novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CMDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 18(1152) Čedad, Četrtek, 1. maja 2003 naroči se na naš tednik primo documento contabile dell’ente è stato approvato lunedì 28 dall’assemblea Comprensorio, via libera al bilancio Perplessità di alcuni consiglieri del centro-destra, alla fine un sì quasi unanime 2A ŽlVIt !... ALPA ŽIVIET ZA MELAI? Non è stato un sì al bilancio preventivo sofferto, quello dato dall’assemblea del Comprensorio montano lunedì 28 aprile a S. Pietro, ma non si può nemmeno dire che tutto sia filato liscio. La discussione è stata infatti movimentata dalle perplessità di alcuni consiglieri del centro-destra. Alcune formali, come il poco tempo a disposizione per poter verificare le poste del documento contabile, altre nel merito di alcune o-pere pubbliche. Le prime sono state giustificate dal presidente Adriano Corsi con il poco tempo che l’ente aveva a disposizione per redigere il bilancio. Sul secondo aspetto, Corsi ha chiarito: “Gran parte delle voci a bilancio sono progetti residui delle tre Comunità montane, il programma è stato poi fatto proprio dalla giunta”. Niente di nuovo, insomma. Nonostante ciò, alcune rimostranze sono state fatte da alcuni consiglieri, in particolare da Renata Qualizza (Stregna), che ha più volte chiesto conto dei progetti e di chi li realizzerà (per Corsi i 36 dipendenti dell’ente sono sufficienti), e da Giovanni Crosato (Dolegna del Collio) che, non soddisfatto delle risposte della giunta, ha addirittura minacciato: “La prossima volta chiederò, singolarmente, le dimissioni degli assessori”. Michele Obit segue a pagina 4 V Cedadu kongres SKGZ Živimo v casu, ko se slovenski manjšini v Furlaniji odpirajo nove, pozitivne priložnosti. Dosegla je pravno priznanje in varstvo, za kar so se beneški kulturni delavci prizadevali v izjemno teZkih razmerah v vsem povojnem Casu. Bili so priznani napori za izobraževanje v slovenskem jeziku in špetrska dvojezična šola je bila vključena v vsedržavni šolski sistem. Z ustanovitvijo Državnega didaktičnega ravnateljstva s slovensko-itali-janskim dvojezičnim poukom v Spetru so ohranili tudi njeno vsebinsko specifiko in kulturno poslanstvo (pa čeprav je to le mrtva Crka zaščitnega zakona), ki naj se dodatno oplemeniti z delovanjem na celotnem obmejnem pasu Furlanije. beri na strani 5 1. maj v duhu skupnih vrednot Pričakujemo 1. maj v znamenju skupnih vrednot, kot so družbena solidarnost, pravica do dela, do pokojnine, do javnega šolanja, do zdravstva, varnosti ter spoštovanja različnih po spolu, narodnosti in drugih razlik. Pričakujemo 1. maj, ki bo praznik vseh delavcev, kajti delavci niso “umrli”. Spremenili so se naCini dela in poklici, vendar delamo in množijo se krivice, nespoštovanje delavskih statutov in sindikalnih sporazumov. Večata se izkoriščanje in razlike med revnimi ali manj premožnimi ter bogatimi. To se dogaja pri nas, v naših mestih in vaseh kot tudi v svetu. Pričakujemo, da bo 1. maj praznik miru in spoštovanja mednarodnih deklaracij o Človekovih pravicah ter mednarodnih organizmov, zaCenši z OZN. Pričakujemo si 1. maj, kjer bomo na trgih in ulicah enotni in strpni, praznik dela, ki ga kronisti ne bodo beležili kot dan sporov. Pričakujemo takšen 1,-maj, kajti na marsikaterem prazniku osvoboditve smo odšli domov razočarani. Marsikje nam je 25. april zagrenil prve dni pomladi. V Trstu smo iz Rižarne odhajali žalostni. Pa ne le zato, ker se je Zupanu Dipiaz-zi zareklo in je namesto slave padlim v Rižarni izar-zil Cast mrtvim pri bazoviški fojbi. Žalostni smo bili zaradi glasbene spremljave s pesmimi, kot je “Ragazze di Trieste”, zaradi ozvočenja, ki ga praktično ni bilo, zaradi tega, ker sta tržaška in pokrajinska uprava podtaknili prazniku osvoboditve fojbe ter naredili vse, da bi izigrali prizadevanja Antifašističnega odbora. Zagrenjeni smo, ker nismo z desne strani slišali ene kritične besede na raCun mnoZi-Cne manifestacije naciski-nov, ki so Tie v popoldanskih urah zbrali ob bazoviški fojbi. Bilo jih je preko 700 in v Črnih srajcah so pozdravljali padle s klasičnim “saluto romano”. Apologija fašizma očitno mnoge ne moti.(ma) beri na strani 2 A fianco parte del pubblico che ha seguito la presentazione nel teatro di S. Pietro, sotto un’immagine del video e un momento degli interventi viaggio! è l’invito di Antonella ai genitori, ai quali la videocassetta è rivolta, e a tutti coloro che avranno l’opportunità di godersi questo breve percorso linguistico pieno di suggestioni. Un percorso di suggestioni nelle parole di “Videoabeceda” In una sala gremita di a-lunni, genitori ed educatori, giovedì 24 aprile, l’Istituto per l’istruzione slovena e la scuola elementare bilingue di San Pietro al Natisone hanno presentato “Videoabeceda”, un progetto di videoproduzione realizzato con il sostegno finanziario dell’Unione Europea. Dopo l’introduzione della direttrice Živa Gruden, i saluti del vicesindaco Nino Ciccone e del vicepresidente dell’Istituto Giorgio Ban-chig, l’insegnante Antonella Bucovaz ed il prof. Roberto Dapit hanno approfondito i contenuti del progetto, il cui video è stato proiettato al numeroso pubblico presen- te. Il lavoro, costruito dagli allievi ed insegnanti della scuola bilingue e coordinato da Antonella Bucovaz, con la collaborazione tecnica di Giacinto lussa, ripercorre con un ritmo accattivante le lettere dell’alfabeto sloveno per introdurre lo spettatore nella straordinaria quotidianità dell’attività scolastica e portarlo a conoscere il territorio delle Valli del Natisone con la loro storia, tradizioni, leggende e particolarità. Le lettere dell’alfabeto sono diventate così uno spazio nel quale ognuno, alunno o insegnante, ha trovato il suo posto ed il suo modo di contribuire. Il ritmo, la varietà degli intenti, la molteplicità dei volti e delle situazioni sono le coordinate di questo spazio. Buon novi matajur Četrtek, 1. maj 2003 Aktualno Dopo la presentazione a Kanal ob Soči, in ottobre, il progetto della “Via dei monti sacri” ha avuto il suo via ufficiale, sabato scorso, anche a Prepotto. E’ una delle località, assieme a Kanal e Nova Gorica, interessate dal progetto transfrontaliero che riunisce, attraverso percorsi a piedi, in bicicletta e in auto, i santuari di Castelmonte, Marija Cel e Sveta gora. Un’operazione che ha a-vuto l’appoggio nell’Interreg 3 (a Prepotto erano presenti due funzionari dell’Unione europea) e qualche difficoltà che il sindaco di Prepotto, Gerardo Marcolini, non aveva mancato di denunciare. Ora per quei 15 chilometri di percorso che interessano il comune della Val Judrio “si deve per forza sviluppare un programma a medio e lungo termine”. Il progetto insomma va integrato e Prepotto potrebbe non riuscirci, visto che deve contribuire finanziariamente con il 20% della spesa totale. Marcolini ha fatto appello, in questo senso, all’Unione europea e alla Monti sacri, un percorso che unisce Provincia. L’assessore al tu- to la sua disponibilità, rismo di quest’ultimo ente, Assenti i sindaci di Kanal Lanfranco Sette, ha dichiara- e Nova Gorica, a nome dei vicini sloveni è intervenuto Peter Mignozzi. “I tre santuari - ha detto - sono una ricchezza di cui l’Europa a-vrà molto bisogno”. Che la “Via dei monti sacri” strizzi più che un occhio un occhio al turista lo ha fatto capire la relazione di Boris Stocca, coordinatore del progetto a nome del consorzio Arengo. “Ci si rivolge - ha affermato - ad un turismo alternativo, destinato ad un mercato esigente e selezionato”. (m.o.) 1. maj spoštovanja s prve strani Marsikje v Italiji je bil torej 25. april praznik poln polemik, ker se italijanska desnica v tem dnevu, ki je zakonsko določen kot praznik, ne prepoznava. Zato je Berlusconi ostal doma in zato so nekatere desne uprave naredile vse, da bi praznik izničile in tudi vsedržavni politiki so izrekah dvomljive stavke. Za dobršen del italijanske desni- ce (povejmo si vendarle stvari, kot so) fašizem le ni bil tako hudičevo slab, odporniško gibanje pa naj bi pretihotapilo v Italijo najhujše zlo: komunizem. Pa tudi del italijanske reformistične levice doživlja revizionistične (revizija sama po sebi ni zlo, nasprotno, je del življenja, če je iskrena in jasna) krče tako, da “levo ljudstvo” nima vedno jasnega predstavništva. Tudi žvižgi v Milanu na račun tajnika CGH Pezzotte so namreč vredni obsodbe. Nestrinjanje ne pomeni tega, da nekomu zamašimo