./ir.-./T > .JUS : ■ ■ V Ljubljani, sobota dne 28. junija 1918 Posamezna številka 6 vinarjev. -DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In Posamezna DEŽELNA YIADAi od treh mesecev, , o podpisu miru na sledeči podlagi: Srbiji tudi tedaj, ako Avstro-Ogrska zasede s svojo vojsko novopazarski sandžak z dovoljenjem ali brez dovoljenja Turčije in bodisi pod katerimkoli izgovorom (pretexte). Ako bi 541. stev. bDAN* izhaja vsak dan — tudi praznikih — ob 1. url zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani ▼ upravniStvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno B 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so ta pošilja upravništvu. n: Telefon številka EN POLITIČEN DNEVNIK. II. številka 6 vinarjev, :s Uredništvo in upravniStvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6, Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase *e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n eahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju jo-k: pust. — Za odgovor je priložiti ur mPo. 555 Telefon številka '1« Srbsko-bolgarska pogodba. Pismo iz Betgrada. Belgrad 12. (25.) junija 1913. Parižki »Temps« ima to srečo, da je tekom balkanske vojne postal pravi izvor vseh važnih vesti iz Balkana, celo takih, ki so javnosti — po svoji naravi — sploh nedostopne. Svoječasno objavil je »Temps« posamezne odlomke iz tajne srbsko-bolgarske pogodbe od svojega bel-grajskega dopisnika, kateri so izzvali v srbski javnosti veliko ogorčenje, kdo Je tako nepreviden, da je izdal državno tajnost. Končno se je izvedelo, da je bil to bolgarski poslanik v Belgradu. Dopisnik »Tempsa« Je medtem umrl v Belgradu in sedaj objavlja njegov list celo vsebino tajne pogodbe s temi besedami: Nahajamo se v prijetnem položaju objaviti, da si ne popolno besedilo, vendar pa celo vsebino (conte-nu entier) srbsko-bolgarskih pogodb, ki bodo predloženi arbitraži ruskega carja. Ti sporazumi, podpisani dne 29. lebr. (13. marca) 1912 1., sestojajo iz treh dokumentov. 1. Pogodba o prijateljstvu in zvezi. V tej listini so takoj y začetku označena vzajemna jamstva za obrambo neodvistnosti In Integritete obeh držav. Pogodba vsebuje dalje določbo za skupno akcijo in definitivno akcijo proti vsem zunanjim poskusom, ki bi imeli namen anektirati, okupirati ali pa samo zavzeti, dasi le začasno, bodisi katerikoli del balkanske teritorije, ki se nahaja pod turškim go-spodstvom. (Primerjaj cenj. čitatelj, kako so »pomagali« Bolgari v diplo- PMtiaLL^diL glede. Albanije in srbskega primorja svojemu zavezniKu. Op. por.) Dalje se predpostavlja v pogodbi sklenitev vojne konvencije, ki tvori sestavni del pogodbe o zvezi, in v kateri (konvenciji) naj se točno označi do najmanjih podrobnosti vse ono, kar mora vsaka stranka storiti za slučaj vojne. 2. Tajni dodatek (pogodbi). Ta dodatek predpostavlja hipotezo skupne vojne akcije proti Turčiji, bodisi, da nastane potreba zveznih držav za intervencijo vsled notranjih nemirov v Turčiji, bodisi, da bi stopilo na dan vprašanje »statusa quo« na balkanskem polotoku po zunanjih in notranjih vzrokih. Vse potoni skupne akcije — pridobljeno ozemlje pripada pod skupno gospodarstvo (condominium) obeh zaveznikov in njega razdelitev (liquidation) se inora Izvršiti v roku na ozemlje, katero se nahaja (situe) na vzhodu od pianine Rodop in reke Strume; a Bolgarska priznava Srbiji praivo na teritorije ležeče (situe) na sever in na zahod (an nord et a 1’ ouest) od planine Sare. Kar se tiče ozemlja, ležečega (situe) med Saro, RodOpom, Arhipelagom in Ohridskega jezera, ako bi obe zvezni državi prišle do prepričanja o nezmožnost ustanovitve avtonomne provincije v tem predelu (region), vsled občih interesov srbske in bolgarske narodnosti ali vsled drugih notranjih ali zunanjih razlogov (considerations), postopati se mora, z ozirom na te teritorije (de ces teritories) na sledeči način: a) Na zemljevidu, priloženem tej pogodbi, označena črta je od «Oo-lem-Vrha« severno od Egri Palanke, črez sredino »Ovčjega Polja«, razdvaja Vardar na nekoliko kilometrov severno od mesta Velesa in konoa pri Ohridskem jezeru ob severni strani Ohrida. b) Bolgarska se obvezuje (s’ en-gage) zadovoljiti se s to mejo v slučaju, da bi ruski car, ki mora biti i»a-prošen (solicite) za vrhovnega razsodnika (1’ arbitre supreme) v tej stvari, odločil to mejo za pravo. c) Sporazumno se obe stranki obvezujete, da vsprejmete kot deiini-tivno skupno inejo ono linijo, katero bo našel ruski car v gori označenih mejah (dans les limites cidessus indi-quees) kot najbolj primerno (la plus conforme) pravim interesom obeh zaveznikov. d) Vsako nesporazumljenje (tout differend), o priliki tolmačenja ali izvršitve bodisi kterikoli določbe gornje pogodbe, tajnega dodatka in vojne konvencije, bo predloženo na definitivno rešitev (decission) Rusiji, čim ena ali druga stranka izjavi, da je nemogoča poravnava nesoglas-nosti s medsebojnimi nagovori. 