AMATI za 4 SM. Brane, tel 61 091 __12529 Prodam KRAVO in BUKOVE HLODE. Gorenja vas 39, Reteče, Škofja Loka_12530 Prodam suha mešana DRVA za 4.500 din. Podobnik, Hobovše 14, Go-renja vas_12531 Prodam drobni KROMPIR. Kepic, Zg. Brnik 37 _12532 Prodam HRUŠKE za mošt. Trebar, Pševo 8, tel. 25-955 . 12533 Prodam neškropljene SLIVE po 80 din kg. ŠTEDILNIK (2plin, 2 elektri ka) in dva ženska PLAŠČA št 48, rjav in siv. Britof 293 pri Kranju 12534 Ugodno prodam rabljeno PEČ stad-ler in novo OKNO 140x120. Informa cije: Huje 33, Kranj _12535 Prodam SURF imgrad. Jožica Murn, Tenetiše 64, Golnik__12536 BUKOVA in mešana DRVA prodam Telefon 25 551_12537 Prodam domače SLIVE po 100 din. Grenc 17, škofja Loka___12538 Prodam ročni VOZIČEK za dvigova nje do dveh ton. Pipanova 47, Šenčur __12539 Prodam GAJBICE Mavčiče 44/A 12540 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE rtan.opgema Prodam skoraj novo trajnožaf*j! PEČ. Hrastje 102, Kranj _JJg Prodam 6 mesecev staro kojnP? SEDEŽNO GARNITURO, cena 3?» M. Gomboc, Dražgoše 12, Železni^ Prodam FRANCOSKO PO ŠfP Hrast, Ul. Rudija Papeža 5, Rlaoina^ Prodam rabljeno PEČ za centrajf ogrevanje, 25.000 kcal. Lamovšek'^ tof 268___Ji| Ugodno prodam 80-litrski eleKJK BOJLER tiki. Telefon 25-264 __jij? KAVČ in dva FOTELJA, prodan} -J klavčič, Župančičeva 9, Kranj ^Jig Prodam rabljen HLADILNIK. TeMJ 26-525 Ponovno odprta DISKOTEKA SAS na Gašteju. Vsak petek in soboto o|> 20. uri, vsako nedeljo sko matineja ob 16. uti Prodam dve POSTEUI. Jenko. renjskega odreda 18, tel. 34-020. Prodam PEČ za centralno ogr^lL KTK, 25.000 kcal. Sajovic, Gorenft c. 28, Naklo___!i5 Prodam OTROŠKO POSTELJ Grujičić, Planina 7, stanovanje *, Kranj_jlj ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 eW°" ka) in nekaj kosov POHIŠTVA (kun'nJj spalnica), prodam. Ogled v soboto 10. do 12. ure v Kranju, Staneta ja 55, tel. 37-448 , Prodam 300-litrsko ZAMRZOVA^ SKRINJO LTH. Bertoncelj, Zg- &e?U 116__J|J Prodam dve leti staro, dobro o i njeno SEDEŽNO GARNITURO (t^ kot, 2 fotelja). Telefon 23-888 P0^ HI!__J_ Ugodno prodam novo ^xazri0M EMO 23 za centralno. Telefon ^""^ __—^jjo Ugodno prodam dobro onrafli«|r samsko SPALNICO, v Radovljici- 'JS fon 061 /341 -718 ___i^f Prodam KUHINJSKE ELEMp* »Petunija«, za 6 SM. Telefon 81- Ugodno prodam PRALNI S'^j gorenje. Alenka Stranjac, Zlato 2/A, Kranj, tel. 28-861 - int. 21-85^ Prodam nov ŠTEDILNIK~kOpP*J buseh, še zapakiran, 10 % cenf\t i trgovinske cene. Jerič, Savska lo*jjj Kranj_jr^itN^ Prodam dobro ohranjen STE D ff gorenje, na trda goriva. Marija ".««1 Prodam navadno HARMONIKO. Sr. vas 50, Šenčur_12541 Prodam KROMPIR za krmo Sp Br-nik 10, Cerklje_12542 Prodam GOBELIN »Tri žanjice«. Ko-pač. Pristava 55, Tržič_12543 Prodam drobni KROMPIR za krmo Žirovnica 57_12544 Prodam domače SLIVE po 100 din. Sr. Bela 6, Preddvor_12545 Prodam fantovsko OBLEKO za »birmo« bež barve Tenetiše 33, Golnik _ 11235 Poceni oddam SADIKE JAGOD vzpenjalk. Telefon ,45 386, Breg pri Preddvoru_12546 Prodam dva ZIMSKA OTROŠKA KOMPLETA za starost 1 in 3 leta, eden 6 000 din Telefon 81 836 od 17 do 19 ure__12547 Prodam SPALNICO meblo, POMI VALNI STROJ in ZIMSKO GARDERO BO Telefon 38 896_12648 Stare SANI zamenjam za KROM PIR. Telefon 061/881 274 ' 12649 Prodam nov PRALNI STROJ gore nje, 10% ceneje Zvonka šenk. Stane žič. Križe 77 PREDSOBNO OMARO, dv°d% 2x90 in LEŽIŠČE z l<*T* 4 190 x 80 cm, vse zelo dobro oi*'*tf. no, ugodno prodam. Franc Les* ^ Gradnikova 69, Radovljica —— Dobro ohranjen KAVČ s Predif blazino prodam za 5.000 din. Liko* »i va 9, Kranj, tel 25-966___ DVOPOSTEUNO SPALNICO * blo« (panelke). prodam. Kranj, ^.m jeva 4, stanovanje 21 (popo'dglU-^ Prodam ŠTEDILNIK (2_pl^n72e^ ka; 4 | " valnim STROJ v okvari 18/A, Stražišče plin, 2 elektrika), MIZO s P°jj| i koritom, dva KAVČA in P^ Ferlan, Prodam PISALNO 70 322 popoldan MIZO Ugodno prodam malo rabljen0 . »žarečo PEČ EMO 5. Bele, LOJ I nožarečo Hrovata 10, Kranj Prodam eno leto staro trajnO*5 PEČ kuppersbusch. Telefon 25-8* Termoakumulacijsko PE- . 