usta. Danes pa je tudi na levi preveč ljudi samih in jeznih. Ker smo malce zafru-strirani in zmedeni, si želimo sončen 1. maj, kjer bo lahko vsak s svojo zastavo lahko mirno praznoval z drugim. Želimo si l.maj spoštovanja in tolerance, (ma) Pismo iz K Stojan Spetič H Minulo nedeljo je papež na trgu Svetega Petra svečano razglasil svetost nekega Marka iz Aviana, ki naj bi nekoč v srednjem veku pozival ljudstvo v boj proti Turkom in tako ubranil Furlanijo pred to nadlogo. Seveda ni manjkala v prvi vrsti vernikov tudi naša Alessandra Guerra, ki je pozneje podčrtala, kako je novi svetnik aktualen glede na nevarnost, ki jo predstavljajo neevropski priseljenci za našo krščansko omiko. Lepa Alessandra je mimogrede pozabila, daje Silvio Berlusconi, njen glavni sponzor, tudi glavni pobudnik sprejema Turčije v Evropsko Unijo, kljub velikim pomislekom Nemčije, Francije in drugih evropskih držav. Berlusconi to počenja po Bushevem naročilu, Alessandra Guerra pa si sploh ni več na jasnem, kaj naj podpira. Zdelo se ji je pač, da Marko iz Aviana prav paše za kampanjo Lige proti islamu, nekako na valu angloameriške zmage v Iraku. Doslednost pač tu ni doma. Poveličevanje tega novega svetnika se mi zdi nekam otročje, kakor če bi Slovenci predlagali za svetniško avreo- lo Martina Krpana ali Lambergarja. A je v skladu z najnovejšo težnjo, ki jo tudi papež podčrtuje, namreč o “krščanskih koreninah Evrope”, kar naj bi napisali celo v novo evropsko ustavo. Glavni zagovorniki te definicije Evrope so, poleg Vatikana, še Gian Franco Fini, stranka Forza Italia in Severna liga. Fini je šel tako daleč, da je predlagal, naj bi evropski ustavi pisalo, da so njene korenine “judovsko-krščan-ske”. Kaj pa naj stori drugega ubogi fašist, ki hoče za vsako ceno Saronovo vizo za Izrael? Drugi bolj previdno govorijo samo o krščanskih koreninah. Po mojem je nekaj takega skrajno nekorektno in nesmiselno. V zgodovini Evrope in koreninah njene omike je marsikaj, ki ni samo krščanskega. Je grška poganska omika, je rimsko pravo. Med verskimi izkušnjami je gotovo na prvem mestu krščanstvo, a ne gre zanemariti vloge židovstva in islama. Moha-medanci so osem stoletji dah pečat El Andalusu na španskem polotoku. Prav tako na Siciliji in na Balkanu. Tu še danes živi narod Bošnjakov, ki je z islamom povezal svojo usodo. Islamski filozofi in znanstveniki so stoletja oplajali evropsko kulturo. Dante je svojo Božansko komedijo napisal kot odgovor na mohamedansko Poemo o stopnišču, ki so ga na Siciliji prevedli v latinščino. Od Arabcev smo dobili matematiko in astronomijo, celo pisavo številk. Verski pluralizem je tudi danes značilnost Evrope. Čeprav je španska krona na koncu petnajstega stoletja izgnala z iberskega polotoka vse Arabce in Jude, čistko je potem še poglobila inkvizicija, so mohamedanci ostali na evropskih tleh, od Sarajeva do Čečenije. V sodobnosti pa daje svoj pečat Franciji več milijonov Arabcev, Nemčiji pa Turkov in Kurdov. Navsezadnje pa je Evropa tudi nekaj več kot samo sinteza verskih navdihov. Tu sta se rodila prosvetljenstvo in laična kultura, ki je s francosko revolucijo položila temelje modernim demokratičnim oblikam vladavine. Pisati torej v evropsko ustavo o verskih navdihih bi torej pomenilo pogojevati bodočnost evropske svobode na področjih, ki so vitalnega pomena, kot so družinsko pravo ali izbire na področju biotehnologije. Nihče ne taji vloge verstev na naši celini, vendar bi morah biti skrajno previdni pri njihovem poudarjanju v pravnih temeljih nove evropske federacije. Sicer tvegamo, da postanemo kakor Busheva Amerika, kjer se sklicujejo na Boga in Sveto pismo vsaj v enaki meri kot islamski fundamentalisti na Alaha in koran. Delo tajnih služb na spletni strani V Sloveniji se je v zadnjih dneh vnela nova afera. Na internetnih straneh se je pojavila spletna stran z imenom www.-udba.net. Gre za znano ime jugoslovanske tajne službe, kateri prtijo veliko nedovoljenih potez, kot sicer vsem tajnim službam bivših komunističnih držav. Spletno stran z imeni in šiframi obveščevalnih ali kazenskih zadev s konca osemdesetih let je spravil na internet častni konzul Republike Slovenije na Novi Zelandiji Dušan Lajovic. Ko so ga vprašali za razloge, ki so ga vodili k temu čudnemu koraku,je povedal, da je hotel razkriti “barabije”, ki jih je počenjala komunistična oblast. “V Sloveniji imajo še vedno vajeti v rokah isti ljudje kot v prejšnjem režimu”, pravi Lajovic, ki je priznal simpatije do Janeza Janše; Janševa stranka pa je “edina poštena stranka v Sloveniji”, pri-trjueje častni konzul. V pogovoru za slovenske medije je Lajovic izrazil željo, da bi na takšen način začeli Slovenci razmišljati. “Jaz v demokraciji živim že 53 let, navajen sem svobodno dihati in nihče mi ne prepoveduje povedati, kar si mislim”. Lajovic ni želel povedati, kje je dobil dosjeje, zatrdil pa je, da Miha Brejc, ki je bil direktor Visa (obveščevalne službe) po uvedbi večstrankarskega sistema, s tem nima nič kaj opraviti. Povedal pa je, da ima dosjeje že od osamosvojitve, šele zdaj pa jih je objavil zato, ker je čakal, da uspeta referenduma za EU in Nato. Kot pravi, bo ob primernem času objavil še več dokumentov. Kaj kmalu pa se je spletna stran izkazala za manj senzacionalno, kot so napovedovali. Med tisoči in tisoči imen se najdejo tako sodelavci tajne službe kot tisti, ki jih je zasledovala; povrh pa še vsi tisti, ki so imeli opravka s policijo (tedanjo ljudsko milico) ali s sodišči. Na seznamu so se znašli tudi ljudje, ki so po zakonu popolnoma nedolžni - bodisi kot žrtve zasledovanja ali kot nekoč kaznovani in izbrisani iz registrov kaznovanih. Kdo pa je Dušan Lajovic? Častni naslov je dobil takoj po osamosvojitvi Slovenije. Je 51-odstotni lastnik podjetja, ki v Sloveniji izdaja tednik Demokracija, znan kot strankarsko glasilo Janševe SDS. Dušan Lajovic je leta 1945 emigriral v Avstralijo, in sicer potem ko je bilo premoženje njegove družine nacionalizirano. Dušan Lajovic je po prihodu v Avstralijo nadaljeval družinsko tradicijo izdelovanja tub. V Sydneyju je postavil svojo prvo in največjo tovarno. Pozneje je odprl tovarne še v Novi Zelandiji, v Melbournu, Maleziji, Indoneziji, Venezueli in na Filipinih. Ministrstvo za zunanje zadeve je glede na dejstvo, da je častni konzul objavil podatke, ki so po slovenski zakonodaji tajni, ugotaovilo, da bo v primeru nepravilnosti in nezakonitosti sprožilo ustrezne ukrepe tudi tako, da Lajovicu odvzame fun-kcio konzula na Novi Zelandiji. Predsednik vlade Anton Rop pa je od notranjega in zunanjega ministrstva zahteval poročilo o aferi udba.net. (r.p.) H ministro Rupel nell’inchiesta Agricoltori alleati Il ruolo dell’agricoltura slovena nell’Unione Europea all’indomani della firma dello storico accordo di Atene è stato al centro di un dibattito tenutosi la settimana scorsa a Trieste presso la Camera di commercio. In quell’occasione è stato siglato un protocollo d’intesa tra la Coldiretti del Friuli-Venezia Giulia e la Camera deH'agricoltura e foreste slovena. Il documento, firmato da Claudio Filipuzzi e Peter Vrisk, riguarda la cooperazione in campo zootecnico, vitivinicolo, a-groalimentare e agroindu- striale, la collaborazione nell”attivare integrazioni produttive e commerciali anche ai fini dell’utilizzo dei fondi strutturali dell’UE. Scoppia lo scandalo Nell’ufficio del Procuratore generale della Repubblica Zdenka Cerar è giunta una nota dell’Ufficio governativo per la prevenzione della corruzione che a-vanza il sospetto di abuso d’ufficio e interesse privato a carico del Ministro degli esteri Dimitrij Rupel. Questi avrebbe firmato un accordo per corsi di specializzazione per diplomatici con la Facoltà di diritto e accademia diplomatica di Portorose. Si tratta di una realtà privata, peraltro attualmente solo sulla carta, che subentra alla Facoltà di Scienze politiche di Lubiana. Secondo il ministero la Facoltà di Portorose offrirebbe programmi e corsi più aggiornati e qualificati. Tra i docenti ci sarebbero lo stesso ministro Rupel ed altri alti funzionari del ministero. Il ministro Rupel ha reagito duramente, dichiarandosi innocente e qualificando come una sciocchezza l’iniziativa dell’Ufficio anti-corruzio-ne. Incontro tra presidenti Martedì 29 aprile il presidente del parlamento sloveno Borut Pahor ha partecipato a Bruxelles alla 15. riunione dei presidenti dei parlamenti dei dieci nuovi paesi che aderiscono all’UE. Al centro dell’at- tenzione