3. Vojna konvencij?!. Bolgarija in Srbija se obvezujete za slučaj vojne skupno prodirati na turško ozemlje, prva z najmanj 200.000 mož in druga z najmanj 150.000 mož. Ako Srbija in Bolgarija — po predidočem sporazumu — napoveste Turčiji vojno, ste dolžni obe državi 0’ une et 1’ autre seront obligces) poslati na vardarsko bojišče vs?.ka po eno armado (chacune une armee) od najmanj 100.000 borilcev. (Bolgarska je poslala samo eno divizijo. Op. por.) V slučaju, da napade Avstro-Ogrska Srbijo, je dolžna Bolgarska takoj napovedati vojno Avstro-Ogr-ski in poslati v Srbijo armado od najmanj 200.000 mož, da skupno s srbsko vojsko izvede vse vojne operacije, bodisi ofenzivne ali defenzivne. Isto obvezo ima Bolgarska napram taka -rvV3UU-V/&13I\C iz&vum napoved vojne od strani Srbije, ali pa, da bi Srbija — radi obrambe svojih interesov — poslala svojo armado v novopazarski sandžak in bi prišlo vsled tega do boja med srbskimi in avstrijskimi četami, je Bolgarska dolžna nuditi Srbiji isto pomoč. Vtis te objave. Prva dva dokumenta podpisana sta od obeh zaveznih ministrskih predsednikov in ratificirana od obeh kraljev; vojna konvencija pa je podpisana tudi otl načelnikov generalnih štabov Srbije in Bolgarske. Ta objava je politične kroge nemalo iznenadila, ne samo v Srbiji, pač pa tudi drugod, tembolj, ker se ne taji pravilnost in resničnost gornjih podatkov. Objavljenje vsebine spornih do-kumetnov bo nemalo prispevalo k ublažitvi ostrih časnikarskih polemik na obeh straneh jn bo tudi širši javnosti brezdvomno dobrodošlo za presojanje srbsko - bolgarskih odno-šajev, posebno sedaj, ko je ruski car prevzel razsodništvo spora v svoje roke. Položaj v Belgradu. postaja vedno bolj nejasen in zamotan in čim bolj se bližamo jasnemu zaključku in kočni rešitvi važnega spora, tembolj se pogrezamo v kaos vprašanj in raznih prehodnih dogodkov, ki otežkočajo jasen pogled na razvoj in akutnost spornih vprašanj. Bolgarska je začetkofha izjavila podvreči se arbitraži ruskega carja, ako se ista vrši na podlagi sporne pogodbe. Istotako je bila tudi Srbija pri volji vsprejeti arbitražo le pod pogojem, da se ista ne izvrši na podlagi Enakopravnost. Hoteli so poleteti sokoli v Ljubljano belo, da v mogočnem bi poleti, dvignili slovenstvo celo. Pa je rekla slavna vlada: »Jaz sokolov nimam rada. Mfrna moja je Ljubljana — Ce pa sokoli z Balkana bi se vanjo naleteli, velik bi nemir imeli. Oni mislijo, da Kranjska — zemlja naša je slovanska — pa predvsem je avstrijanska. Narod kranjski je ponižen -za pravice je brezbrižen — dvigati ga je nevarno, za namene naše kvarno. Jaz podpiram germanizem zraven še klerikalizem — zato hočem mir imeti — proč s sokolskimi izleti! To mi moti moje delo! — Vem. kaj vse bi se godilo, kaj bi vse se govorilo, Kakšne pesmi bi se pelo. Sokol je nam vsem na poti, nam ponemčevanje moti.« Kot je vlada govorila, tako tudi je storila — zlet sokolski — zabranila A zato so druge ptice v naše kraje priletele, razposlale so oklice, iz Ljubljane bele... In tako veliki inuki bodo konec naredili, jo v veselje spremenili turnerji in čuki. mmatmaaaamaaEumaaaaa B Za tirno E SDTTHER ° D Mestni trg št. 25 tokohrana §rjg ^ 0 ----------- in sv„ Petra cesta 8 tovarna ur :: v Švici :: MM mm — mm ■HISHM najcenejše in najboljše ure, verižice itd. Lastna pro- ; : tokolirana tovarna ur n %i»rhr^ : ure, verižice itd. : ^■■■■■■ ^ **5sbb£** nnauoanooD LIST F. K PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Ranjenca smo prinesli, gospa markiza,«, je velel Gregor in se odkril. »Patruljirali smo po Šansnej-skem gozdu, pa srno naleteli na francoske huzarje, ki so lovili ulane. Ti so bežali pred našimi, ra so dobili poni« e. in naši so moraii gledati, da izginejo ... 'ia oficir pa je bil obležal na mestu... in zato smo mislili, da boste vi. gospa markiza, gotovo tako usmiljeni...« »To se razume, Gregor. Kaj praviš, Klara — položimo ga v rdečo sobo, ali ne?