2,5 kW poceni prodam. Rafael Stara cesta 17, škofja Loka Termoakumolacijsko PE- . prodam. Telefon 47-456___■^cf^' Ugodno prodam ZAKONSKO 5 9 NICO Ogled vsak dan od 18 . Lado Boštar, C. 4. julija 19, Tržj ^ Prodam kombiniran plin, 2 elektrika) za 7.000 din BOt^ Selo 20, Žirovnica _.-,---- Prodam dva nova plinska g°3 ŠTEDILNIKA IGO PLS 4 in rt- y 3x2. Jože Čačič, Boštjanova '/d 5no ohranjen kon J0 ; mini elektrik l* Prodam odličr ran ŠTEDILNIK električna pečica) rabljen 2 njam ali kupim HIŠO v gr ZIDUIVO PARCELO v Kranju be po tel. 064/21 944 Mlad fant išče SOBO v n bližnji okolici, šifra: Nujnq___^jg Iščem enosob^o STANOVANJI GARSONJERO za najmanj 6 * Celoletno predplačilo v DM ^ Samski_____-^5 Enotobno centralno ogrev8n NOVANJE (41 m') menjam Telefon 26 998 po 20. uri , Ženska išče opremljeno in °Vfli«^ SOBO v Kranju Šifra: Redno P' l* ta Rozmana 2 Kranj Oddam STANOVANJE «H Golnik 26, samo v nedeljo oC ure___——r^n S 1. decembrom ali januarj* , mem po možnosti neopr BO v Soba Kranju ali bližnji okolic' 38 !*fcK. 27. SEPTEMBRA 1985 MALI OGLASI — OSMRTNICE 15. stran (mimmmmLAs V Kranju, Škofji Lok; ali Radovljici Jjamem mirno (lahko starejše) dvojino STANOVANJE za 20 do 25 let. *Witav poleti 1986. Možnost večjega ^Plačila. Ponudbe pod geslom: ilPokpjenka - kulturna delavka 12482 Jjanjše STANOVANJE ali GARSO-TrJ * V2arnem v najem za dve leti v J^Cu ali okolici. Plačilo vnaprej. Na-S^oglasnem oddelku. 12483 ijrlk * m'ren zakonski par z visoko ^razbo išče STANOVANJE v Kra-Ju- Telefon 25-461 - int. 367 dopol- _12484 farnem GARSONJERO ali eno-fi?n°i SNOVANJE. Ponudbe pod "^November 12485 „KuPim ZAZIDUIVO PARCELO ali ■r»l«o HIŠO v okolici Kranja. Plačilo pogovoru. Biserčić, Juleta Gabrov 12274 Zlhi nn a'' bližnji okolici kupim ZA-iwT a PARCELO ali STARO HIŠO W°.dam več visoko brejih TELIC ali v. 4ir *a Ja'ovo GOVED. Virmaše ^tilLoka_ 12552 K°idam KRAVO po izbiri. Senturška ^^Lggrklje _12553 5en?darri 7 tednov starega BIKCA si ^l^Drulovka 21, Kranj 12554 W?darn teden dni starega BIKCA si ia'ca. Srednja vas 36, Šenčur V~-^- _12555 lj I?d.am TELicl>^J;<>9 9, Škofja Loka 12558 KRAVO frizijko, brejo, pro VJaJefon 77-618 1255J še raje pa zamenjam PSI S.*'Mladiči (ovčjak) za PSA ovčja "^"lica 1 12560 B*1*! HLADILNIK za vodo ŠKODA ali rabljen. Telefon 12215 Nj^J37__ rabljen HLADILNIK. Gašpe-l^gkova 6, Radovljica 12372 javorjove in bukove PLOHE IK^KE. Leopold Hafnar, Zg. Bela 6, ^OMel.45-313_12373 TUUAVE za DIMNIK schie-^5Si mera 16, od 1 do 10 m. Telefon SftL- _!2374 L "cSNE SLEMENJAKE iz žgane im Telefon 23 982 12375 malo rabljen betonski ME 'n PRIKOLICO za AVTO. Tele |(jj^49§_12376 \^ jalovo KRAVO, lahko za do Srir Štefan Bergant, Poženik 37. _ 12377 !CSeTOFONE in OJAČEVALCE v \5fijL a'' cenejše, odkupi dijak elek ^Telefon 061 /574 858 12378 35l/(|^E KROMPIR kupim. Telefon Wj60 12525 ^Skr!^ Popo|no čelno traktorsko DESKO Prosim navedite ce ,Br Tolar, Prtovč 1, Železniki ^__12526 vLofr1 manjšo HARMONIKO standard dvoredni PLETILNI 4SM Telefon 064/27 171 do " 12527 ^iTifVe S«a, 'm KOVINOSTRUGARJA ali ^Pfi^LCA Ciperle, Preddvor 104, tel ^k"_ 12277 ^C1" samostojno FRIZERKO. Irena SffijBJ 064/60-471 _12492 l JUSTVO KLAKOČAR, Sr. Bela NO i^dvor, tel. 45 316, zaposli Šivilj;, DELAVKO za priučitev za kon ^a^2!l_I2«? °o dobi dekle, ki ima veselje do X v GOSTINJSTVU OD po dogo ^»Okrepčevalnica pri »CILKI«, ^^Ikpva 84, Kranj 12494 FRIZERKA dobi službo. Naslov v oglasnem oddelku.