il futuro quadro i-stituzionale dell’UE ed i preparativi per la definitiva integrazione il 1° maggio del 2004. Chiuso il negoziato Il governo sloveno, dopo la firma di Atene, ha sciolto la delegazione composta da dieci persone che con grande competenza ed abilità ha rappresentato gli interessi della Slovenia e negoziato i 31 capitoli del sistema giuridico europeo. Costituito nel 1998 il gruppo ha concluso formalmen- te il proprio lavoro a dicembre, con la firma di A-tene, anche simbolicamente. La proposta di scioglimento è stata avanzata dal Ministro per gli affari europei Janez Potočnik. Vite bruciate Durante le festività pasquali, scrive il quotidiano sloveno Deio, sono morte in Slovenia a seguito di un incidente stradale due persone, la settimana scorsa sei, 59 nel corso dell’anno (uno in meno rispetto allo stesso periodo). Quest’anno sono stati registrati anche 142 suicidi, un numero davvero impressionante. Z-SRECANJE harmonikarskih ORK ESTROV SLOVENI JESENICE 2003 J D Trùc nelle piazze, le “kraslice” in mostra Primorska poje s sedmimi zbori v Terski dolini Zapeli so v Zavarhu S koncertom v cerkvi Sv. Florjana v zavarški cerkvi v visoki Terski dolini se je v nedeljo 27. aprila zaključila 34. zborovska revija Primorska poje. Letos se je na obeh straneh meje zvrstilo 27 koncertov, na katerih je nastopilo kakih 2500/3000 pevcev, kar pomeni, da gre 2e za množično kulturno gibanje, ki povezuje ljudi z veliko ljubeznijo do petja. Seveda, srečujejo se vrhunski pevski zbori in bolj ljubiteljski, za vse je Primorska poje odlična priložnost za medsebojno soočenje in rast. Koncert v Zavarhu je odprla odlična pevska skupina Musicum, ki prihaja iz Gorice in se posveča Se zlasti klasični polifoniji. Pod vodstvom dirigenta Matjaža Sceka je predstavila štiri skladbe mladega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata, ki je bil deležen prav tako kot zbor zelo toplega sprejma občinstva. Nato so se pred oltaijem zvrstili Zenski pevski zbor Prem in Zenska pevska skupina Resa, ki ju je vodila Irena Rep, oktet Vrh iz Branika, moška skupina Kraški dom iz Repentabra in štiričlanska vokalna skupina Sumus iz Ajdovščine. Koncert je pod vodstvom dirigenta Mirka Spazzapana sklenila znana in uveljavljena moška skupina Akord iz Gorice. L’Associazione per lo Sviluppo degli Studi Storici ed Artistici, la Pro Loco, la Parrocchia, la Somsi di Civi-dale e l’Associazione Amìs di Grupignan con il patrocinio del Comune di Cividale del Friuli hanno organizzato il gioco del “Trùc” nelle piazze cividalesi e nella frazione di Grupignano, nei giorni di Pasqua e Pasquetta. E’ un tradizionale gioco pasquale cividalese che consiste nel far rotolare le uova, sode e colorate in modo personalizzato, all’interno di u-na pista di sabbia appositamente preparata. Lunedì di Pasquetta, in piazza Diacono, si é svolta 1’ lla edizione del Concorso “LJf dal Trùc” e la 9* edizione del Concorso 1’ “Uf e-stròs”. Una commissione di esperti ha espresso il proprio voto e i rappresentanti della Pro Loco hanno consegnato ai vincitori i premi gentilmente offerti dalla Pro Loco stessa, dalla Somsi e dalla Libreria Muner. Il concorso “L’ uf dal trùc”, al quale sono ammesse solo uova di gallina sode e tinte secondo la tradizione cividalese, ha visto per l’uovo singolo la vittoria della famiglia Testa-Petrussi/Ro-mano, seguita da Luca Flo- ram e Mattia Minisini. Nella composizione hanno primeggiato Nicola Romano e nonno, il secondo classifica- to è stato ancora Luca Floram. A vincere il 9° Concorso “L’ uf estros”, al quale sono ammesse uova di galli- na, gallinella, struzzo, sia sode che svuotate, tinte in modi diversi o uova realizzate con varie tecniche, è stata la materna di Rualis, seguita da Giovanni Curato, Elisabetta Rocco, Zanutto Alda e il nipote Massimo De Luisa. Venerdì 18 aprile è stata intanto inaugurata la mostra di uova di pasqua provenienti dalla Repubblica Ceca, dalla Slovacchia e dallTtalia, le “kraslice”, curata da Kve-toslava Simkova, in collabo-razione con Gemma Bemes. L’uovo sin dai tempi arcaici ha rappresentato il simbolo della vita, la forza rigenerativa, la risurrezione dopo la morte. Daniela Zanella, presentando la mostra, ha illustrato le diverse tecniche utilizzate nel territorio della Repubblica Ceca e in Slovacchia. La mostra é allestita presso la Chiesa di S. Maria di Corte a Cividale. E’ visitabile fino al 4 maggio, nelle giornate di venerdì, sabato, domenica e giorni festivi, dalle ore 15 alle ore 19. Oton Jugovec, l’architetto del non previsto Con la mostra nel Cankarjev dom di Lubiana, nell'ottobre del 2001, era stato per la prima volta proposto un ritratto completo della figura e del lavoro di O-ton Jugovec, architetto sloveno che ha svolto un ruolo importante, non solo nel suo ambito professionale, nel proprio Paese tra gli anni ‘50 e il 1987, anno della sua morte. La mostra curata da Maruša Zorec arriva o-ra da noi. L'iniziativa si deve al circolo culturale Ivan Trinko e Ravnikar nell’introduzione al catalogo della mostra, nell’architettura slovena del dopoguerra “la personalità più originale e forse completa”, avendovi stabilito “la legittimità del non previsto e del non prevedibile, la cui credibilità è assicurata dalla poetica dell’ autore” . Partigiano negli anni giovanili, Jugovec appartiene alla generazione che a causa della guerra ha frequentato l’università di Lubiana vede la compartecipazione del Comune di Cividale, della Provincia di Udine, dell’Ordine degli architetti della provincia di Udine, dell’ateneo udinese, dell’Associazioni arte e architettura, della Facoltà di architettura dell’ università di Lubiana e della fondazione Piranesi. Molti enti, dunque, concorrono alla realizzazione di un e-vento che verrà inaugurato venerdì 16 maggio, alle 18, nel chiostro del monastero delle Orsoline. Viene proposta, fino al 29 giugno, gran parte della rassegna già presentata a Lubiana. Perché Jugovec? La mostra, intanto, rientra in quella serie di iniziative del circolo Ivan Trinko che vogliono favorire la conoscenza tra le realtà sociali e culturali italiana e slovena. Jugovec è probabilmente stato, come ha rimarcato l’architetto Vojteh ~ Kult con qualche anno di ritardo, e proprio per questo con maggiore maturità. Dall' esperienza a Praga e più tardi in Libia, come dall’ ispirazione dettata da Ravnikar proviene l’abilità di Jugovec di creare un chiaro concetto nel ruolo della costruzione, innovazione e trattamento dei materiali e dei dettagli. Un’abilità dimostrata in numerosi progetti, di architettura ma anche di design, che dal 16 maggio sarà possibile ammirare nell'esposizione di Cividale. Četrtek, 1. maja 2003 Z harmonikarskim orkestrom v Sloveniji V saboto 12. obrila je bluo na Jesenicah srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije. Namien telega srečanja je pokazat, da harmonike so v stanu se pokazat tudi v skupinskem na- stopu, ku orkester, an stu-ort čut vse varste muzike, ku drugi strumenti, ki smo jih vajeni videti tu orke-štrah. Mi od harmonikarskega orkestra Glasbene šole v Spietre smo bli vsi veseli, kar nam je naš učitelj povi-edu, de bi nas rad peljal na tole srečanje. V dvieh tiednih cajta smo se potrudil nomalo buj ku po navadi za se navast dvie skladbe. Adna je “Ah to kolo” našega profesorja Aleksandra Ipavca, druga pa “Libertango” od A. Piazzolle. Za nas pejat so se naše mame pomenale, kera popeje kerega an ta-kuo smo se ušafal tu Spietre tisti dan ob šestih zjutra an se odpeljal čez Trbiž an Rateče pruot Jesenicam. Muoram ree, de dan nie biu te narlieuših. Celo pot smo imiel daž an na Ratečah an v Kranjski gori se je še snieg medu. Kar pa smo paršli v Jesenice v osnovno šolo Toneta Čufarja, kjer so nas pru lepuo sparjel, smo se čul pru dobro an se predstavili brez obedne skarbi na oder, kar smo paršli na varsto. Tela je bla parložnost za čut orkestre, ki znajo igrat lieuš, ku mi an tudi take, ki igrajo nomalo slaviš. Naša skupina iz Spietra se je zadost lepuo parkazala an tuole pomeni puno za nas, zatuo ki nam daje kurazo za iti na-pri po teli pot, čeglih muor-mo žartvovat kako uro prostega cajta. Valentino Floreancig Naši paglavci Ivan Trinko “Stiri so, štiri, še negodne. Jej, jej! Aha! Ptičice moje! Ubozice, še perja nimajo...” Tako in enako je ves razburjen klepetal Lojzek, v tem ko je Toninec plezal k njemu, da vidi tudi on. “Ali jih vzameva?” je vprašal, ko je prišel na vrh. “Kje imaš pamet? Ali ne