« »Da, mama; tam mu bo najbolj udobno.« x Tašča in snaha sta sledili uosa-Lcm, ki so zavili po velikih stopnicah. »Ali je težko ranjen?« je vprašala stara markiza. »Krogla mu je prebila prsi tik poa ramo.« »Oh, nesrečnež! Io je smrtno!« »Nič ni gotovega. V Afriki sem vide! dovolj takih ran, ki so se zacelile prav naglo. Jaz menim, da utegne okrevati.« > Ah, Bog naj vas usliši! Takoj moram poslati po zdravnik?.« »Zdravnika nc bo prej kakor čez dve uri — ako ga najdejo doma.« »Dotlej pa storiva medve, kar je v najini moči, kaj ne, Klara?« Dospeli so bili v prostrano sobano, ki so jo imenovali »rdečo sobo«, zaradi sten, prevlečenih s starim granatnim baršunom. Nosači so položili nezavestno truplo na veliko paradno posteljo. »Moj Bog, kako je bled!« je zamrmrala markiza Klara in dodala še tiše: »Ubogi fant... tako mlad je in tako lep! Samo da ne bi umrl...« Stara markiza ni pomišljala dolgo: »Klara, sleči ga morava.« »To ni mogoče, mama — razen, ako mu razreževa dolman. Drugače bi ga preveč bolelo.« »Naj skoči kdo po škarje!« Med tem se je bilo natrlo v sobo vse polno radovedne služinčadi. Toda stara markiza je vzkliknila: »Oh, prijatelji, idite rajši, vsi, kar vas je. Mnogo preveč nas je tu. Eaj veste, da mora biti mir in samota okrog bolnika. Vam pa. Gregor, še enkrat hvala za priliko, da morem pomagati francoskemu oficirju.« »Vaš sluga, gospa markiza,« je dejal gozdar in se poklonil odhajaje. »Na razpolago sem vam v vsaki ieči, podnevi kakor ponoči. Ako bi me ka-terikrat potrebovali, pošljite k meni kočijaža Antona; nanj se lahko zanesete kakor name samega.« To rekši, se je obrnil k tovarišem : »Idimo zdaj, ne motimo gospode ...« Možje iz Bisjere so odšli. Stara markiza se je spravila s Klaro vneto na človekoljubno delo. Z neskončno previdnostjo sta slekli ranjenca, iz-mili mu rano in mu jo obvezali. Ko se je dotaknil hladni obkladek raztiga-nega mesa, je oficir zaječal. »Boli ga, siromaka,« je dejala Klara s solzami v očeh. »To ni slabo znamenje. Boljše je to kakor njegova prejšnja brezčutnost.« VII. Ob ranjenčevi postelji. Čakali sta zdravnika. Markiza Klara je pazila na vsak najmanjši drhtljaj, ki bi bil mogel premakniti obvezo in povzročiti novo krvavenje teh belih prsi, ki so se dvigale tako slabotno ob utripanju srca. Zdajci pa je izpregovoriia tašča. »Ko bi vsaj vedeli, kdo je ... da moreva obvestiti njegovo rodbine.« Če se ne motim, gledajo pisma iz žepa njegovega dolmana; treba vam je samo pogledati naslove.* Stara markiza je vzela res par pisem, da se prepriča, ali sc naslovljena vsa enako; nato je čitala na glas: »Gospod grof Olivje d’ Ormoa, kapitan pri 5. huzarskem polku v Sar-getninu...« »Olivje d’Ornova!« je vzkliknila Klara. »To ime mi je znano!« »Meni tudi. Stara, veleugledna rodbina je to... Kot dekle sem bila v inštitutu z neko Lucijo d’Ornova — nemara teto tega nesrečnega mladega moža...« »Ah, je že tu!...« je vzkliknila Klara. Zdravnik je stopil v sobo. Mož iz Bisjere, ki je prišel ponj, mu ie bil razložil spotoma, kako in kaj. Stopil je naravnost k postelji; toliko da je pozdravil dami. »Treba bo preiskati rano,« je dejal in izvlekel tok z inštrumenti. »Ah ne, gospod doktor! Krogla je šla itak skoz.« »To vem; a videti moram, ali ni zadeta kost.« »Ali pa pljuča!...« »Ne verjamem; saj ni bljuval krvi?« »Ne; tudi diha mirno...« »Vidite!... k večjemu, ako je zadeto pleče; potem moram pobrati koščice ... drugače...« Zamahnil je pomembno z roko in vzel sondo: »Ali imate kaj gorke vode?« »Evo je, gospod doktor.« »Hvala; potrebujem jo. da prihranim revežu nepotrebno muko.« Ogrel je jeklo v topli vodi in ga spustil nato v rano, z nežnostjo, ki je ne bi bil nihče pričakoval od njegovih širokih rok. Toda kljub njego- vi opreznosti se je zdrznil ranjenec krčevito in zaječal od bolečine. In kakor da je ta silna bol vzdramila živjenje v njem — oficir je od- prl oči — velike, črne oči — in pogledal okrog sebe z izrazom vznemirjenja, ki se je izpremenilo takoj nato v brezmejno strmenje. I oda že se je oglasil stari zdravnik: »Ne vznemirjajte se, gospod, ne bojte se ničesar. Ranjeni ste, a ne opasno, in sreča je hotela, da so vas prenesli v hišo, kjer vam bodo stregli prav tako skrbno, kakor da ste doma. Zdravnik sem; toda nevarnega nisem zasledil ničesar. Slabi ste zelo, ker ste izgubili mnogo krvi. Toda potruditi se hočemo za vas, in čez mesec dni boste zopet zdravi, morda pa še prej...