__12495 Sprejmem DELO na domu. Naslov v oglasnem oddelku._12496 Za nedoločen čas zaposlim KV ali PKV SLIKOPLESKARJA in dva DE- LAVCA. Britof 9, kranj_ 12497 Fanta za priučitev v LIČARSKI STROKI sprejem takoj. KOVINO-L! ČARSTVO v peči, Tekstilna 14, Kranj (pri Tekstilni šoli) _12498 Žensko delavno moč zaposlim v PREHRAMBENEM KIOSKU. Lahko je NK. Naslov v oglasnem oddelku. 12499 v og' JAZU Iščem SNAŽILKO za čiščenje stopnišča v bloku Nazorjeva 2 in 4. Telefon 23-139_12500 Zaposlim fanta za priučitev splošne KLEPARSKE STROKE. Bohinc, Rado vljica.tel.: 75-814_12501 Takoj zaposlim KV ali PKV MESAR JA z odsluženim vojaškim rokom. OD po dogovoru. MESARIJA Franc KALAN, Gasilska ul. 3, Kranj, Stražišče 12502 ELEKTRO POPRAVILA in ČIŠČENJE bojlerjev, manjše adaptacije električnih instalacij in priklop termoakumu-lacijskih peči. Mramor, Frankovo 177, Škofja Loka, popoldan_12505 ŽAGAM metrska drva na domu. Telefon 74-715___ 12506 HLAČE za otroke in odrasle vam naredijo v ŠIVILJSTVU »MAJDA«, Can-karjeva 60, Radovljica_ 12507 POPRAVLJAM električna ročna orodja, stroje in gospodinjske pripo močke, vsak dan od 15 do 19. ure. ELEKTROMEHANIKA, Tominčeva 18, Stražišče, Kranj__12508 OffALO Sprejmem dekle, ki bi rado nadaljevalo šolo, tečaj, se izučilo ali zaposlilo in ji pomagam. Kaplan, Galjavica 14, Ljubljana_12512 Najamem KONZOLNO DVIGALO za I mesec. Telefon 26-408_12513 Iščem izvajalca za FASADO (silikat-na opeka). Telefon 061/841-394 12514 PAŠNA SKUPNOST Radovljica -Lancovo prosi prebivalce, ki bi kaj vedeli o telicah, ki so se izgubile na Jelovici Sporočite na naslov: Vinko Berce, Na Mlaki 1, Radovljica _ 12515 lokali PROSTOR za lokal v Kranju vzamem v najem. Ponudbe pod šifro: Center _12490 Oddam PROSTOR za delavnico v Mostah pri Žirovnici. Telefon 75-288 12491 pcipepiive OO ZSMS ALPETOUR ŠKOFJA LOKA organizira v DISCOTEKI »SORA« začetni plesni tečaj. Pričetek v soboto, 28 9., ob 18. uri — vsako soboto. Vpis eno uro pred pričetkom tečaja v dis-coteki. VABLJENI!_12279 Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 12509 GASILSKO DRUŠTVO Britof prireja ob mesecu požarne varnosti v NEDELJO, 29.9. 1985, ob 13.30 prevzem in demonstracijo MONO ČRPALKE. Po prevzemu bo družabno SREČANJE. Igra ansambel BOOGIE. VABIJO GA-SJLCI!_12510 Konjeniško društvo Slovenije, podružnica Za Gorenjsko, Radovljica prireja v NEDELJO, 29. septembra 1985, KMEČKI DAN na HIPODROMU v Lescah. Program obsega poleg splošnega letnega pregleda konj tudi sprejem konj pasme NORIK v B-ro-dovnik. VABLJENI! 12511 OBVICTIiA PREVOZI in SELITVE s kamionom. Telefon 26 124_11356 SERVIS TERMOAKUMULACIJSKIH PEČI in TV antenskih sistemov Zibel-nik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061/737-194 PRIPOROČA SVOJE STORITVE! 11730 PLISIRAM BLAGO za krila. Mile An tonijević, Golnik 107, tel. 57-094 11731 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši in manjša popravila vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Telefon 28 427___11886 STROJEPIS POUČUJEM - dopoldan, popoldan, začetnike ali za izpo-polnitev Telefon 22 973_12503 AVTOPREVOZNIK Stanislav ĆE-BUU, Vopovlje 16, Sp Brnik, sporo čam telefonsko številko 064/42-282 in se zahvaljujem za dosedanje sodelo-vanjel____12504 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz SZA ANDREJ PRINČIČ roj. 1905 Od njega smo se poslovili v sredo, dne 25.9. 1985.ob 12. uri na pokopališču v Kranju v najožjem družinskem krogu. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JANKA TROHE se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku in ostalim zdravstvenim delavcem ZD Kranj za nego v času njegove bolezni. Posebno se zahvaljujemo njegovim lovskim tovarišem za organizacijo pogrebnih svečanosti in izkazane poslednje časti, družbenopolitičnim organizacijam in govornikom za poslovilne besede. Hvala sosedom in vsem ostalim za izražena sožalja in darovano cvetje. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše žene, mamice in stare mame ANGELCE TRAVEN roj. KEPIC,z Zg. Brnika 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem kolektiva Sava, tozd VLP, socialni službi Save, kolektivom GG Kranj TOK Preddvor in Škofja Loka, DO Iskra, TOZD MKD za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala GD Zg. Brnik, godbi na pihala iz Kranja in g. župniku za lep pogrebni obred ter sindikalni organizaciji Sava, tozd VLP za poslovilne besede. ZATO VSEM, KI STE SE PRIŠLI POSLOVIT OD NJE IN STE JO POSPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Brnik, 21. septembra 1985 Ob boleči izgubi naše najdražje in plemenite mame MARJETE STRGAR Boštetove iz Gorjuš se žalujoči iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v času njene bolezni in jo obiskovali: Hvala dr. Mandeljcevi in dr. Džurdžarju, vsem sosedom, posebno pa Olgi in Cilki za pomoč in lajšanje trpljenja. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili na njenem domu, jo pospremili na zadnji poti in na pokopališču, vsem posameznikom za prekrasno cvetje in sveče, sodelavcem Gozdne uprave Pokljuka, Zdravstvenega doma — Reševalne postaje Jesenice in organizaciji ZB Kopriv-nik — Gorjuše za darovane vence. Hvala govornikoma Francetu Staretu in dr. Hriberniku-Matja-žu za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem in č. duhovščini za prelep obred in slovo v cerkvi. Hvala za vsa ustna ali pisna sožalja. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: otroci Rezka, Vinko, France, Ciril in Tine z družinami, Mojca in Tilka, sestra Julka, brata Joža in Peter Kunstelj Gorjuše, 25. septembra 1985 ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubljene žene, tete in svakinje KATI ŠTEFE roj. BAŠELJ rojene 27. aprilu 1909, umrle H), septembra 1985 v bolnišnici Golnik in pokopane 12. septembra 1985 na kranjskem pokopališču, se iskren«) zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijuteljem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, mi ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaliti se moram primariju dr. Desanki Supeta in dr. Stanku Benediku ter ostalemu zdravniškemu, zdravstvenemu in strežnemu osebju na Golniku, ki so ji lajšali zadnje življenjske trenutke Posebno se zahvaljujem direktorju Zdravstvenega doma Tržič dr. Andreju Hobiču, ki je nudil vso j)omoč pri zdravljenju njene bolezni. Zahvaljujem se Mileni Šaršanski, ki se je od sodelavke poslovila v imenu Zdravstvenega doma Kranj, Zori Šemrl, ki se je od nje poslovila v imenu osnovne organizacije ZK in ostalih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču ter predstavnikom teh organizacij, ki so N uamlu Hafner ju /a vodstvo gasilcev na pogrebu. V uteho mi je bilo, da sc. je pogreba udeležil predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič s soprogo in Vili Tomat, predsednik te zveze. Tudi hišnemu svetu s Ceste 4. julija 13 in vsem stanovalcem tega in ostalih blokov se zahvaljujem za udeležbo na pogrebu, kakor tudi sostanovalki Silvi Stankovič, ki je stalno obiskovala mojo Kati. < .1 OBOKA ZAHVALA VSEM ZA SOČUSTVOVANJE! MOŽ JANKO STKFE, Bistrica pri Tržiču Tiho,kakor je živelje odšel od nas v 80. letu starosti ljubi mož, očka, dedek in pradedek ANDREJ PRINČIČ upokojenec Zadnje slovo je bilo v družinskem krogu v sredo, 25. septembra 1985,na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice MARIJE RAKOVEC roj. ROZMAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji na kakršenkoli način pomagali in lajšali bolečine zadnjih dni. Hvala tudi sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in tolažilne besede, kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem Društva upokojencev. HVALA VSEM, KI SO JO IMELI RADI! VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša bivša dolgoletna sodelavka MARIJA JUSTIN upokojenka Od nje smo se poslovili v nedeljo, 22. septembra 1985, na pokopališču v Zg. Gorjah. Marljivo in vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu! SODELAVCI OGP GRAD BLED Ob izgubi našega moža, brata, strica JANEZA MOČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Za vso pomoč se še posebej zahvaljujemo dr. Bajžlju in g. župniku. NJEGOVI Bitnje, 23. septembra 1985 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame in sestre MARICE JELENC iz Dražgoš 42 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Dražgoše, 23. septembra 1985 Industrijsko gasilsko društvo Gorenjska predilnica Od amaterskega do poklicnega dela V škofjeloški predilnici so pred štirimi desetletji ustanovili svoje gasilsko društvo — Kakovostna skrb za varstvo pred požari — Jutri praznovanje jubileja Škofja Loka — V Gorenjski predilnici, ki je lani praznovala pol stoletja dela, so že dobro desetletje po zagonu proizvodnje osnovali svoje gasilsko društvo. Zavedali so se namreč požarnih nevarnosti, ki jih posebno v tekstilni industriji ni moč obvladovati brez usposobljenih delavcev za gasilsko dejavnost. Vse do 1980. leta so naloge v njej uresničevali zgolj s prostovoljnim delom. Takrat so v tovarni zaposlili prvega poklicnega gasilca, ki se mu bodo pridružili, kot je sklenil delavski svet na nedavni seji, začetek prihodnjega leta še štirje delavci pri teh opravilih. »Čeprav v tovarni ni bilo večjega požara že več kot dve desetletji, so bili nujni premiki k profesionalizaciji tudi pri varstvu pred požari,« pojasnjuje predsednik društva Štefan Kalamar in dodaja: »Tako bo delal v vsaki izmeni po en poklicni gasilec, kar bo predvsem zmanjšalo obremenitve prostovoljnega članstva.« V društvu je včlanjenih 110 delavcev in delavk, med katerimi so trije častniki, sedem podčastnikov in 67 izprašanih gasilcev. Dve moški desetini in ena ženska desetina so izurjene za operativne naloge. »Ob dobri pripravljenosti naša opremljenost in izurjenost zadoščata,« ocenjuje poveljnik društva Franc Klemenčič.» Začetni požari so namreč pogosti; če jih ne bi hitro pogasili, bi sami težko obvladali velik ogenj, v katerem bi gotovo nastale tudi velika škode.« Člani društva se redno usposabljajo na vajah v tovarni. Udeležujejo se tudi sektorskih vaj in sodelujejo na gasilskih tekmovanjih, posebno uspešne so članice, ki so Predsednik Kalamar In poveljnik Klemenčič ob novem vozilu IGD Gorenjska predilnica — Foto: S. Saje letos osvojile drugo mesto v občini. V usposabljanje so lani, na primer, vgradili predilniški gasilci prek 700 ur prostovoljnega dela. Letos je kar 25 novih članov opravilo tečaj za izprašanega gasilca. Pozornost preventivi Ob lastnem izobraževanju gasilci skrbijo tudi za usposabljanje delavcev. Vsak se mora naučiti pravilne uporabe gasilnega aparata. Razen tega zaposlene seznanjajo s požarnimi nevarnostmi prek strokovnih člankov v internem glasilu. »Kljub takim prizadevanjem,« naglasa Alojz Kokalj, ki je v predilnici zadolžen za varstvo pri delu, »še ne moremo biti povsem zadovoljni s stopnjo požarnovarnostne osveščenosti. Sem in tja je moč opaziti pomanjkljivosti v izpolnjevanju predpisov, zlasti pri prepovedi kajenja. Zato bomo v preverjanje znanja o varstvu pred požari v bodoče pogosteje vključevali tudi vodstvene kadre.