vidiš, da so še negodne?” “Kaj bo potem?” “Kaj bo! Pustiva jih in se vrneva ponje v nedeljo. Mislim, da bodo do nedelje godne.” “Pa če bodo prej? Ute- čejo nama.” “Ne utečejo, ne.” “Kaj veš! Ptički postanejo hitro godni. Zbeze nama, boš videl. Cuj, kako se stara huduje! Gotovo jih odpelje, ko jih pustiva.” “Neumnik, kako bodo frfoleli, ko imajo šele mah? Misliš, da jim perje zraste od danes do jutri? Pred nedeljo ne bodo godni!” “Jej, jej, če utečejo?” “Čakaj, že vem, kaj naredim. Lani je tako napravil Podlipnikov Jakob; z nitjo je pripel male, da so morali čakati, dokler je hotel. Nit sem prinesel. In sedaj narediva, kakor gre.” Naprej sta se oba tako nastavila, da sta jima roke ostale proste. Potem je Lojzek izvlekel iz Zepa nit, jo zrezal na štiri primerne de- le; nato je z veliko previdnostjo vzel iz gnezda uboge siničice drugo za drugo ter s tovariševo pomočjo sleherni z enim koncem niti na rahko prevezal po eno nožico; drugi konec pa je privezal za bližnji vršič. Nato je mladiče zopet položil v mehko gnezdo. “Oooo ho!” se je oddahnil, “sedaj pa ne utečejo, tudi če bi hotele.” Se nekaj časa sta se pomudila in opazovala uboge Zivalice; potem sta se maj- hna hudobneža spustila na tla. “Ali bova še iskala?” je vprašal Toninec. “Cernu? Dobila sva jih.” “Saj daš tudi meni dve?” “Seveda, dve meni, dve tebi. Ali imaš kletko?” “O da! Majhno in lepo. Se koritce napravim in lon-čič za vodo denem, pa bo! Kako bosta notri veseli!” “Veš, pa ne smeš praviti, da sva jih našla.” “Nobenemu ne povem.” 3 - gre naprej četrtek, 1. maja 2003 4 11 documento approvato con 18 sì e 2 astensioni Un bilancio ereditato dalle tre Comunità dalla prima pagina Molti invece gli interventi che auspicavano progetti che riguardassero, nel suo insieme, tutto il territorio del Comprensorio. A Corsi anche un nuovo invito, da parte del sindaco di Torreano Paolo Marseu, a mantenere il ruolo di presidente super partes affidatogli dall’assemblea. Il bilancio prevede entrate e spese totali per circa 13 milioni 500 mila euro. La spesa corrente per il 2003 è di circa 2 milioni 700 mila euro ed è prevalentemente destinata alle spese del personale e di gestione degli uffici di S. Pietro al Natisone, Tarcento e Cormons. La parte prioritaria delle entrate correnti è costituita dai trasferimenti della Regione (1 milione 496 mila euro). Nelle opere pubbliche previste, come detto, gran parte delle voci sono eredità delle Comunità montane. Fanno eccezione le spese previste grazie al finanziamento del Fondo montagna (1 milione 165 mila euro): si va dalla sistemazione delle trincee della Prima guerra mondiale alla sistemazione della strada Cravero-Rau-ne, dal completamento della pista ciclabile nelle Valli del Torre alla riqualificazione di Cepletischis. Il presidente del Comprensorio montano Torre-Natisone-Collio, Adriano Corsi Il bilancio è stato approvato con 18 voti favorevoli e due astensioni (oltre a Marseu, il goriziano Giancarlo Marega). L’assemblea ha anche approvato la composizione della com- missione che sarà chiamata a redigere lo statuto dell’ente. Ne fanno parte, oltre al presidente, sei consiglieri, due per ogni ex Comunità montana. Michele Obit Dopo le celebrazioni del 25 aprile L’Anpi: “Grazie giovani” Concluse le 32 celebrazioni friulane del 58° anniversario della Liberazione, l’Anpi della provincia di Udine rimarca come sia stata una mobilitazione “che ha visto in prima fila le giovani generazioni, accanto ai veterani, interessate al grande movimento per la pace, al progresso civile, culturale e sociale del popolo italiano, contro le falsificazioni e ogni tipo di revisionismo storico tendente a delegittimare la Resistenza e la Costituzione italiana”. Secondo l’associazione dei partigiani grazie alla presenza dei giovani le celebrazioni hanno rappresentato un avvicinamento agli ideali della Liberazione, della civiltà e della cultura contro le ideologie dell’odio. Hf m 5pHì : JtFU Virus v globalnem naselju Kuga je prihajala zahrbtno. Z ladij, lei so plule v Evropska pristanišča z Vzhoda so se po vrveh podile podgane in stekle v kleti pristaniških hiš. Tudi bolniki so stopili na tla in hodili. Srečali so druge ljudi in okužba se je širila. Velike kuge so v Evropi pobijale milijone ljudi. Bile so šiba božja kot lakota in vojska. Včasih so se nad prebivalstvom znesli vsi trije krvavi angeli: bolezen, prazne shrambe in meč. Kaj so ljudje počeli proti kugi? Znanost ni poznala mikroskopskih povzročiteljev bolezni in niti ne načina, kako se naš najmanjši sovražnik širi. Zato so oblasti uporabile strogo začrtane in s križi zaznamovane meje. Okužene mestne četrti in vasi so zaznamovali s kužnimi znamenji. Na vrata bolnikov so risali razpoznavne črte. Delili so prostor med okuženega in neokuženega. Bogatejši ljudje in plemiči so bežali v podeželj-ske hiše in v gradove. Čakali so, da bolezen mine med gostijami in obupanim veseljačenjem. O tem imamo zgodovinske zapise kot tudi barvitejše opise v romanih in povestih. Kuga je navdahnila mnoge avtorje. V bistvu pa so se ljudje borili proti bolezni s sred- stvom, ki so ga najbolje poznali: z mejami. Ko se v današnjem, globalnem svetu nakaže kaka nova bolezen ali kaka nova nevarnost, nastopi čisto posebna panika. Zgrabi nas občutek, da nimamo mej in sredstev, s katerimi bi zamejili bolezen. Tako je bilo z aidsom, ki je kot prekleta kobilica preskakoval plotove, mestne obrise in hišna okna. K sreči je ta smrtonosna bolezen v bistvu manj agresivna, saj se ji lahko izognemo. Ker se aids prenaša preko krvnega dotika, si lahko meje postavimo sami: obnašamo se na način, ki nas ne izpostavlja nevarnostim. Danes vemo, kako in kaj. Zato je panika zaradi aidsa manjša, kot je bila ob odkritju bolezni. Kuga stoletja ali novega tisočletja je izgubila svoj teroristični naboj: vsaj v razvitih deželah. Obstajajo namreč mnoga revna območja: od Afrike do Kitajske, kjer je aids endemičen in torej množičen. Zahodnjaki pa se zanimamo predvsem za lastno varnost in torej... Značilnosti nove kuge ima atipična pljučnica SARS. Njen virus nam ni še povsem znan, natančno ne vemo, kako se širi, ima značilnost, da mutira in tudi ko bo do konca znan, bo treba Se nekaj časa čakati na cepivo. Kar pa najbolj plaši je, da je naše globalno naselje brezmejno in da smo med sabo povezani. Število mrtvih je namreč v absolutnih številkah skromno, straši nas možnost bolezni. Kitajska, kjer se je virus pričel širiti, je dežela z milijardo in pol ljudmi, z neskončnim podeželjem in brez dovolj učinkovite zdravstvene mreže, ki bi lahko omejila bolezen. Bolniki s simptomi SARS pa se pojavljajo v najrazličnejših predelih sveta. Eno izmed žarišč je Toronto v Kanadi. Druga žarišča izbruhnejo v Aziji, Evropi in celo v naši bližini. Včasih gre za alarme, drugič za prave bolnike. Vendar lahko postavimo meje, kot so jih skušali v srednjem veku? Stroge meje bi pomenile prekinitev prometnih zvez, udarile bi v srce gospodarstva in povzročile nezadržno recesijo. Borba proti SARS z mejami bi pomenila radikalno preobrazbo procesa, ki se imenuje globalizacija. Odpiranje bi morali zamenjati z zapiranjem, kar nam bi prekucnilo življenje. Lahko to storimo? Najracionalnejši odgovor je, da ne. Zato se bomo bali, z zaskrbljenostjo brali časopise in upali, da bo znanost hitrejša od virusa, ki onemogoča pravilno odpiranje in zapiranje pljuč, torej dihanje, ter napada tudi druge telesne organe z diabolično zvitostjo in krutostjo. Skratka, Se vedno nismo vsemogočni... Deželno upravno sodišče DUS Furlanije-Julijske krajine bo 22. maja, torej pred volitvami, obravnavalo pritožbo v zvezi s sestavo in z delovanjem paritetnega odbora zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Kot je bralcem Novega Matajurja znano, so štirje Člani omenjenega odbora, to je bivši sodnik Marcello Pema, ki je odkrit desničar, bivši tržaški poslanec MSI Renzo de’Vidovich, predsednik desno usmerjenega združenja nekdanjih vojakov Federazione Grigioverde Riccardo Basile in deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Adriano Ritossa, vložili rekurz, ki zadeva položaj Člana odbora Danila Slokarja. Slednji pripada Severni ligi in ga je v odbor v bistvu predlagala desnosredinska koalicija. Po mnenju skrajne desnice pa Slokar postavlja v dvom paritetnost odbora, ki predvideva deset italijanskih državljanov slovenskega jezika in deset italijanskega. Slokar, ki je slovenskega jezika, a je bil izvoljen v deseterici