« Bolnikove oči so se obračale v. jamicah; z neizmernim začudenjem je gledal to prostorno, aristokratsko sobano. Gledal je doktorja, ki mu je prigovarjal in mu napravljal hkrati veščo obvezo. Nato se je ustavil njegov pogled — in s čisto novim, naglim izrazom 1 — na mladi ženi, ki je stala poleg zdravnika s platnenimi ovoji v rokah; njene krasne modre oči so bile polne sočutnih solz. Ranjenec se je nasmehnil slabotno in zamrmral: »Oh, milostna, kako zelo sem vam hvaležen ...« Toda že ta neznatni napor je bil zanj prehud. Komaj je mogel še dodati: »Tako... izmučen sem...« Zaprl je oči in zavzdihnil globoko. ■Dalje.) zgodbe, pač pa na osnovi rezultata jalkanske vojne in v tem slučaju pri-icta v poštev pri razsojanju spornih vprašanj tudi ostala dva zaveznika (Grška in Črnagora). Ruski car pa je zahteval, da se }rezpouojno obe sporni stranki pod-vržete njegovi razsodbi, to oa le v tem slučaju, ako bi bil petrograjski sestanek balkanskih zaveznih mini-strsikh predsednikov brezuspešen, tedaj bi vsi štirje min. predsedniki predložili svoje želje pred ruskega carja To stališče Rusije je v načelu vsprejeto od cele balkanske zveze •n v tem je videti, da je Bolgarska popustila v očigled obupnim njenim notranjim razmeram. Konferenca min. predsednikov tse tedaj vrši in brigadir Vukotič, črnogorski min. predsednik, se že nahaja od včerajšnjega dne v Belgradu In čaka Še Venizelosa, grškega miti. predsednika, da potem s Pašičem skupno odpotujejo v Petrograd. Do tu je vse jasno in vsaki dan nam je prinašal novih nadej za mirno rešitev. Naenkrat pa je zopet nastala v Srbiji ministrska kriza in prvotno se je mislilo, da se zopet vse ublaži, a včeraj ob peti uri je kralj vsprejel demisijo in sedaj se nahaja Srbija brez odgovornih činiteljev. Kaj sedaj? Kdo prevzame Pašičevo nasledstvo? Vse to so vprašanja, ki globoko režejo v bolgarsko-srbsko razmerje in iz jasnih višin se zopet pogrezamo v globoko temo — negotovosti. Na mejah pa divjajo posamezni boji s predstražami bolgarske, srbske in grške armade. Slovanstvo preživlja zopet eno svojih kriz... Mars. Kako v bodoče? Trst, 26. junija. Volitve so torej končale in bojeviti duh, ki je preveval naše vrste za časa burne volilne dobe. je začel pojenjavati. Do cela pa nikakor ne sme pojenjati, zakaj letošnje volitve so nam pokazale, da imamo hude sovražnike in da si ti naši sovražniki, kadar gre za odločilne boje, podajo roke in skupno udarijo proti nam. Italijani in Nemci se sicer nekoliko kavsajo med seboj, toda, kadar je treba planiti na Slovana, takrat so si vsi edini in med niimi vlada pravo bratstvo. Ta itaMjansko-nemška zveza pa je pritegnila tudi veliko socijalnih de-'demokratov na svojo stran, to pa s tem, ker ie naglašala, da so delavci v Trstu odvisni le od Italijanov in da bodo Imeli kruha le tedaj, če bodo glasovali za italijansko kamoro. Žalostno je to, da se nahajajo v vrstah socijalno demokratične stranke taki nezavedneži, ki rajše poslušajo italijansko protidelavsko kamoro, nego pa svojo lastno delavsko stranko. Resnice, da se bodo ti naši nasprotniki, ki so stali v boju proti nam pri letošnjih volitvah, pripravljali v solidarnosti na prihodnje volilne boje, pač nihče ne more vtajiti. Oni imajo pred naraščajočim Slovenstvom strah, zato na nič drugega ne mislijo, kak^r pa na to, kako bi nas potisnili nazaj in nam stopili s težkim korakom na vrat. Kovali bodo proti nam zlobne načrte, pridno se bodo pripravljali na boj, in kadar se bodo čutili zadosti močne, takrat pa bodo planili po nas z vso svojo strastjo in sovraštvom. Da goje do Slovencev res veliko, naravnost smrtno sovraštvo, to smo mell priliko videti za časa volil, borbe. Hoteli so zažgati Clrll-Meto-dovo šolo tedaj, ko so bili v nje] učenci, In hudo jim je bilo, da se jim ta hudobija ni posrečila. Proklamirall so proti sioven. delavcem štrajk ter so hoteli na njegovi podlagi doseči, da bi prišli ob kruh slovenski delavci ob pristanišču. Uganjali so še druge lopovščine, o katerih bi se pustilo obširno pisati. Vspričo tega dejstva, moramo imeti pač odprte oči in stati moramo neprestano na straži. Malodušnost mora popolnoma izginiti iz naših vrst! Če se nasprotniki pripravljajo proti nam z namenom, da bi nas uničili, moramo pač pokazati, da čutimo v sebi dovoli odporne sile in da smo pripravljeni na vsak napad od strani nasprotnikov odgovoriti tako, da bo začelo vse plesati okoli