« Kakovosten premik so v nekaj letih v predilnici dosegli pri tehničnem obvladovanju požarnih nevarnosti. Na najnevarnejših mestih so vgradili dva avtomatska sistema za javljanje nastanka ognja. Letos bodo tako zavarovali tudi skladišča, v prihodnosti pa nameravajo ob teh napravah namestiti še opremo za avtomatsko gašenje. Vgrajeni javljalci požarov so se doslej dobro obnesli. Izkazali so se tudi delavci, ki so brez težav pogasili začetne požare. Dobro preventivno ukrepanje in majhne škode ob požarih pa so se kolektivu obrestovale še drugače. Pridobili so za sredstva za preventivo pri zavarovalnici in si omogočili nakup novega večnamenskega vozila, ki ga bodo predali namenu'med jutrišnjo svečanostjo. Praznovanje 40-letnice IGD Gorenjska predilnica bo v soboto, 28. septembra 1985. Začelo se bo ob 10. uri, ko se bodo zbrali v -tovarni gasilci in drugi gosti. Po slavnostnem govoru predsednika društva, podelitvi priznanj in prevzemu gasilskega vozila bo vaja, ki se je bodo udeležila društva iz škofjeloškega sektorja in enota poklicnih gasilcev iz Kranja. Na vaji bodo preizkusili pripravljenost za gašenje večjega požara in zajetje vode iz dva kilometra oddaljene Sore. S. Saje Z oktobrom se začenja električna zima 1. oktobra začnejo veljati zimske cene elektrike, ki so za polovico višje od poletnih, kar naj bi prispevalo k varčevanju z elektriko pozimi, ko se poraba podvoji — Se splača imeti dvotarifno merjenje? Spomladi sta bili tudi za gospodinjstva uvedeni poletna in zimska sezona pri obračunavanju porabljene električne energije. 1. aprila so tako začele veljati nižje, poletne cene elektrike, 1. oktobra pa bodo začele veljati višje, zimske cene. Za polovico dražja zimska elektrika naj bi prispevala k varčevanju. Porabo naše elektrarne namreč stežka dohite-*vajo, premalo jih imamo. Problemi so znani, ob skrajnih zaostritvah jih občutimo z neljubimi redukcijami. Na Gorenjskem se podobno kot drugod v Sloveniji poraba elektrike sredi zime v primerjavi z vročimi poletnimi meseci podvoji, kar kaže, da se dosti ljudi greje z elektriko, predvsem dopolnilno, saj poraba krepko poskoči predvsem v hudem mrazu. Potem, ko bomo v nedeljo ure prestavili na zimski čas, bodo v torek, 1. oktobra, kilovatne ure električne energije dražje za polovico. Pri eno-tarifnem merjenju je poleti kilovat-na ura veljala 7,07 dinarja, pozimi bo stala 10,60 dinarja. Pri dvotarif-nem merjenju pa je doslej dnevna kilovatna ura veljala 8,84 dinarja, nočna pa 4,42 dinarja. Poslej pa dnevna kilovatna ura veljala 13,26 dinarja, nočna pa 6,63 dinarja. Zimske cene bodo veljale do 1. aprila prihodnje leto, ko bodo spet stopile v veljavo poletne. Povedati velja še, da so stikalne ure poleti dražjo dnevno elektriko beležile od 8. do 14. ter od 17. do 23. ure. Zdjrj pa se bodo podobno kot letni čas vrnile nazaj na stari čas, čez dan bodo stikalne ure dražjo elektriko beležile od 7. do 13. in od 16. do 22. ure. Na Gorenjskem je skoraj 70 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije, v dvajsetih delovnih dneh bodo morali vsem odčitati števce, kakor so jim morali tudi aprila in kakor jim morajo ob podražitvah elektrike. Tako nam praktično odčitajo števce štirikrat na leto, saj moramo prišteti še tistega, ko smo na vrsti za novi sveženj položnic. Nagradni polet — V torek, ko se je Matjaž Erjavec, učenec 4. razreda osnovne šole iz Šenčurja, odločil za polurni polet z aerotaksijem ALC Lesce, je bil lep, topel dan, kar neobičajen za drugi jesenski dan. Matjaž je v spremstvu sestre Gordane in očeta izkoristil prvo nagrado, za katero je bil izžreban v nagradni igri Gorenjski glas, ki smo jo izvedli otj jubilejnem gorenjskem sejmu v Kranju. Varen polet in izčrpen opis poti pilota Bruna Stularja ter seveda enkraten razgled bodo Erjavčevim ostali v lepem spominu. Zaradi uvedbe poletne in zimske cene elektrike bomo po novem dobili šest položnic, po tri za poletne mesece in po tri za zimske. Na poletnih bo znesek ustrezno nižji. Takšen način je potreben, saj bi sicer poleti plačevali preveč, pozimi premalo, kar posebej v zdajšnjih razmerah visoke inflacije lahko privede do še kako koristnega kreditiranja. Seveda pa šestih namesto dosedanjih petih položnic za plačevanje porabljene elektrike ne morejo uvesti čez noč, saj bi bila zmešnjava velika, hipoma tudi ne bi bili kos tolikšnemu delu. Novi način s šestimi položnicami bodo uvajali postopoma, tekom enega leta, ko pride na vrsto vseh devet obračunskih območij na Gorenjskem. Prvi bodo tako na vrsti konec letošnjega leta, zadnji konec prihodnjega. Še bolj kot zdaj se nam bo torej pozimi splačalo varčevati z elektriko. Ugašati luči, ki gore po nepotrebnem, paziti, da voda v bojlerju ne bo vrela, obleči pulover in obuti tople copate namesto prižigati dodatno električno pečico, ki piha pod noge topel zrak, požre pa veliko elektrike. V smislu varčevanja z elektriko je za marsikoga lahko zelo tehten tudi razmislek, ali res na števcu potrebuje stikalno uro ali ne, ali torej res potrebuje dvotarifno merjenje ali ne. Stikalne ure so v preteklih letih ljudje nameščali vsevprek, bile so pač novost, ki jo je vsakdo hotel imeti. Vendar so resnično primerne le tam, kjer ponoči polnijo termoa-kumulacijske peči, kjer veliko elektrike porabijo v času nižjih dnevnih tarif (od 13. do 16. ure in od 22. ure do 7. zjutraj. Če ni tako, potem je račun za porabljeno elektriko višji kot bi bil, če bi imeli enotarifno merjenje. Pri enotarifnem namreč kilovatna ura velja manj kot višja dnevna tarifa pri dvotarifnem merjenju, okoli 20 odstotkov je cenejša. Torej se splača pogledati na števec in izračunati, kaj se vam bolj splača. M. Volčjak Obvestilo invalidom Kranj — Društvo invalidov Kranj prireja 19. oktobra enodnevni izlet v Čateške Toplice. Vplačila sprejemajo do zasedenosti avtobusa. Obenem vabijo člane na rekreativno plavanje, ki je vsak petek od 15. do 17. ure v zimskem bazenu v Kranju. Vstop je prost s člansko izkaznico društva. . Krvavec — Planinsko društvo Kranj je moralo zaradi poškodb med lanskim in letošnjim viharjem temeljito prenoviti streho svojega doma na Gospinci. Obenem je pokrilo prizidek nad kletjo, v katerem stQ> dve sobi za osebje. Opravili so tudi redna vzdrževalna dela na lesen* stenski oblogi, pred nedavnim pa so na vzhodni strani stavbe postavi', li še lesen balkon, kjer se bodo obiskovalci lahko sončili. Dom je namreč stalno dobro obiskan, saj je poleti izhodišče za zanimive planin' ske ture, pozimi pa se v njem ustavljajo smučarji. Novo smučarsko se' zono bo pričakal dobro urejen, kar pa, žal, ne velja za nekatere dru9e turistične objekte na Krvavcu^ (S) Foto: S. Saje S čevljarskega stolčka za punkelj »Vedno sem pravil: če se mi bo kdaj zgodilo, da ne bom mogel ho* diti na delo, bom pa doma klekljal,« pripoveduje Franc Oblak s Plan1" ne v Kranju. In res je pred dobrim letom čevljarski stolček in šilo za' menjal za klekeljne in punkelj. Letos pa se že lahko pohvali z vrsto le* pih izdelkov. Robčki za prte, ovratniki, prtiči in druge čipke so izdela111 tako natančno in skrbno, da se jih ne bi sramovala nobena spretna klekljarica. Res je klekljanje bolj žensko delo. V krajih, kjer je ta lepa dom&c* obrt bolj razširjena, pa se je lotijo tudi moški. Torej naj ne bi bilo njc nenavadnega, če tudi Franc Oblak sede za punkelj. Toda povedati Je treba, da je Francu osemdeset let, pravzaprav bo osemdeseti rojstni dan praznoval prihodnji mesec, točneje, čez štirinajst dni. . »Ne, klekljati se nisem učil zdaj,« pravi, »tega sem se naučil že ko otrok. Sedem otrok nas je bilo pri hiši, sami fantje. Dela je bilo veliko, saj se je tedaj še vse delalo po starem in življenje v poljanskih hribin je bilo trdo. Denarja pa malo. Zato smo pozimi vsi delali »špice«. Ve"" ko se ni zaslužilo, nekaj pa vendarle. Kdor pa se kot otrok nauči kle* kljanja, tega nikdar ne pozabi. Res ne znam zahtevnejših vzorcev, ker se jih nikdar nisem naučil delati, preprostejše čipke pa mi še kar uspe* jo.