italijanskega, naj bi rušil ravnotežje. Pritožba desnih predsta- L’Associazione “Vivi-Stolvizza” ha pubblicato un interessante depliant sul quale sono riportate le iniziative organizzate nel corrente anno. “2003 - Una gerla piena di iniziative” è il titolo dato a questo agile strumento per vivere e gustare le tante opportunità che Stolvizza può offrire ai turisti. Appuntamenti che privilegiano l’ambiente con la celebrazione della “Giornata europea dei Parchi” del 24 maggio, la “Giornata dedicata aH’ambiente” del 19 luglio e l’organizzazione del “Cross country a cavallo” del 29 giugno; le tradizioni religiose con le processioni rogazionali del 18 maggio e la “Festa di S. Anna” del 26-27 luglio; i prodotti tipici con la "Mostra del raccolto resiano” il 21 settembre e il “mercatino di Natale” del 21 dicembre; il tessuto sociale del paese con la “Festa dell’arrotino” del 7-8-9-10 agosto”, la “Giornata dell’emigrante” del 1° novembre e l’appuntamento con gli alpini del 2 e 3 agosto, fi- za uvrstitev določene občine v ozemlje, kjer naj velja zaščita, potrebni zahteva najmanj 15 odstotkov državljanov vpisanih v volilne sezname ali pa zahteva tretjine svetovalcev občinskega sveta. Prav v ta Clen cilja četverica, ki meni, da bi morali predstavljati tretjino svetovalcev ljudje s sloven- no al 24 dicembre con l’iniziativa “Notte di Natale in Val Resia”. ske narodnosti in ne italijanske. Gre torej za ponovno diskriminacijo. Izvoljeni predstavniki namreC ne morejo imeti različnih pravic. Ko bi se lahko izrekli za zaščitni zakon le italijanski državljani slovenske narodnosti, bi to bilo proti načelom, da imajo vsi državljani iste pravice. V tem primeru bi se namreC italijanski svetovalci ne smeli izrekali v prid državljanov slovenske narodnosti, kar je malodane srhljivo pojmovanje v demokratični državi. Demokracijo in pravice pa si očitno vsakdo razlaga po svoje- Desnica ni prebavila zaščitnega zakona in njenega mnenja ne bodo spremenile nobene evropske zastave. Spreobrniti nacionalista je kot premikati slona. Obnašanje desnice v paritetnem odboru pa sprevrača zakonsko določene namene odbora, ki niso v političnem zaviranju zaščitnega zakona, ampak v korektni aplikaciji njegovih (zakona) norm. (ma) Priziv štirih članov o legitimnosti paritetnega odbora Deželno upravno sodišče o spornem prizivu desnice vnikov odbora je pravno dokaj dvomljiva, saj nikjer ne piše, da slovenski Člani odbora ne smejo poznati italijanščine in obratno. Bistvena je pozicija, ki jo imajo v odboru in ne njihova narodna pripadnost izven odbora. Ko bi bilo tako, bi zaščitni zakon uvedel protiustavno diskriminacijo, saj bi italijanskim državljanom različne narodnosti prepovedal vstop v neko državno telo, kar paritetni odbor je. KonCni cilj predstavnikov tržaške in deželne desnice pa ni pripadnost Danila Slokarja. Desnica cilja v srce zaščitnega zakona. Drugi del priziva namreC omenja Četrti Clen zaščitnega zakona, ki pravi, da sta In un depliant le iniziative che animano Stolvizza Uno strumento per gustare le opportunità date dal paese Aktualno novi matajur Četrtek, 1. maj 2003 5 Podpisuje ga ponovno msgr. Marino Qualizza Dom se je vrnil v beneške hiše Od lanskega aprila je njegov glas utihnil. Prejšnji teden pa je ponovno prišel med beneške ljudi kulturno verski list, štirinajstdnevnik Dom. Vrnil se je v beneške družine ob Veliki noci in že s tem so odgovorni urednik msgr. Marino Qualizza, zadruga Most, ki ga izdaja in vsi sodelavci štirinajstdnevnika želeli očitno opozoriti na vstajenje in novo življenje Časopisa. Njegov namen je, kot je napisal msgr. Qualizza, nadaljevati po poti, ki so jo v štoblanskem župnišču začrtali njegovi ustanovitelji Valentin Birtič, Emil Cencič in Mario Laurenčič. “Za vse nas bo idealni dom, v katerem se vedno znova srečujemo v krščanski veri, pa tudi za to, da bi s krščanskega zornega kota ocenili dogodke”. Odgovorni urednik ugotavlja, da je od leta 1966, ko je časopis začel izhajati prišlo do velikih sprememb, ki vzbujajo veliko žalost zaradi počasnega, toda neustavljivega propadanja naselij, zlasti gorskih. “Vse to nosi s seboj tudi nenadomestljivo izgubo naše verske in kulturne dediščine. Gre za svet, ki je dejansko že izginil... Kljub vsemu pa obstaja razlog za upanje in se odpirajo novi pogledi na prihodnost. Naše število se je v resnici zmanjšalo, vendar se danes lahko opiramo - česar v preteklosti ni bilo - na mlade ljudi, ki nadaljujejo našo zgodovinsko pot in trdno držijo vajeti v svojih rokah” je še napisal Qualizza. Kot rečeno je Dom začel izhajati leta 1966, njegov lastnik in izdajatelj so bile Arti Grafiche, odgovorni urednik pa Ottorino Burel- li. Do velike in korenite spremembe je prišlo leta 1983. Nastala je zadruga Dom, ki je prevzela lastništvo in izdajanje časopisa, s prvim novembrom 1983 je postal njegov odgovorni urednik Marino Qualizza. Le-ta je Dom podpisoval celih 17 let vse do julija 2000. Septembrsko številko leta 2000 je kot odgovorni urednik podpisal Ferruccio Clavora. Časopis je redno izhajal do 15. aprila lanskega leta. Potem je nehal izhajati do prejšnjega tedna. “Različne nerešljive težave” je napisal Marino Qualizza “so botrovale razpustu zadruge, zadolžene za upravljanje Doma. K temu naj dodamo še dejstvo, da je prenehalo sodelovanje z mnogimi odličnimi pisci...” je pojasnil in s tem utemeljil, zakaj izhajanje ni bilo več možno in zakaj je bilo ponovno vzpostavljeno sodelovanje s tistimi, ki so včasih predstavljali “živo tkivo časopisa”. Kar se pa njegove vloge odgovornega urednika tiče, Qualizza pojasnjuje da predstavlja kontinuiteto s preteklostjo in ohranitev duha iz katerega se je Dom rodil. Domu želimo dolgo in uspešno pot, saj se zavedamo zgodovinske vloge, ki jo je odigral v našem prostoru in tudi pomena vsakega glasu, ki je izraz naše majhne in lepe deželice. Ob voščilih bi pa radi ponovili prepričanje, da so v Benečiji zreli časi za nov korak naprej tudi na področju medijev, o katerem velja, da se vsi zamislimo. Med nami ni ideoloških razlik, ki so nas Slovence v Benečiji vsekakor manj bremenile kot drugod in naša tradicija sodelovanja je zelo dolga in bogata. Politična senzibilnost in am-bient so dosti bolj odprti do slovenskega vprašanja kot nekoč, naše moči so se nasprotno v zadnjih letih še bolj ošibile in razpršile. Glavno spoznanje je, da smo na vseh področjih bolj učinkoviti in uspešni, če združimo moči. Tudi zunanje okolje nas bolj upošteva, ko znamo nastopiti e-notno. Pri hitrem razvoju naše manjšinske skupnosti, kot lepo dokazuje primer dvojezične šole, je bistveno vprašanje, kaj lahko ponudimo našim ljudem kvalitetnega, v koraku s časom, ki naj spremlja in spodbuja našo kulturno in vsestransko rast. (jn) Zaradi skupnega slovenskega tednika Novice Na Koroškem nevarnost razdora Krovni organizaciji Slovencev v Italiji, to je SKGZ in SSO, sta po osamosvojitvi Slovenije ter po ostrih medsebojnih sporih pričeli sodelovati, ko sta spoznali, da je več skupnih problemov kot pa razlogov za medsebojno tekmovanje in pričkanje. Sodelovanje se je z leti utrdilo in to v korist vseh. Težja je bila pot k sodelovanju Slovencev na avstrijskem Koroškem. Tu ne gre za vprašanje, kdo je bolj priden. Vse je pač odvisno od ljudi in od objektivnih pogojev. Vsako sodelovanje mora namreč dozoreti in se tudi vkoreniniti. Koroški organizaciji, to je Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) sta pričela s skupnimi načrti nekoliko pozneje, vendar je postalo sodelovanje konkretno. Tudi Slovenci v sosednji koroški deželi se soočajo s pomanjkanjem sredstev. Deželo vodi Haider, dunajska vlada pa ni Slovencem najbolj naklonjena. Druge pomoči so odmerjene. To je bil eden izmed razlogov, da sta se vodstvi laično-levega ZSO in katoliško obarvanega NSKS odločili, da ukineta vsak svoj tednik in ustanovita skupni tednik Novice. Slovenci v Italiji smo storili nekaj podobnega z Zadrugo Primorski dnevnik, ffi Dvojezični napis na Koroškem ki upošteva vse komponente. Na Koroškem pa se je zapletlo. Zbor narodnih predstavnikov, ki je nekakšen parlament krščansko usmerjenega Narodnega sveta koroških Slovencev, se ni strinjal z odločitvijo omenjenega sveta in njegovega predsednika Bernarda Sadovnika, da pričnejo s skupnim izdajanjem Novic. Zbor je menil, da so Novice nastale prehitro, nestrokovno in da njihova vsebinska usmeritev ne odraža volje bolj konservativno usmerjenega dela koroških Slovencev. Prišlo je do spora in