njih. Zadostno odporno silo pa si bomo pridobili izključno le z navdušenim in stvarnim delom, tako na političnem, kakor na gospodarskem in Izobraževalnem polju. Zlasti moramo polagati veliko ivažnost na gospodarsko in izobraževalno delo. Če bomo gospodarsko močni, nas nihče ne bo mogel izpodriniti. Reveža, ki ne poseduje razven svojih feuljavih rok ničesar, je lahko pognati. iCloveka, ki kaj poseduje, pa ne. To ivelja za celi narod. Zato glejmo, da pridemo na gospodarskem polju do potrebne moči! Pri tem pa naj sodelujejo vsi sloji naroda! Vsak naj vrši tisto delo. za katero čuti največ sposobnosti. Ako bomo v tem smislu nada-levali naše delo, bomo čisto gotovo prišli do lepše bodočnosti. In ni nobena utopija, če rečemo, da v tem slučaju lahko upamo na popolnoma slovanski Trst. V nasprotnem slučaju, če bomo torej lenarili, se nam zna slabo goditi. Lahko napoči za nas zopet tista doba, ko se na tržaških ulicah niti ni smelo slovensko govoriti in ko so postopali s Slovenci kakor s psi. Ti časi se ne smejo povrniti! In ne samo to. Vse naše stremljenje mora iti za tem. da se današnje žalostne razmere izboljšajo. To se bo zgodilo, če se bomo vsi vpregli v delo. Minulemu volilnemu boju na jtorej sledi nov boj, ki pa naj ne bo samo hipen, ampak trajen. Štajersko. Klerikalni poslanci naši škodljivci! »Straža« od zadnje srede napada naprednega poslanca dr. Ravniharja in se hoče iz njega norca delati! »Straža« bi storila mnogo bolje in pravilneje, če bi najpreje naštela vse grehe dr. Korošca in Verstovška. Posebno še prvega. Rada bi »Straža« že zopet se bahala »koliko so že njeni poslanci storili. Seveda, njihovih del in zaslug previdno zamolčuje! Zakaj? Ker še nismo nič storili in prav ničesar dosegli v varstvo naših narodnih pravic. To je seveda žalostno! Le poglejmo enkrat: štajerski »Volksrat« vedno bolj po-nemčuje naše sodnije in druge državne urade. Pa kaj store naši klerikalci? Dr. Verstovšek — ki je morda še eden najbolj zavednih med njimi — ima vedno na razpolago kakšno mogočno interpelacijo in morebiti bi še tu in tam kaj dosegel, ampak za seboj ima dr. Korošca in ta ne pripusti, da bi taki koraki imeli kakšne uspehe, ker se boji, da bi mu njegovi tovariši-poslatici zrasli »čez glavo«. Kar bi eden dosegel z odločnim nastopom, to on pokvari z zahrbtnimi pogajanji in lovenjem koncesij. Pa ne morda, da bi bile te koncesije v korist volilcem. Nasprotno. Tem so v škodo. V dobro so le par klerikalnim mogočnikom in drugemu nikomur. Če pa izpregovori kak klerikalni poslanec na dobro splošni slovanski stvari, pa dobi dr. Korošec Se drugega tovariša v osebi Kranjskega dr. Šušteršiča. Ze v neštetih slučajih so imeli klerikaloL ki se s svojo močjo vedno na vsa usta bahajo, priložnost, postaviti se ponem-čevaJnemu sistemu, ki danes piha z Dunaja, a storili pa tega niso nikdar. Udrihati po naprednih poslancih se torej ne pravi nič drugega kot: ve-doma se lagati! Najmanj k temu upravičena pa je »Straža« in gospodje okoli nje. Saj štajerske razmere se kar kade — klerikalnih grehov ... Maribor. (Nemški profesorji kot glavni propagatorji ponemčevanja.) Odkritje »Jahnovega« spomenika je zopet pokazalo, kako malovažno stališče zavzemajo ravno nemški profesorji nap ram slovenski javnosti. Kakor pri vsaki priliki, so tudi tukaj biili oni glavni faktor, ki je povzdigoval do neba nemško kulturo. To je pokazal takrat v prvi vrsti nemški realčni profesor Jorg. Nastopil je v govoru, ki naj bi bil teloyadno-stro-kovno obravnaval pomen telovadbe. Zašel pa je gospod v čisto drug, na-cijonalen tir, ki je pač povzdigaval nemško idejo in kazal vse človeške pridobitve le kot sad nemške kulture. Poslušalo ga je seveda številno občinstvo in med tem še prav posebno dijaštvo ter druga učeča mladina. To se pravi nič manj, kot javno učiti in vcepljati v mlada srca nacijonalnl šovinizem. Ali pa je kaj takega tu ob narodni meji dovoljeno? Pustimo to vprašanje za danes odprto! Na vsak način pa si zapomnimo to nastopanje za slučaj — ko bomo mi Slovenci iz tega izvajali posledice... »Los von Rom« in naši klerikalci. Na »Los von Rom« gibanje so naši klerikalci kaj hudi. To seveda samo zategadelj, ker podkopava njihovi ljudstvo-poneumljajoči po-litiki vedno huje tla. Zadnja »Straža« pravi. da je temu kriva izvečine agitacija nemških pastorjev. Temu pa ni tako. Vstopu k protestantizmu so krivi samo klerikalci. Klerikalne politične spletkarijo In