« Ko mu je bilo osem let, je že moral služit. Dve leti je bil pri sosedu, potem pa je hudo zbolel. »Tuberkulozo sem dobil. Ker pa tedaj v naših krajih ni bilo zdrav* nika, denarja za zdravila pa še manj, so me zdravili doma z domačin1 zdravili. Tedaj so verjeli, da tuberkulozo pozdravijo smrekovi vršički, če jih uživaš skupaj s slanino. Tako so tudi mene zdravili in me P°/ zdravili. Nikdar kasneje nisem imel težav s pljuči, le pri flouorogra*1. ranju so me vedno opozarjali, da sem že bil bolan, ker je bilo na slik polno temnih lis.« Kasneje se je v Žireh izučil za čevljarja, delal v Srbiji in v Kranju-doživel zlom Jugoslavije v Kraljevu in bil v hipu ob vse, kar sta z že"1 že prihranila in spravila skupaj. V začetku leta 1944 je odšel v partiz* ne, svobodo pa je dočakal v Tržiču pri Trstu. »Po vojni je bilo spet treba začeti znova. Najprej sem delal pri^*"*. riji Peklenkovi, potem v čevljarski zadrugi na Primskovem, upokojite pa sem dočakal kot kontrolor obutve v Planiki.« .. Upokojen je že 27 let. Vendar se ni zaprl v stanovanje in se \Qi nad pokojnine. Prav tako kot prej se je vsako jutro odpravil na de10" Petindvajset let je pomagal zasebnemu čevljarju. Vse do lani, ko J zbolel in ni mogel več na delo. Vendar tudi sedaj oba z ženo dneve preživljata delovno. Ko je °. za punkeljnom, je žena za šivalnim ali pletilnim strojem. Tako ni11 kdar dolgčas in še na razne tegobe, ki pridejo z leti, se pozabi. L. Bogataj TRŽNI PREGLED KRANJ - Solata 150 din, špinača 160 din, korenček 120 din, Česen od 250 do 300 din, čebula 70 din, fižol od 280 do 300 din, kumare 60 din, paradižnik od 80 do 100 din, paprika 100 din, slive 150 din, jabolka od 100 do 120 din, hruške 150 din, grozdje 200 din, limone 460 din, ajdova moka od 180 do 200 din, koruzna moka 80 din, kaša 170 din, ajdova moka od 180 do 200, koruzna moka 80 din, kaša 170 din, surovo maslo 850 din, smetana 320 din, skuta 250 din, sladko zelje od 80 do 100 din, kislo zelje 200 din, orehi 2.500 din, jajčka od 22 do 24 din, krompir 60 din. JESENICE - Solata in špinača 150 lin, cvetača 250 din, korenček 150 din, česen 200 din, čebula 60 din, fižol 380 din, pesa 70 din, kumare 250 din, paradižnik 100 din, paprika 140 din, slive 180 din, jabolka od 100 do 150 din, hruške 150 din, grozdje od 200 do 230 din, ajdova moka 222 din, koruzna moka 97 din, surovo maslo 378 din, smetana 357 din, skuta 266 din, sladko zelje 70 din, orehi 2.544 din, jajčka od 24 do 27 din, krompir 54 din. DEŽURNE PRODAJALN] V soboto, 28. septembra, bodo & ne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA ^ Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, ^Lb* pri Nebotičniku, Kranj, SP Kranj, PC Planina, Kranj, PC P»»U* center, Kranj, PC Britof, PC H^d« PC Preddvor, PC Kokrica, od 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 1*'. jv Diskont Naklo, od 7. do 17. urfW<>f' Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib P""eđ jflr Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure-menček Duplje. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka jesenki: Živila Kranj, samopostrežna^ na Center 2, Jesenice in De'1 posl. 5, Jesenice TRŽIČ ff Mercator Bistrica, Živila Jelk*' žič, Mercator, Trg svobode 16 V nedeljo, 29. septembra, ^^ef žurne naslednje prodajalne: ..ka^. ka Cerklje od 8. do 11. ure, DeU^ jP Kranj in Naklo v Naklem od 11. ure ^