paradoksa, da je ob Novicah še naprej izhajalo glasilo NSKS Naš tednik. Zadeva je sicer zelo komplicirana, bistveno pa je, da je prišlo med katoliško usmerjenimi Korošci do notranjega spora, ki se je tako zaostril, da je predsednik NSKS Bernard Sadovnik odstopil, na njegovo mesto je bil izvoljen Jože Wakounig, nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Kako se bo zadeva razvila, bomo videli. Na osnovi časopisnih vesti pa lahko sklepamo, da bodo morali v NSKS in v najvišjem organu, to je v Zboru narodnih predstavnikov, temeljito spregovoriti o sodelovanju med dvema krovnima organizacijama ter o njunem odnosu do širše koroške in avstrijske stvarnosti. Iz daljave pa lahko zapišemo, da na Koroškem ne bo veliko prostora za med sabo oddaljene organizacije ter za različne dvojnike, začenši s časopisi, ker za takšne delitve ne bo ne sredstev in ne ljudi. Očitno pa je, da je treba vsako sodelovanje tudi intimno sprejeti in biti pripravljeni na kompromise. Drugače se pričnejo zadeve kmalu razdirati. V tem trenutku pa bi bil razdor za koroške Slovence najslabša varianta. (ma) V sredo 23. aprila je bil v dvorani Ivan Trinko v Čedadu pokrajinski kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze Čas pozitivnih priložnosti za slovensko manjšino Z zakonsko zaščito, s pozornostjo krajevnih uprav in z odprtostjo okolja do slovenskega vprašanja ter skorajšnjim vstopom Slovenije v EU s prve strani Okolje je vse bolj pozorno in odprto do slovenske problematike v Furlaniji, pri čemer je najbolj prepričljiv dokaz občutljivost krajevnih uprav za vprašanje zaščite, saj so se skoraj v celoti, vključno s Čedadom, opredelile zato, da se vpišejo v seznam občin, kjer naj se izvaja zakon štev. 38. Vse bolj intenzivna postaja integracija slovenske stvarnosti v furlansko okolje, kar je bil in je še vedno cilj slovenske manjšine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, saj ne Zeli živeti ločenega življenja, pač pa polnopravno in enakovredno vključena v furlanski ambient, sestavni del katerega je. Izjemno pozitivno vpliva na ozračje v Furlaniji skorajšnji vstop Slovenije v Evropsko Unijo, kar predstavlja za vse in še posebej za slovensko manjšino dodatno možnost, da se vključi v integracijske procese in najde svoj prostor in svojo vlogo v novih odnosih na tem delu Evrope. Zato mora biti v koraku s časom in se ustrezno opremiti. To so bila glavna vprašanja v središču pozornosti na pokrajinskem kongresu SKGZ, ki je v bil v sredo 23. aprila v dvorani Ivana Trinka v Čedadu. V svojem poročilu je predsednica Iole Namor najprej pozitivno ocenila rezultate, ki so bili doseženi v času, ki nas ločuje od zadnjega kongresa. Na prvo mesto je seveda postavila sprejetje zaščitnih zakonov, obenem pa je podčrtala tudi prizadevanja, vztrajnost, dalekovidnost in sposobnost načrtovanja lastnega preporoda beneških kulturnih delavcev, ki se zrcali tudi v pomembnih dosežkih. Spomnila je praznovanje 50-letnice Novega Matajurja, a tudi lO.letnice delovanja urada Zveze slovenskih kulturnih društev v Reziji, ki nakazuje na prizadevanja za opremiti slovenski teritorij na videmskem s kulturnimi žarišči, okrog katerih se razvija kulturno in drugo delovanje. Velik poudarek je Namorjeva v svojem poročilu namenila sodelovanju z občinskimi upravami, med dvojezično šolo in drugimi šolami teritorja, med Slovenci in Furlani, med Benečijo in Posočjem, med Skgz in Sso na pokrajinskii ravni, kjer je nastala koordinacija, ki je začela delovati in uresničevati skupne pobude. Vsaka ocena stanja slovenske manjšinske skupnosti v Furlaniji in tudi vsako programsko načrtovanje ne more mimo katastrofalne demografske slike, ki je prišla na dan z objavo podatkov zadnjega popisa, je poudarila. Iz njih izhaja namreč, da se je manjšinska skupnost v obdobju 1999-2001 še dodatno, močno ošibila. Občina Dreka ima 22,7%. manj prebivalcev, Grmek minus 17,4 %, Sovodnja minus 16,2%, Srednje minus 16,2 %, Podbo-nesec minus 14 %, Tipana minus 8% in še bi lahko naštevali. Pri taki situaciji, je bilo poudarjeno, so potrebni večja strnjenost, več medsebojne solidarnosti, več smisla za skupno delo. Kot je v svojem posegu poudaril deželni predsednik Skgz Rudi Pavšič je potrebna tudi študija čezmejnega sodelovanja, ki na podlagi realnosti izdela načrt pobud za rast vsega obmejnega območja, ki ga v kratkem ne bo več ločevala meja. V razpravi, ki je sledila in v katero so posegli še Riccardo Ruttar, Davide Clo-dig, Ado Cont in Vladimir Predan, sta bili ocenjeni kòt prioritetna razvoj in okrepitev slovenskega šolstva na vsem področju videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Tu gre za izvajanje zaščitnih zakonov in torej zato, da se omogoči pouk slovenskega jezika v šoli od Spetra do Kanalske doline, a tudi za zagotovitev zadostnih sredstev dvojezični šoli. Soglasno je bila postavljena tudi zahteva, da se dvojezično šolanje nadaljuje na srednji šoli v Spetru. Soglasno je bila podprta še zahteva po vidnosti slovenskih Tv programov in da se torej odpravi groba diskriminacija do Slovencev na Videmskem. Na pokrajinskem kongresu je bila izražena tudi potreba, da končno zraste tudi v Benečiji večnamenski kulturni center in ob njem športno i-grišče, ki naj omogočata kulturno in športno udejstvovanje beneških ljudi in še posebej beneških otrok. V drugem delu kongresa so bili izvoljeni pokrajinski predsednik SKGZ, člani pokrajinskega sveta, kandidati in delegati za deželni kongres. Za predsednico je bila potrjena Iole Namor, ki bo še za naslednje triletje vodila organizacijo na Videmskem. Četrtek, 1. maja 2003 Risultati 1. Categoria Union Nogaredo - Valnatisone 1-0 3. Categoria Fulgor - Savognese 3-1 Audace - Libero All. Rizzi 0-0 JUNIORES Valnatisone - Palmanova 3-1 Allievi Valnatisone - Moimacco n.p. Giovanissimi Virtus Manzanese - Valnatisone rinv. Esordienti Valnatisone - Pro Fagagna 1-2 Valnatisone - Bearzi/A Pulcini Bearzi/A - Audace/A Bearzi/B - Audace/B 2-1 4-0 0-0 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Lumignacco 3. Categoria Savognese - Gaglianese Savorgnanese - Audace Allievi Virtus Manzanese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Azzurra Esordienti Riviera/A - Valnatisone Pulcini Audace/A - Gaglianese/A Audace/B - Gaglianese/B Classifiche 1. Categoria Tricesimo 69; Ancona, Flumignano 48; Ri-sanese 46; Riviera 45; Buttrio 39; Lumignacco 37; Valnatisone, Com. Faedis 36; Nimis, Union Nogaredo 34; Tre stelle 33; Colloredo, Buonacquisto 32; Tarcentina 30; Trivignano 11. 3. Categoria Fulgor 59; Moimacco 48; Gaglianese 46; Stella Azzurra 44; Bearzi 42; Cormor 38; Ciseriis 35; Fortissimi 29; Savognese 24; Savorgnanese, S. Gottardo, Libero Atl. Rizzi 16; Audace 6. JUNIORES Tolmezzo 67; Com. Pozzuolo 47; Valnatisone, Union 91 45; Pro Fagagna 41 ; Ci-vidalese 39; Pagnacco 38; Tricesimo 37; Palmanova 35; Manzanese 32; Comunale Gonars 30; Gemonese 26; Rivignano 16; Centrosedia 6. Allievi Valnatisone 65; Moimacco 58; Cussignac-co 53; Tre stelle, Buttrio 47; Lestizza 41; Comunale Faedis 38; Tavagnacco 37; Virtus Manzanese 32; S. Gottardo, Centrosedia 31; Gaglianese 23; Pozzuolo 15; Chia-vris 14; Aurora Buonacquisto 1. Giovanissimi Virtus Manzanese 69; Serenissima 62; S. Gottardo 57; Com. Pozzuolo 54; Centrosedia 43; Gaglianese 41 ; Torreanese 39; Pa-sian di Prato 31; Tre stelle, Savorgnanese 28; Valnatisone 25; 7 Spighe 24; Fortissimi 17; Assosangiorgina 14; Azzurra 5. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 38; Bar Corrado 35; Mereto di Capitolo 32; Valli del Natisone 31; Ter-mokey, Baby color, Ottica l’occhiale 28; Zi-racco, Ediltomat 25; Warriors 24; Goricizza 21; Manzano 16; Al Cantinon 13; Chiasiel-lis 12. Le classifiche di Allievi e Giovanissimi sono aggiornate alla settimana precedente. Sconfitti dalla Pro Fagagna, i ragazzini si rifanno con due reti lampo sconfiggendo il Bearzi Gli Esordienti cadono e si riprendono Il Reai Filpa vince sul S. Marizza ipotecando il passaggio ai quarti Attese le decisioni del giudice sportivo per Valli del Natisone-Gorgo Sul terreno di Faugnac-co, la Valnatisone ha perso di misura la sua terzultima gara della stagione con l’U-nion Nogaredo. Ancora una volta i valligiani hanno a-vuto a disposizione ben quattro palle gol non sfruttate a dovere, che alla fine sono state pagate a caro prezzo. Una nota positiva riguarda la buona prestazione tra i pali di Mauro Spe-cogna. In Terza categoria troppo forte per la Savognese la capolista Fulgor che, dopo aver ottenuto la promozione anticipata, ha continuato la serie di vittorie regolando i gialloblu, la cui rete della bandiera è stata siglata da Giosuè Martella. L’Audace di S. Leonardo non è riuscita a scardinare la porta del Libero Atletico Rizzi. Gli Allievi della Valnatisone hanno giocato martedì sera la partita con il Moimacco. I Giovanissimi della Valnatisone non hanno giocato, a causa del maltempo, la partita con la capolista Virtus Manzanese. Tonfo casalingo degli E-sordienti, sconfitti sabato dal Pro Fagagna. La rete della bandiera è stata realizzata da Matteo Cencig su punizione. Nel successivo impegno con il Bearzi/A i Dugaro, tripletta da terzo posto VALNATISONE 3 PALMANOVA 1 Valnatisone: Luca Ta-lotti, Michele Bergnach, Mattia Cendou (Eric Dorgnach), Daniele Ba-stianig (Gabriele Sibau), Alessandro Cappelli, A-lessandro Corredig, Si-mone Crisetig (Davide Beuzer), Andrea Dugaro (Massimiliano Chiuch), Gabriele Miano (Nicolas Crainich), Paolo Beuzer. S. Pietro al Natisone, 26 aprile - Gli Juniores della Valnatisone hanno terminato il campionato regionale classificandosi al terzo posto del girone B grazie al successo ottenuto alle spese della blasonata formazione del Palmanova. Ai ragazzi valligiani allenati dal tecnico Claudio Baulini alla fine della stagione è rimasto l’amaro in bocca per non essere riusciti a piazzarsi al secondo posto, posizione occupata dal Comunale Pozzuolo che ha preceduto la nostra squadra di soli due punti. A compensare parzialmente c’è la soddisfazione di avere messo alle proprie spalle i cugini della Cividalese. I ducali, partiti con intenzioni bellicose, a fine stagione si trovano alle spalle della Valnatisone distanziati di sei lunghezze! L’ultima esibizione della squadra locale ha preso subito la giusta piega con la rete messa a segno dopo soli nove minuti da Andrea Dugaro. L’attaccante sanpietrino si ripeteva al 20’ mettendo a segno il raddoppio. Gli o-spiti accorciavano le distanze alcuni minuti più tardi. Al 25’ della ripresa Andrea Dugaro chiudeva con la terza segnatura la sua positiva Importante affermazione dell'atleta di S. Leonardo Terlicher, oro nel judo Alessandra Terlicher di S. Leonardo (il papà è Aldo, la mamma si chiama Irma Vogrig) ha ottenuto recentemente a Mions, in Francia, la medaglia d’oro nella categoria +70 kg under 15 in occasione del quarto Trofeo internazionale di judo riservato alla categoria Esordienti. La Terlicher, che è associata all’As Cividalese e nell’occasione rappresentava l’Italia assieme ad altri atleti del Friuli-Venezia Giulia, grazie a questa prestazione è stata convocata per il prossimo imminente appuntamento del progetto Talento. stagione. Da segnalare le buone prove degli “Allievi” Davide Beuzer e Nicolas Crainich che si sono inseriti senza problemi nei meccanismi di gioco della formazione superiore. Paolo Caffi ? ) La squadra degli Juniores con l’allenatore Claudio Baulini ed il responsabile Giancarlo Pittioni nostri ragazzini hanno costretto gli udinesi alla prima sconfitta causata dalle reti siglate da Ruben Chiabai e Domenico Polverino. Sconfitta la squadra A dei Pulcini dell’Audace ad Udine dal Bearzi, mentre la formazione B ha pareggiato a reti inviolate. Nella gara di andata degli ottavi di finale dei play-off del titolo amatoriale regionale la Valli del Natisone non ha disputato la partita con il Gorgo. Oggi, 1. maggio, ci saranno in merito le decisioni del giudice sportivo. Il Reai Filpa di Pulfero lunedì sera a Varmo, grazie alla rete messa a segno da Ernesto Coppetti, si è imposto sul S. Marizza. Sabato 3 maggio alle 15 a Pulfero si giocherà il match di ritorno, (p.c.) Vittorie e soddisfazioni per le “piccole” del pattinaggio A Ceivignano e Gradisca in evidenza le atlete della società cividalese E’ stata una grande emozione vedere le atlete della Società pattinaggio cividalese preparate dalle allenatrici Marisa Esani ed Elena Paluz-zano esibirsi nel Trofeo speranze provinciali del 5 aprile a Cervignano, gara riservata ai nati dui 1995 al 1998, dove i migliori atleti di ogni categoria passano al turno regionale. Monica Zorzutto, Elena Pividor, Martina Tomasetig di Clenia (la a sinistra, seduta), Elisa Iuri, Arianna Povo-li, Caterina Martinig di San Pietro (3a da destra in piedi), Alice Bortoluz e Alice Pividor sono salite sui gradini più alti (primi e secondi posti). Ed eccole nuovamente tutte insieme domenica 13 aprile a Gradisca dove, nella gara regionale organizzata dalla Federazione italiana hockey pattinaggio, si sono esibiti un centinaio di atleti della regione. E un nuovo grande successo per le nostre “piccole”, anche questa volta i primissimi posti (primi e secondi) sono stati tutti loro. Brave! La Società pattinaggio cividalese, che attualmente vanta più di cento atleti i-scritti, ha organizzato da poco anche un corso roller per principianti, (p.t.) četrtek, 1. maja 2003 Ruben dottore in ingegneria II 9 aprile Ruben Speco- sino, papà Nino Specogna -gna di Ponteacco (mamma Kukutove hiše di Tarcetta) Albina Zorza della ha discusso presso la Fa-Marčuolnova hiša di Mer- coltà di Ingegneria Elettro- Ruben na dan ko je postau doktor veselo pred fotografsko makino nica dell’Università degli Studi di Udine la tesi: “Metodo delle celle applicato alla modellazione di problemi di crosstalk sui circuiti stampati”. La tesi gli ha dato particolare soddisfazione non solamente per l’argomento che lo ha interessato, ma anche perchè in virtù di essa è stato inserito presso la stessa Università nella ricerca proprio sul Metodo delle celle, un metodo per la soluzione numerica di problemi di elettromagnetismo. Accanto a questa gioia, la grande amarezza per la perdita qualche mese prima della nonna che tanto aveva desiderato quel giorno. Ad essa col cuore ha dedicato la sua laurea. Ruben Specogna iz Pe-tjaga se je lepuo vešuolu na videmski univerzi. Pa nie še paršu h koncu z njega šuolanjam, saj seda se bo trudiu na bukvah pa za dotorat. Bravo Ruben, ni-čku takuo napri! La Planinska družina Benečije, in occasione del quarantennale della tragedia del Vajont, organizza domenica 18 maggio una gita nei luoghi della catastrofe in collaborazione con il Parco naturale delle Dolomiti friulane e con l’Enel. A Vajont con la Planinska Per non andare del tutto impreparati mercoledì 15 maggio, alle 20 presso la sala consiliare di San Pietro al Natisone ci sarà la presentazione dell’escursione sui luoghi della tragedia a cui seguiranno proiezioni di filmati sul Vajont. Domenica 18 maggio invece si partirà da San Pietro al Natisone, dal piazza- la valle del Piave presso Longarone il giorno dopo le della scuola media, alle ore 7.00. Il programma prevede un’escursione guidata con i tecnici dell’Enel (evento eccezionale), lungo tutto il coronamento della diga. Inoltre, con due guide del Parco naturale delle Dolomiti friulane, ci sarà una visita ai luoghi della catastrofe ed una passeggiata facile lungo la strada per Casso, definito “Nido delle Aquile” con ritorno alla diga sul sentiero “Troi de Moliesa”, noto per le sue peculiarità geologiche, etnografiche e panoramiche. Nel pomeriggio è in programma una visita guidata al Centro visite di Erto con proiezione di filmati e fotografie storiche del prima e dopo la ricostruzione della diga. Infine visita al centro storico di Erto. Il rientro a San Pietro è previsto per le ore 20.30. La quota di partecipazione, comprensiva di pullman, guide ed entrata al Centro visite di Erto è di 12 euro per i soci della Planinska, 14 per i non soci. Per i bambini inferiori ai dieci anni le quote sono: 8 euro per i soci PDB, 10 per i non soci. Si consiglia abbigliamento adeguato all’escursione. Pranzo al sacco presso il paese di Casso. In caso di pioggia si prolungherà la visita al centro visite di Erto e nello stesso centro pranzo al sacco. Per ulteriori informazioni: Antonio De Toni, tel. 0432/727656. Per iscrizioni: Flavia, tei 0432/727631 (ore serali). SOVODNJE Jeronišče - Tolmeč Je parSla Elisa Liepa novica je arzvese-lila vse v družini an Zlahti od Micheina Oballa an njega žene Lorelle: rodila se je njih trečja čičica. Oh Michele, kuo si srečan miez vsieh tisih ženah! Elisa je pravo veseje posebno za nje sestrice, ki so Elena (pet liet) an Serena (-tri lieta). Družina živi v Tolmeču, kjer Michele an Lorella sta se zapoznala zavojo diela. Troštamo pa se, de jih bomo pogostu vidli tle doma, kjer noni Beppino