družabna klerikalna impotenca, to so glavni faktorji ki ljudi vedno huje In v vedno večjem številu s studom odganja stran od Rima in v naročje protestantizma, oziroma popolnega brezverstva. Ljudske mase vedno bolj uvidevajo. kako silno mnogo je že zakrivil katolicizem in njegovi duhovni — ljudskega gorja, ljudske bede in duševne propalosti. Ne agitiramo za »proč od Rima«, ovreči pa hočemo tako naivno tolmačenje vzrokov tega gibanja. kot to dela naša ljuba maribor- ska »Straža«. Dokler se rimsko-kato-lištvo ne bo prepričalo — in zato je malo upanja, da potrebuje korenite preureditve v svojih dogmah in o življenju — zasebnem — svojih duhovnikov, redov itd., ni upati, da bi se temu prišlo v okom. Nasprotno:, teh sedem let tega gibanja, mislimo na glavno gibanje, ie šele predigra temu kar sledi. »Straža« bo torej še marsikaterikrat lahko pisala o »pro-testatovski agitaciji.« Delo notarjev na slov. Štajerju. Piše se nam: Značaj mojega po- klica mi daje mnogokrat priliko dobiti vpogled v razne pogodbe. In nemalokrat se mora človek res zgražati nad spakedrano slovenščino ter dvoumnostjo teh pogodb, ki so delo nemških notarjev. Zlasti se »odlikujejo« notarji v Slov. Bistrici, v Laškem in Rogatcu. Slednji najraje tudi pri nemščine popolnoma nezmožnih strankah napravi pogodbo kar v blaženi nemščini, ker dobro ve, da si narodno brezbrižni ljudje itak puste vse dopasti. Navedem le en slučaj, vzor pogodbe enega nemških notarjev zgorai navedenih krajev. Točka »tretjič«, drugi odstavek te pogodbe se glasi doslovno: »Nadalje se izgovori prodajalke če, za slučaj, če bi sl njena otroka M. M. V. vženila, ter če boti do svoje ženitve pri kupcih ostala ter njima pri delu pomagala, da morata kupca vsakemu za gostijo dajati, dvajset kil mesa svinjskega, pet škafov pšenice in pet vedrov vina, oziroma če vina ne bi imela, pa pet malih vedrov sadnje pijače vse to pa le, če bosta kupca to imela pri hiši.« — No kaj pravite k temu skrpucanemu odstavku? Ne glede na kopico slovniških in drugih napak, preštudirajte odstavek z ju-ridičnega stališča. Besedica »dajati« je dala uradniku pri odmernem uradu v Mariboru, seve tudi Nemcu, povod, da je to enkratno dajatev ob priliki ženitve smatral za tekoče breme za več let ter pristojbino odmeril po lOkratni vrednosti pridržka. Taki slučaji niso redki. In nerazsodna stranka mora plačati 9krat večjo državno pristojbino, kakor bi ji bilo treba in se ima zato seve zahvaliti le slovenščine nezmožnemu notarju, oziroma njegovi pogodbi. In potem zadn*i stavek: »če bota kupca to imela pri hiši.« Recimo, da pride čas ženitve enega otrok. Premeten kupec lahko naprimer odpelje vino ali »sadnjo pijačo« od doma in rešen ie dajatve. Kaj mu hoče? Saj ob času ženitve »ni imel pri hiši«. Nastane lahko preporni kreg in tožba jc skorai tioizonibna. to ioraj &\«\ ra pacta — jasne določbe... — Omenim naj le še naslednji stavek iste pogodbe radi njegove klasične slovenščine. Glasi se: »Kakor to posestvo stoji in leži, s hišnimi in gospodarskih poslopji vred pa izvzemši vže odmejičenih, po geometru še od-merijilnih delov parcel itd. katera dela (so štirje) se prodajalka v last pridrži. — Upam, da bodo te vrstice zadostovale, da slov. ljudstvo izpre-vidi, kako neprijetne posledice ima lahko taka pogodba, ter da se vsaj* tam, kjer ima tudi slovenskega notarja na razpolago (Maribor. Ptuj) izogiblje nemških. Slednjim pa priporočamo, da naj se gredo pošteno učit slovenščine, če že morajo domačinom odjedati kruh. Slovenjegradec. Naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 13. julija t. 1. ob priliki 251etn>ice v Šmartnem veliko ljudsko veselico, katere se udeleži tudi celo celjsko sokolsko okrožje. Ze sedaj se vrše velikanske priprave m zanimanje od vseh strani, posebno od strani kmečkega ljudstva, tudi tistega iz bližnje Koroške raste od dne do dne. Spored bo zelo zanimiv. Lili sokoli in sokolice, katerih v našem kraju do sedaj še nismo imeli prilike občudovati, nastopili bodo pri prostih vajah kakor tudi na orodju. Tudi druga iznenadenja ne bodo izostala, za kar nam jamči izredna marljivost naših narodnih dam. Zato je pričakovati, da bo udeležba zelo velika. Natančnejši spored se bode pravočasno objavil. Iz celjske okolice. Slučajno mi je prišel te dni »Slov. Gospodar« z dne 19. julija t. 1. v roke. V uvodnem članku se svari kmete pred raznovrstnimi agenti, ker se mnogi poslužujejo goljufije in vsiljevanja. Potem navede imenovani list, da sta bila dne 10. junija t. 1. y Gradcu dva agenta na večmesečno ječo obsojena, ker sta nekega kmeta z malovrednim strojem opeharila. Mi odobravamo to svarilo, dasi ni popolno. »Gospodarjev« dopisnik je namreč zamolčal, da tičijo tudi v kutah agenti, kateri so nevedno že za veliko večjo vsoto oskubili, kakor taki, ki ljudem stroje ponujajo. Navedemo samo: Drozd, Kaiser, Weiss. »Slov. Gospodarju oziroma gg. Kemperlu in Korošcu, bi toraj svetovali, da naj začneta s prav veliko metlo pred lastnim pragom pometati in na to delovati, da se tudi »žegnani agenti« zasluženi kazni ne odtegnejo. Dnevni pregled. Kako se rešuje koroško Slovenstvo. »Slovenec« poroča: Velika manifestacija koroških Slovencev pri Pliberku. Včeraj je privrelo iz vseh krajev Pliberškega okraja na tudi od drugod na tisoče slovenskega ljudstva na evharistično slovesnost pri cerkvi Božjega groba nad Pliberkom. Vršila se je pod vodstvom č. g. knežoškofijskega kanclerja inons. Vidoviča lepa evharistična procesija, katere se je udeležilo sila pobožnega ljudstva. Pri slovesni sv. maši je pridigal č. g. Smodej. Po procesiji se je vršil shod pod cerkvijo in je po nagovoru predsednika S. K. S. Z. za Koroško dr. Lamberta Ehr-icha govoril Fr. Terseglav o pomenu češčenja sv. Rešnjega Telesa za slovensko ljudstvo. Popoldne Da je silo koroško ljudstvo priča prvega avnega nastopa uniformiranih koroških Orlov, ko so izvajali proste vaje in orodno telovadbo, kar je ljudstvo zelo navdušilo. Govoril je dr. Hoh-njec o verski in narodni ideji v slovenski krščanski izobraževalni organizaciji. Ljudstvo se je zadovoljno vračalo domov. Nepričakovano lepo vspela slavnost je pokazala, da na -hteva za škodo 1800 K. Predlog župana je. naj mestna občina popolnoma pokrije s to svoto vso škodo. Obenem pa je mestna občina odvezana od vsake kakršnekoli bodoče škode. Zupanov predlog }e sprejet. Sledi še glasovanje k predlogu občinskega svetnika dr. Zajca v zadevi ljubljanske delniške plinarne naj se namreč določi poseben odsek, ki bo obstal s 5 članov. V ta odsek se izvolijo občinski svetniki: dr. Triller. Pustoslemšek, Hudovernik. Lilleg in Pammer. Ob 8. uri zaključi župan javno sejo. Sledi tajna. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Boji se nadaljujejo.— Francija in Rusija pozivate Rumunijo da mo bilizira proti Bolgariji. — Rumunska nota Bolgariji. Danes ie skoro jasno, da se ne gre za posamezen slučaj prevzetnih bolgarskih oficirjev, temveč, da se gre za nekaj obširnejšega. Kljub miroljubnosti Srbije, kljub poslednjim sejam, ki imajo odločiti, ali naj razsodi Rusija ali ne. kljub vsemu ne prenehajo bolgarski napadi na srbske pozicije. In bolgarska vlada molči! Ali se pa mar godi vse na njeno povelje! Torej hoče Bolgarija vojno brez napovedi; brez napovedi hoče napasti Srbe. svoje zaveznike, k0 je Turčiji vlani vojno korektno napovedala! Iz Sofije ni nobenih vesti, ki bi potrjevale nasprotno dejstvo. Bolgarska vlada moiči in odobrava. Pariz, 27. junija. »Temps« poroča iz Sofije, da je v bližini Vidina 60 mož srbske kavalerije prekoračil reko Timok. Bolgari so četo obkolili in jo do zadnjega moža poklali. Pariz, 27. junija. »Temps« poroča iz Belgrada, da so danes zjutraj zopet hoteli Bolgari prodreti preko reke Zlatovske in zavzeti srbske pozicije, toda Srbi so jih zopet pognali. (Bolgari iščejo Slivnice — in io bodo dobili.) Bolgarija igra prav nevarno Igro. Daj bog, da bi se kesala. Znak) so pa že tu, za Bolgarijo niso ugodni. Bolgarija ie menda pozabila, da ima za hrbtom Rumunijo. Bukarešt, 27. junija. Listi poročajo senzaclonelno vest. da je rumunska vlada poslala bolgarski vladi noto, v kateri ji naznanja, da bo uvedla 'Rumunija svojo armado takoj v akcijo, kakor hitro napade Bolgarija svojega zaveznika. Če je bolgarska irmada napadla srbske čete, tedaj bo sledilo rumunsko povelje že danes. Bolgarija ogrožuje evropski mir in to hoče preprečiti Rumunija s tem, da Bolgarijo napade. (Če tudi se vest ne potrdi, ie vendar značilna za rumunsko mnenje.) FRANCIJA IN RUSIJA POZIVATE RUMUNIJO, DA MOBILIZIRA PROTI BOLGARIJI. Dunaj, 27. junija. Kakor se v Jobro informiranih krogili govori, sta šla včeraj francoski in ruski poslanik k rumunskemu min. predsedniku Majorescu in ga pozvala, da naj rumunska vlada takoj mabilizira svojo armado proti Bolgariji. Rumunska vlada sicer ni direktno ugodila, pač pa je poslala Bolgariji