an Mariuccia na videjo ure, de majhane navuode jih pridejo gledat za jih objet an po-varvat. Mali Elisi, ki se je kumi rodila an sestricam Zelmo vse narbuojše na telim svi-etu. SVET LENART Podutana Smart parlietnega moia V čedajskem Spitale je umaru Camillo Crucil. Buog mu je dau učakat puno liet: 93. Na telim svietu je zapu-stu sinuove, sestro, kunja-do, navuode an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali na velikonočni pandiejak, na 21. aprila v podutanskem britofe. Jagnjed V tiedan dni untarla Zena an moZ Glih na Veliko nuoč je Buog poklicu h sebe Tere-so Bledig, poročeno Terli-cher. Margherita, takuo so jo vsi klical, je bla iz Utane an je imiela 84 liet. Zadnji pozdrav so ji ga dali v torak 22. obrila v Podutani. Rože so ble šele frišne na nje grobu, kar je zapu-stu tel sviet nje mož Ermenegildo Terlicher. Egidio, takuo so ga vsi klical, je biu Kurteličove hiše. Velika žalost za smart njega žene, s katero je preživeu puno, puno liet, ga je parpejala do smarti an takuo je za venčno zaspau glih an tiedan za njo, v nediejo 29. obrila. Venčni mier bo počivu blizu njega drage žene v Podutani, kjer je biu njega pogreb v torak 29. obrila popudan. Za mamo an za tata jočejo njih otroc Dina, Elio, Michele, Miranda an Damiano an vsa žlahta. Ušivca Žalostna novica Za nimar je zapustila tel sviet Maria Chiabai. Imiela je 84 liet. Maria je puno liet živie-la tam v Torine. Kar nje hči Renata se je varnila z nje družino damu, se je varnila tudi Maria. Ziviel so kupe an vse je teklo mi-emo napri, dokjer kako lieto od tegà je v nasreči na njivi umaru mož od Renate, Bruno. Marija je z nje smartjo v žalost pustila hči, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Kravarje. P0DB0NESEC Sčigla Hitra smart Na naglim je umaru naš vasnjan Giovanni Gubana, Nino za družino an parja-telje. Imeu je 82 liet. Za njim jočejo žena Anita, hči Francesca, zet Aldo an Ileana, sin Mariano, neviesta Patrizia an navuoda Paola, navuodi an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Lazah v sriedo 23. obrila popudan. Ruonac / Domejža Pogreb V čedajskem Spitale je umarla Natalia Birtig, uduova Domeniš iz Do-mejže. Natalia je učakala puno liet, saj je imiela 87 liet an na telim svietu je zapustila sinuove, nevieste, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Bri-ščah v sriedo 29. obrila popudan. • • f T«. /I f/\? /Ž/Z, jih prave... Dva paijatelja: - Kode hodiš, ki te nie vič videt za vrieč an trešiet? - je vprašu te parvi. - Sem se uštufu igrat na karte! - je odguoriu te drugi - Seda hodim v večerne Suole, kjer se navadiš puno stvari! Na primer, al vieš ti, kduo je Gutemberg? - Boh! More bit, de je an švedski nogometaš, kalčator! - Nevednež, injo-rant! Je tisti, ki je od-kru tisk, stampo! - An Cankar, al vieš, duo je? - More bit an hrvat-ski general! - Je an slovienski pisatelj an pesnik! - Imaš ražon, za tele reči sem injorant. Pa ti, al vieš, duo je Tomaž? -Ne, kduo je? - Beh, Tomaž je tisti mladi fiirbac, ki hode spat za tojo ženo, kadar ti si v večernih šuolah! Dvie paijateljce: - Antadà, kuo ti gre s tojim novim muro-zam? - je vprašala ta parva. - Muč, muč. Snuoj-ka sem zastopila, de je an nadužen šleutič. - Zaki? - je radovie-dno vprašala ta draga. - Posluši, včera vi-čer tata an mama sta bla šla spat zagoda an srna ostala sama za kotam. Kadar sem ugasnila luč je ušafu ku-ražo za mi pošepetat tu uhuo: ‘Te imam rad”, grede, ki me je potipu na kolieno! Alora ist sem mu pošepetala: “Buj vesoko!”. Tist šleut je začeu uekat na vas glas: “Te imam rad, te imam rad!” *** Giovanin je hodu guzierat gor po Stajar-skem an njega Zena Milica je bila skor celo lieto sama doma. ‘No vičer sta šla spat že zagoda za se nomalo... potroštat, gor na tarkaj cajta, ki se nista videla! Kuje zaspala, Mihca je začela uekat tu sne: - Tučejo na vrata... je muoj mož! Giovanin, ki je biu še buj zaspan, ku ona, je skočnu von s pastie-je an pošepetu: - Se grem skrivat tu armaron! “Ciao, sono Miriam. Mi sono presentata già qualche settimana fa, ma i nonni di Ziracco non sanno il dialetto sloveno e così... Eh già, oltre ai nonni di Mersino Alma e Celso - Stefenadi, che sono i genitori del mio papà Antonino, a Ziracco ho i nonni Bianca e Marco, che sono i genitori della mia mamma Angela Sicura. Sono uno splendore, vero? Me lo dicono tutti. E sto crescendo che è un piacere. Sabato 3 maggio avrò la bellezza di due mesi di vita! E questa è una occasione per mandare un bacio a tutti quelli che mi vogliono bene. Smackì" četrtek, 1. maja 2003 Je cajt, ko naši te mali se parpravjajo na parve svete obhajila. An glih pru nam je paršla pod moke tela fotografija. Kar jo pogledata, zastopeta, de nie bia nareta seda, pač pa kako lieto od tegà, an tisti, ki tekrat so nosil kratke bargeškice al pa so igrale s pipinam, seda so mame an tata. Teli otroc so se obhajal v Spietre an je bluo lieto 1972. Kupe z gaspuodam, monsinjorjam Francesco Venuti je tudi meštra taz Barnasa Rina Manzini. An seda pridimo na otroke, na vemo za imena vsieh, lohni jih zagonata al pa zapoznata vi. Napišemo pa za tiste, ki vemo an so: Paola Cantoni, Paolo Postregna, Franco lussa, Stefano Qualizza, Marino Simonelig, Enrico Strazzolini, Anna Pollauszach an še Vladimiro Tuan... Od tekrat je šlo napri kako lieto, kenè? Pa so ostal vsi taki... lepi an mladi! Te mladi iz Seucà kako lieto od tegà Toni Balentacu, Irene Vukuova, Toni Baldu, Luigia Balentacova an Maria Pečuova: Se adna fotografija, ki nam kaže, kaka lie-pa mladina je živiela v Seve “kako” lieto od tegà. Fotografija je bila nareta lieta 1950 an smo Sigurni, de bo za vse tiste, ki jih poznajo, pru an liep spomin. Slo je napri 53 liet od tekrat, muormo pa reč, de čeglih tudi v teli vasi gar-miškega kamuna nie vič tarkaj vasnjanu, kot jih je bluo tekrat, je Se lahko srečat mlade ljudi an otroke, ki tle Zivjo. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR tri Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekotì raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato all'USPI Planinska družina Benečije Kamunska sala, Spietar srieda 14. maja ob 20. uri VAJONT zgodovina, filmati *** nedieja 18. maja ob 7.00 iz Spietra VAJONT za druge novice: Antonio tet. 727656 za vpisovanje: Flavia tel. 727631 *** nedieja 25. maja S KOLESOM v Kobarid odgovoren: Igor tel. 727631 Luciana an Vitale srebama novica Je bluo 8. aprila lieta 1978, kar Luciana Franz -Suosova an Vitale Gorens-zach - Pinkove družine, obadva iz Matajura, sta se oženila. An glih 25 liet potlè, na 8. aprila lietos, sta zbrala okuole sebe vse njih te drage an še ankrat ponovila tisti “ja”, ki jih veže že pe-tandvajst liet. Sveto mašo v cierkvi v Matajure jim jo je zmolu gaspuod Zuanella an potlè so šli pa na kosilo v rifugjo Pelizzo gor na Matajure, glih ku tisti dan, ki sta se oženila. Tle so se veselil z njih veliko družino: bli so njih otroc, mama od Luciane, bratje z družinam, na-vuodi an parjatelji. Bla jih je pru liepa skupina. Vital je biu pru veseu, takuo veseu, de je jau: “San buj kontent donas, ku ten-krat!” Buog jim di zdravje za de bojo živiel kupe an vesela Se puno puno liet. Vsi Cai Valnatisone nedieja 4. maja KOLOVRAT s pomočjo Cai Marnano, Pasian di Prato an San Daniele ob 8.30 - se uSafamo vsi kupe v Škratovem ob 8.50 - Pacuh, kjer pustimo avtomobile ob 9.00 - začnemo hodit praot Krasu, Lazu do Kolovrata ob 12.00 - kosilo par bivaku Zanuso. Vsak poje, kar pamese za sabo ob 15.00 - se vamemo v Pacuh, kjer pojemo spet kiek vsi kupe Za drune run ice: Dino 0432/726056 - Greaorio 04321727530 - Aldo 04321717017 Dežurne lekarne / Farmacie di turno / OD 3. DO 9. MAJA Čedad (Fontana) tel. 731168 OD 2. DO 8. MAJA Skrutove tel. 723008 Njivica / Vedronza (Bardo/Lusevera) tel 787078 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fomasaro (Gedad): od 2. do 9. maja Rezija: do 3. maja jim želmo, de jih bomo videli Se lieta an lieta gor na Matajure, kjer jih nie te- žkuo srečat posebno na pu-omlad an v polietnem caj-tu. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Kada vozi litorina (železniška postaja / stazione di (Dividale: tel. 0432/731032) 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.35,18.45,19.45, 22.15’, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Čedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES-INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Ceriad 7317fi? Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost .... ..727553