noto, kjer ji pravi, da si Rumunija za slučaj volne pridrži popolnoma proste roke. STUERGKH JE ZAČEL LEPŠO PESEM PETI. Dunaj, 27. junija. Danes je podal v gosposki zbornici grof Stiirgkh poročilo o zunanji politiki. Dejal je, da so balkanski narodi na poti mirne poravnave. Avstro-Ogrska, bo, kot je bila, tudi za časa vojne, prijateljskega (!) duha napram balkanskim narodom. Simpatije Avstro-Ogrske veljajo za vse balkanske države brez izjeme. Vspeha balkanskih držav niso pozdravljali samo avstro-ogrski Slovani, temveč tudi neslovansko prebivalstvo. In tako dalje je šla lepa pesem... IZ BELGRADA. Kako je s Pašičem izpadlo, se do tega trenotka še ne ve. Popoldne je bila seja, na kateri so nacionalisti Zictovski reki in radi zahteve Rusije, da Srbija izroči spor ruskemu razsodišču. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Na]man|ši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah. Zaključek mallb oglasov ob 6. url zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — JSkupno več dijakov, naj-nižia cena. Učenca in učenko sprejme mod-na trgovina P. Magdič. Ljubljana. Iščem službe vratarja, hišnika, sluge itd., vešč slovenščine in nemščine. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. II"vr na prodaj. Zaradi od-r||C£g potovanja gospodarja se v ■ llvU bližini nove šole proda dobro obrestu joča hiša z vrtom V hiši so 4 stanovanja z letnim dohodkom 400 K in stanovanje za gospodarja. Cena 10.000 K, treba samo 6000 K, drugo ostane vknjiženo. Izve se pri Mat. Vidmarju, Novi Vodmat 112. Ugodna prilika za kamnoseka! V Bršljinu pri Novem mestu, kjer obstoja že stara kamnoseška obrt, se ista zaradi rodbinskih razmer takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji. Več pove: Ana Kokalj, vdova kamnoseka v Bršljinu pri Novem mestu. Laška kuhinja ■sr Xjj-u/blj£ini_ Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseli vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. S? v Gostilna Florijanska ulica št. 6. Kavarna odprta celo O Radi bolezni oddam takoj pod ugodnimi pogoji dobro vpeljano na debelo (en gros). M. SPREITZER posestnik in trgovec v Ljubljani. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških' oblekcah :: in krstni opravi, :: ■ | Simon Praprotnik ii Jenkova ulica 7. ■ S priporoča slavn. občinstvu svojo S veliko zalogo ledeni' p-1 r’nfh S :: miz, stolov :: S in sploh vsa v m ; zarsko obrt sp g' u joča dela. ■ S Delo solidno, zmen ■ S cene, postrežba točn-■ S Ceniki se pošiljajo S franko in zastonj. FRAN KRAIGHER Icroja-šlci mojster G-osposka -vollca, štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek p0 meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile in blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Mednarodno specllctjslro podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TTstan.© vij ©no 1S7©. Telefon, štev- ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. <— Reekspedicija m skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . * • * . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Lasne kile najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado „Neril“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivce in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega ti ga). Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! t Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ „ „ „ 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. . „ „ „ 40—50 „ , 14 prašne, plašče „ „ „ 18—20 „ „ 10 ’ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najmžjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. Izgotovljene obleke površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini „Pri Škofu“ v Ljubljani, na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — Stalne nizke cene. ]S! IB (gosp. trgovci velik popust) K. A. Kregar trgovina usnja na drobno in debelo Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23 Telefon štev. 96. Novosti za dame; usnje za modne čevlje v vseh barvah zlata, srebrna, višnjeva, bakrena, zelena itd., pošljem tudi v vzorce na vpogled. -■ —•• ^ 3 fl O a § im > f7 Pozornost v V «1 ■ *■ #. vzbujajo nizke cene naših elegantnih in trpežnih čevljev t ovarniška zaloga čevlje* znamka A. F. C. 0. (Josip Hočevar) ^ Ljubljana, / . Stritarjeva »lica » I«-. N C* & n © m 0 P- & K- 1 e ® 3 CD o ere o o o fi •— < SL ST N && kS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “