554-
6 010 C1 £ *.
OSREDNJ k
<^JIZ:1ICA
PR.muHSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	< aA j.
Abb. postale I gruppo L6I1R 400 lil*
Leto XXXVII. Št. 20 (10.842)
TRST, sobota, 24. januarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.Od S.do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TUDI VČERAJ TEŽAVE Z LETALSKIM PROMETOM
V ponedeljek nadaljevanje pogajanj za podpis delovne pogodbe pilotov
Danes bodo na območju Rima stavkali tudi železničarji
REVI — Stavka pilotov letalskih družb Alitalia in Ati, ki so včla njeni v samostojni sindikat ANPAC. se je nadaljevala tudi včeraj in povzročila velike težave v letalskem Prometu. Položaj se je včeraj sicer nekoliko izboljšal, ker je bilo mogoče s privoljenjem ANPAC izvesti nekatere mednarodne in notranje Polete. Skupaj je bilo 64 poletov, toedtem ko jih je po navadi vsak dan približno 400. Zasilni program Poletov upošteva tudi prisotnost pintov, ki so včlanjeni v sindikalno zvezo CGIL, CISL, UIL in ki se ne udeležujejo stavke.
Pogajanja za rešitev sindikalnega spora bi se morala nadaljevati v začetku prihodnjega tedna. Mini-ster za delo je namreč povabil vse strani, ki so zainteresirane za pogajanja o vsedržavni delovni pogodbi pilotov, da se udeležijo sestanka na sedežu ministrstva. Va-bdo je naslovljeno tudi na samo stojni sindikat ANPAC. ker je predsednik te organizacije Adalberto
Pellegrino izjavil, da je pripravljen udeležiti se vseh sestankov, ki bi lahko pripomogli k rešitvi spora. ANPAC je sporočil, da se bo vodstvo sindikata sestalo prihodnji teden, da bi proučilo dosedanji potek pogajanj. Ob tisti priložnosti bodo tudi vzeli na znanje morebitni napredek, ki ga bodo zabeležili na ponedeljkovem sestanku na ministrstvu za delo.
Dejstvo, da bodo strani sedle k mizi, še ne pomeni, da so premostili razkorak med stališči pilotov in predstavnikov Intersinda Predsednik te organizacije Massacesi trdi, da so pilotom ponudili zadovoljivo rešitev, saj bi znašal povišek plač približno 14 od sto cene delovne sile pilotov. Dejal je tudi. da bo samo politični poseg lahko pripomogel k rešitvi spora, saj vse kategorije, ki jih ne ščiti premična lestvica, hočejo zagotoviti svojim plačam kupno moč, ki so jo zgubile.
Položaj na področju prevozov se
bo na območju Rima danes še bolj zapletel, saj so proglasili 24-urno stavko od 9. ure danes do 9. ure v nedeljo, 25. januarja.
""miiiillll||lni|||||||||||||||||||||||1|||||||(||1||||||(|ln|I||ll|||||||||||||||lliil||ll„|lll|||,inillimill,l,,,ll„„„„li
Italija in Francija uspešno sodelujeta
Seja vodstva PSI
RIM — Centralni komite socialistične stranke se bo sestal 10. februarja in sklical vsedržavni kongres stranke od 8. do 12. aprila. Kongres bo tokrat v Palermu. Tako je sklenilo socialistično vodstvo, ki se je sestalo včeraj zjutraj. Uvodno poročilo je imel tajnik stranke Craxi, ki je govoril med drugim o mednarodnih povezavah terorizma in dejal, da so v preiskavah zabeležili dokajšnje uspehe v borbi proti terorizmu ter razkrili vrsto notranjih in mednarodnih povezav. Treba je izdelati skupno strategijo in podpreti prizadevanja vlade v tem smislu.
Craxi je nato podal poglobljeno analizo vseh političnih in vladnih vprašanj in je govoril o zaključku zadeve D’Urso. Izrazil je začudenje nad dejstvom, da se polemike glede te zadeve še vedno nadaljujejo, morda zato, je rekel, ker marsikdo hoče opravičiti svoje izjave v trenutku, ko je D’Ursovo življenje bilo v nevarnosti in je bilo treba storiti vse kar je bilo mogoče, da bi ga rešili.
Kar zadeva vprašanje nekdanjega ministra za trgovinsko mornarico Gioio, je Craxi dejal, da so socialistični predstavniki v posebni preiskovalni komisiji ravnali previdno, in da je socialistično tajništvo pustilo proste roke vsem svojim poslancem, da se izrazijo po svoji vesti.
Ko je govoril o vladi, je socialistični tajnik izrazil zaskrbljenost nad odnosi med nekaterimi vladnimi strankami ter dodal, da vsaka koalicija lahko traja, če se partnerji prizadevajo, da najdejo skupne točke, soglasje in, ko je potrebno, tudi kompromis.
Po poročilu tajnika Craxija se je razvila dokaj živahna debata,.,, teku katere je načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici La-briola zagovarjal zadržanje PSI v žvezj ž ugrabitvi,jo sodnika D'Ursa. Vodja levice Lombardi je s svoje j strani izrazil pomisleke glede linije, ki jo je PSI zagovarjal v zvezi z zadevo Gioia.
Prvi pogovori v Beli hiši
Predsednik Reagan in podpredsednik Bush določata smernice bodoče ameriške politike v tako imenovanem sovalnem studiu*	(Telefoto AP)
SE ZA TRPLJENJEM DIPLOMATOV SKRIVA $E KAJ DRUGEGA?
IZPOVEdTTALCEV RAZBURJAJO ZDA IN USTVARJAJO NEVARNO VZDUŠJE
Dvomi ameriških duhovnikov, ki so obiskali talce v jetništvu Reagan hoče stopnjevati negotovost Irana, ki že izpolnjuje svoje obveze do ameriških bank - Talci že v nedeljo doma
WIESBADEN, WASHINGTON, TE- j ščen, saj je ob svojem obisku za ve-1 osebnosti ameriških diplomatov,
ta n AXT	o« lilr/mrtAnA rvrnvnilro ncrrvtnvil	tpmW* nir‘s» Ha hi nhvJimvali
Danes Colombo prispe v Kairo
JkUjanski predsednik Sandro Pertini in francoski predsednik Giscard OEstai;	- . -	-™
ng pred Kvirinalom
Francoski predsednik Va-Giscard D’Estaing, ki je pred i er.aišnjim dopotoval na krajši de j, ■ J11 pbisk v Italijo, se je včeraj J. tra-i ponovno sestal z italijanskim dom rskim predsednikom Arnai-sta”1 Forlaniiem-	pogovorom
v Osiec*njo pozornost posvetila pre oblasti Ronalda Reagana v t ' b*ši in posledicam, ki bodo iz lfAa. sledile predvsem v odnosih d Zahodom in Vzhodom ter tudi »u .sodelovanja med EGS in g, azenimi državami Amerike. Pre-sam3 • sta tudi sodelovanje med sta ^an' FGS. še posebej pa ,n„fe zaustavila pri posledicah £ai t!6tn.a Grčije ter nato še Portu-, e ‘n Španije v evropsko skup-t'od • ■ ^ os,alimi perečimi medna-jv. nitI>i problemi je imela posebno Pra , na dnevnem redu Libija če-ip k Vradno niso ničesar sporočili, sv ni'10 Giscard D'Estaing izrazil r.. Je Pomisleke glede zadnjih spo med Italijo in Libijo, s ka-invJi i se 'e Italija obvezala, da bo v,,.v	, Libiji pet vojaških ladij in
l&količino orožja.
onani in Giscard D'Estaing sta „. Vo-1ern včerajšnjem daljšem po-n, aru analizirala terorizem in nje ia®i, mednarodne korenine, Itah Dr.ministrski predsednik je M-nVwi°m ^Postavil nevarnosti za Bost 0 .in mirno sožitje, francoski tešp Pa ’0 Poudaril, da obe državi i'izm s?delujeta v boju proti teto* mu m (ja bosta to sodelovanje .uit^ePili- Pregledala sta še re ki so gospodarskega sodelovanja, Ka oba ocenila za uspešnega. V,- ^nkega francoskega gosta je S(>r, aj sprejel tudi italijanski pred-ja, n‘k Pertini in se z njim zadr-v pri iateljskem pogovoru, nu/ancoska sredstva množičnega liki j tan-iH so včeraj posvetila ye in prostora odnosom med Italiio ranc'io Pariški dnevnik Le Fi-jem |e objavil intervju s - Pertini Swi'.,v katerem ie italijanski ored-Šsini 'z.iavil. da nekateri oosku , J« destabilizirati Italiio, prav ta W ° Poskuša jo Turči jo Obe -dr Vp ‘ sta zelo pomembna člena Se ^noattantskega nakta. Pertini je I topel ponovil svoje prenriča-* da teroriste vodijo iz tujine.
(Telefoto AP)
RIM — Na povabilo egiptovske vlade bo danes v Kairo prispel italijanski zunanji minister Colombo, ki se bo v tej sredozemski državi zadržal vse do ponedeljka. Sedanji Colombov obisk le potrjuje tesne dobrososedske in gospodarske odnose med Egiptom in Italijo. Med drugim se bo italijanski zunanji minister pogovarjal z egiptovskimi voditelji tudi o bližnjevzhodni krizi in o načrtih, kako bi odpravili sedanje mrtvilo v egiptovsko - izraelskem mirovnem procesu.
HERAN — «Bivši ameriški talci se bodo že v nedeljo vrnili v ZDA, dva dni v družbi svojih svojcev in šele nato jim bodo priredili slavnostni sprejem», To je včeraj sporočil glasnik ameriškega državnega tajništva Jack Carmon. Obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da bodo bivše talce namestili v vojaško akademijo v West Pointu.
«Prevzgoja» se torej bliža koncu. Ob tem se zdijo skoraj neverjetne vesti in pričevanja talcev o izrednem trpljenju med 14-mesečnim jetništvom, saj so podobne »prevzgoje* povratnikov iz kitajskega in vietnamskega ujetništva trajale daljše obdobje, morda pa so Američani v zadnjem obdobju skrajno izboljšali svoje metode, da jim je uspelo že v slabem tednu usposobiti osvobojene talce za skoraj normalno življenje.
Tudi pričevanja o »grozodejstvih* niso povsem jasna. Medtem ko številni talci trdijo, da so doživeli strahovite reči, drugi spet trdijo, da so jih le «psihično mučili, ne pa fizično*. Pričevanja se zdijo obenem izredno neverjetna vsem tistim, ki so jih med jetništvom obiskali. Katoliški duhovnik iz Omahe Darrel Rupiper je izjavil, da je zaprepa-
liiiMiitiiiitiHiuiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiimiiiitiiiiimniiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PREISKOVALNI SODNIK GUIDO CALOGERO SESTAVIL OBTOŽNICO
Pripadniki padovske avtonomije po treh letih prijavljeni sedišču
RIM — Od 7. aprila 1978, ko so z drzno akcijo policijske oblasti v Padovi posegle v »Organizirano delavsko avtonomijo* (Autenomia o-peraia organizzata*) in aretirale več njenih pripadnikov, so minila že tri leta. Preiskava, ki jo je vodil namestnik državnega pravdnika iz Padove Guido Calogero, je bila preveč dolga, da ne bi pustila za sabo veliko polemik in nerešenih vprašanj: so obtoženci krivi kaznivih dejanj, ki jim jih sodne oblasti pripisujejo ali ne?
Končno je rimski sodnik Giorgio Ciampani postavil zahtevo, da se prijavi sodišču 79 od 81 obtožencev. V dolgem seznamu so znana imena kot Tony Negri, Maurizb Bignami, Paolo Čeriani - Sebrcgondi, Carlo Fioroni, Franco Pipemo, Lanfranco Pace, Oreste Scalzone Giovanni Zamboni. Vsi so dobro pozn-ini, vsi so že tri leta protagonisti .najrazlič-nih domnev, ki jih je italijansko časopisje tkalo, šele proces, ki ga bodo končno v kratkem sklicali, pa bo dokazal njihovo prevratniško delovanje, ali pa jih oprostilo.
Obtoženi so najrazličnejših kaznivih dejanj. Najhujša obtožnica je tista, o kateri govori člen štev. 284 kazenskega zakonika in ki se nanaša na oboroženi upor zoper državo. Preiskovalci so namreč mnenja, da 'i skupina skušala izvesti zločinska dejanja, ki bi s silo zrušila republiške inštitucije, škodovala državnemu gospodarstvu, vodila in koordinirala najrazličnejšo prevratniško dejav* nost ter konec koncev izzvala držav-Bansko vojno. Za ta zločin italijanska zakonodaja predvideva najvišjo
zaporno kazen, to je dosmrtno ječo. Tega zločina je obtoženih kar enajst obtožencev, med katerimi tudi Negri, Pipemo, Scalzone in Bignami, torej vsi, ki so bili člani strateškega vodstva avtonomije.
Šestnajst oseb, med katerimi tudi Tržačan Giovanni Zamboni, ki so ga aretirali pred približno enim letom v Trstu, se bo moral pred sodniki zagovarjati ustanovitve skupine «Potere operaio* in podobnih organizacij, ki pa so se vse identificirale v «Negrijevi» avtonomiji. Pripadniki vseh teh skupin — pravi obtožnica — so krivi najrazličnej-
ših atentatov: požigov javne in zasebne imovine, ugrabitve oseb, hujskanja, ropov in podobnega.
Preiskovalni sodnik Calogero, ki je skoraj v treh letih preiskave zbral podrobne informacije o zločinskem delovanju skupine, je v svojem »dosjeju* tudi jasno začrtal pot, od časov, ko je še delovala skupina «Potere operaio* pa do njene razpustitve in ustanovitve «avtonomije» in končno do stekanja v rdeče brigade.
Obtožb je veliko, upati je, da bo proces s svojimi dokazi in pričami zadostil resnici.
likonočne praznike ugotovil »sožitje* in »praznično* vzdušje, ki je prevevalo med jetniki in njihovimi ječarji. Pastor John Malsh, ki je talce trikrat obiskal, dvomi v resničnost izjav o trdeih ravnanju z ameriškimi talci.
Medtem pa ameriška javnost pod
vtisom vesti,	so	mučili	nji-
hove fante* vedno bolj glasno zahteva, naj Reagan razveljavi alžirski sporazum. Celo nekdaj jasne meje med jastrebi in golobicami so se pomešale. Reaganova administracija načelno še vedno podpira
Kmalu ukinitev zakona «par-nepar» v Jugoslaviji
BEOGRAD — Zakon o omejevanju uporabe in gibanja potniških in drugih motornih vozil, bolj znan kot «par - ne-par* bo - verjetno kmalu prenehal veljatL O tem bodo razpravljali na že napovedani seji zveznega komiteja za promet in zveze konec tega meseca.
Da bo «par - nepar* prenehal veljati je mogoče sklepati po analizi o porabi goriva v -minulem letu, saj smo ga porabili za približno 145.000 ton manj kot leta 1979. Poleg tega po pni h analizah o možnostih proizvodnje naftnih derivatov v tem letu in določanju količin surove nafte, ki jo bodo uvozili, naftaši trdijo, da bo edino motornega bencina dovolj.
'Nova cena bo zanesljivo še bolj vplivala na nadaljnje zmanjševanje porabe, zato je pričakovati, da bodo na seji zveznega komiteja predlagali ukinitev zakona »par - nepar*.
alžirski sporazum, a z dokončnim odgovorom zavlačuje, saj v Wa-shingtonu še vedno trdijo, da skrajno natančno proučujejo ameriške in iranske obveze.
Ob vsem tem postaja vedno bolj jasno, da ni bil iranski sklep, da alžirski zdravniki pred osvoboditvijo natančno pregledajo talce, zgolj naknadno mučenje in zaničevanje
temveč nuja, da bi se obvarovali pred bedečim izkrivljanjem resnice. Prav zato je iranska televizija tudi posredovala televizijske posnetke pregledov.
Nihče ne dvomi, da ni bilo ameriškim talcem v 14-mesečnem jetništvu hudo. a sedanje napihovanje postaja vedno bolj sumljivo. Nehote se vsiljuje misel, da bi ZDA rade oprale ponižanje, a pred tem hočejo svojo javno mnenje za vsak primer temeljito pripraviti. Nova administracija se noče prenagliti, noče, da ji bi svet. očital vihravost in »vojnohujskaške načrte*, zato načelno pristaja na alžirski sporazum, a ne da dokončnega odgovora, najbrž, ker hoče držati Irance na vrvici negotovosti.
Za te mahinacije pa se v Teheranu kot kaže ne menijo. Po odmrznitvi svojega premoženja v ZDA je iranska osrednja banka že pričela izplačevati svoje dolgove in pasivne obresti ameriškim denarnim zavedem. V svoji verski zanesenosti se večina iranskih voditeljev sploh ne briga za slabo prikrite grožnje, ki prevevajo z druge strani Atlantika. Iran ima trenutno druge skrbi, ki so bolj kratkoročne kot ameriško namigovanja. Notranjepolitični položaj se je namreč ponovno poslabšal. Predsednika Banisadra sta vlada in parlament popolnoma izločila iz zadnjih pogajalskih faz za osvoboditev talcev, kljub temu, da je bil Banisard med prvimi iranskimi voditelji, ki je zahteval osvoboditev ameriških talcev. Tudi položaj na iraško-iranski fronti ne vzbuja zmagoslavja. Po začetnem zaletu se je iranska protiofenziva iztrošila, da se sedaj bijejo ponovno predvsem pozicijski boji.
Vseeno pa prihajajo iz Bagdada vedno bolj znamenja, ki dokazujejo, da bi se Irak rad izvlekel iz boja, saj je že spoznal, «da revolucij ni mogoče gasiti*. Nedvomno je stanje v Iraku precej boljše kot v Iranu, kjer se že soočajo s hudim pomanjkanjem, najosnovnejših življenjskih potrebščin, a to Irance ne zaskrblja, saj so pripravljeni žrtvovati vse, a ne kloniti pred napadalcem. Iranski verski voditelji si lahko privoščijo pripeljati svojo državo na rob gospodarskega propada, saj že trdijo, da je «pravover-nemu muslimanu dovolj pest dateljnov in požirek vode*. Kaj takega bagdadski voditelji ne morejo zahtevati od svojih ljudi.
.........mn,............................
Druga vroča sobota na Poljskem
VARŠAVA — Tudi včeraj je večje število poljskih delavcev preki nilo delo v znak protesta proti ne-uresničevanju sporazumov iz Gdan .ska. Stavkali so v Varšavi, kjer je bil zopet ohromljen javni promet.. Czcstochovvi, Kaliszu, Grudziadzu, Jelenji gori in še v nekaterih dru gih mestih. Vendar glavna pozor nost samostojnega in samouprav nega sindikata »Solidarnost* je bila včeraj usmerjena na današnjo dru go delovno soboto, ki jo namerava jo poljski delavci bojkotirati.
Sindikalni voditel j Lech Walesa |e namreč včeraj osebno pozval pri padnike sindikata »Solidarnost*, naj se danes ne odpravijo na delo. V svojem pozivu je Walesa vpra sanje prostih. sotiot povezal z ures-
ničevanjem vseh točk soorazumov iz Gdanska, o katerih se poljska vlada in sindikati že nekaj časa neuspešno pogovarjajo.
Poljska sredstva množičnega obveščanja so objavila tudi poziv ministrstva za delo, ki vabi Poljake, naj se v »interesu celotne skupnosti* danes redno odpravijo na svoja delovna .mesta.
Zadnje stavke na Poljskem je včeraj ostro komentiral sovjetski tisk, ki jih ie označil za ponoven dokaz da poskušajo voditelji »Solidarnosti* še poslabšati položaj in da niso zainteresirani za rešitev sporov in nesporazumov v državi. Tiskov na agencija TASS .je med drugim tudi napisala, da pobudniki stavk sodelujejb s sovražniki socializma.
Zaradi šUriurne stavke ustavljeni avtobusi v Varšavi
(Telefoto AP)
V OSNUTKIH ZA GLOBALNO ZAŠČITO
Kolonkovec in obveze
Za vsako manjšinsko narodnostno skupnost je ohranitev etničnega ozemlja temeljni pogoj za sam obstoj in za možnost razvoja, ki ga morajo omogočati posebne zakonske norme zakonodajnih teles države, v kateri živi. Kdor odjeda neki manjšinski narodnostni skupnosti tla, v katerih ima zgodovinske korenine, jo zavestno ali nezavestno spreminja v «tuj-ca na lastni zemlji* in teži v bistvu ne k .ohranjanju njenih kulturnih značilnosti, ki ^predstavljajo vzajemno plemenitenje» med manjšino in večino (kot je bilo poudarjeno že neštetokrat v slovesnih izjavah demokratičnih političnih sil na Tržaškem in v deželi, in je pred kratkim poudaril sam predsednik republike Pertini), ampak k ohranjevanju zgolj njenih «folklornih» značilnosti. Te resnice se zavedajo tudi vse tiste stranke, ki so že vložne v državnem parlamentu zakonske osnutke za zaščito slovenske narodnostne Skupnosti v Italiji v smislu člena 6 ustave.
Omenjeni zakonski osnutki odražajo namreč razumevanje za temeljni pomen jamstev proti neupravičenemu poseganju po narodnostnem teritoriju in obravnavajo ta jamstva, bolj ali manj podrobno, v posebnih členih.
PSI
OSNUTEK PSI (FORTUNA) o bravnava to snov zelo podrobno kar v 5 cd skupnih 21 členov. Čl. 11 predlaga, da »gospodarsko-družbeni programavijski načrti ua katerikoli ravni: vsedržavni, deželni, pokrajinski, zadrUžniški, občinski in podobno in njih izvedba, ki se nanaša tudi na jezikovno mešana področja tržaške, goriške in videmske pokrajine, se motajo držati načela, da ne smejo spreminjati etničnega značaja omenjenih -področij. V ta namen bo v pristojne organe vključeno primerno število predstavnikov slovenske jezikovne skupnosti, ki bodo Izbrani na podlagi posvetovanj s skupnimi ustanovami in družbeno - političnimi organizacijami, v katerih delujejo državljani slovenske narodnosti, da izrazijo svoje mnenje in prispevajo k prevzetju zadevnih sklepov*.
Čl. 12 socialističnega osnutka se glasi: «Predpise, o katerih je govor v prejšnjem členu, je treba spoštovati tudi v zvezi z urbanističnimi načrti*, čl. 13 pa pojasnjuje, da (medobčinski in občinski regulacijski načrti ter posamezni načrti na jezikovno mešanih področjih morajo biti v skladu s predpisi in načeli, ki so navedeni v čl. 12». V čl. 14 Fortunov zakonski predlog obvezuje vse oblastvene organe, da posvečajo pri svojih pristojnostih »posebno skrb zahtevam in potrebam slovenske jezikovne skupnosti* za zaščito »specifičnega značaja jezikovno mešanih področij tržaške, goriške in videmske pokrajine ter za njihov organski razvoj v kontekstu gospodarskega in družbenega razvoja države* in se nadaljuje: »V ta namen bodo v izvršne in posvetovalne organe vključeni tudi predstavniki slovenske | jezikovne skupnosti*. V členu 16 " pa osnutek PSI celo določa, da »proti ukrepom in dejanjem kateregakoli značaja, tako javnim kot zasebnim, ki predstavljajo nevarnost narodne asimilacije slovenske jezikovne skupnosti s pomočjo sprememb specifičnih posebnosti jezikovno mešanih področij* .. . »je možno vložiti pri sodnih oblasteh tožbo zaradi oškodovanih interesov slovenske etnične skupnosti. Sodna oblast lahko iz previdnosti prekine učinkovitost ukrepa in dejanja, proti kateremu je tožba vložena*.
KPI
ZADNJI ZAKONSKI OSNUTEK KPI(GERBČEVA IN CUFFARO) uokvirja zaščito narodnostnega o-zemlja v širše zamišljene ukrepe, ki naj jih država sprejme za spodbujanje dejavnosti Slovencev na njem. Čl. 18 obvezuje državo, da pudpira »slovenska združenja, ki skrbijo za pospeševanje dejavnosti manjšine na družbenem, kulturnem, gospodarskem ... področju*. V čl. 23 predvideva pooblastila deželi za izvajanje vloge »za zaščito etničnih značilnosti slovenske manjšine in za spodbujanje njenega družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja*. Pomemben je čl. 24. ki predvideva, da mora dežela Furlanija - Julijska krajina »sestavljati večletne načrte posegov sporazumno z občinami in gorskimi skupnostmi* teritorija, na katerem so Slovenci naseljeni, ti načrti pa morajo posebej »opredeliti smotre gospodarskega razvoja Jezikovno mešanih področij* in v tem okviru navaja obvezne ukrepe v korist
posameznih gospodarskih vej, predvsem kmetijstva, kmečkega turizma in tradicionalnih krajevnih dejavnosti. Pri črki f) posebej predpostavlja «zaščitne ukrepe glede rabe teritorija*, pri črki g) pa «posebne norme za omejevanje izrabe zemljišč za nekme tijske dejavnosti, za opredelitev o-blik sodelovanja lastnikov pri teh dejavnostih ter za zamenjave ali odškodnine v izrednih primerih razlastitve, oziroma začasnih a'i trajnih zasedb teh zemljišč*. Pred odobritvijo omenjenih načrtov pa mora deželni svet zaslišati za mnenje «posebno posvetovalno ko misijo, sestavljeno izključno iz i-talijanskih državljanov slovenskega jezika*, ki jo imenuje na predlog jezikovno mešanih občin in slovenskih in družbeno - gospodarskih in kulturnih organizacij.
SSk
PREDLOG SSk, ki ga je v obliki rednega zakonskega osnutka vložil senator Južnotirolske ljudske (levičarske) stranke Eontana-ri, obravnava to tematiko v enem samem, daljšem, členu (čl. 20), ki se glasi: »Zaščita slovenske etnične skupnosti zadeva tudi njene družbeno - gospodarske in am bientalne interese, ki tvorijo predpostavko njenega obstoja in o-hranitve. Te interese je treba u-poštevati pri pripravi regulacijskih načrtov, urbanističnih programov, načrtov stanovanjskih ter cenenih in ljudskih gradenj. V primerih, ko je treba zaradi u-gotovljenih potreb javne koristi razlastiti nepremičnine ali uve sli služnosti ali vinkulacije nad njimi, sc mora predhodno slišati mnenje zainteresiranega prebivalstva bodisi neposredno bodisi preko organov krajevne uprave (področnih ali občinskih) ter je treba upoštevati morebitne predloge, ki skušajo preprečiti, obiti ali vsaj omejiti škodo ua lastnini, nasadih, nnpravah ali obratih podjetja. V vsakem primem je zajamčena prednostna pravica pri zaposlitvi na morebitna nova de lovna mesta za one, ki imajo stalno bivališče na omenjenem ob inočju, ter prednostna pravica za gospodarske in zasebne dejavnosti. Osnutki gospodarsko - družbenega in urbanističnega načrtovanja ter njihovo izvajanje na o-zemlju, na katerem živi sloven ska etnična skupina, se morajo držati načela, da ne spremenijo etničnega značaja omenjenega o-zenTja. V ta namen bo moralo biti vključeno v pristojne organe primemo števHo predstavnikov o-menjene etnične skupine, kateri bodo izbrani med izvedenci v specifičnih zadevah ter med najbolj zainteresiranimi socialnimi kategorijami. V sk’adu z načelom čl. 45 ustave se bo z najprimernejšimi sredstvi pospeševalo in kre-pl'o ustanavljanje zadrug za gospodarski razvoj in za zaščito koristi prebivajva na prci navedenem ozem'in ter bo zavarovan razvoj obrtništva*.
LpT
POSLANKA LISTE ZA TRST GRUBER BENCOVA obravna va vprašanje obrambe etničnega ozemlja v čl. 4 osnutka ustavnega zakona za zaščito furlanske, nemške in slovenske manjšine, ki ga je nedavno vložila. Ta člen pravi, da »republika preprečuje, da bi gospodarski razvoj na o-zemijih (kjer tradicionalno živijo manjšine) povzročil jezikovno u-tapijanje manjšinske skupnosti. V primerih razlastitve zaradi ugotovljene javne koristi republika jamči tako posameznikom, kol manjšinskim skupnostim pravično protivrednost za gospodarsko oši-bitev, ki je njena posledica*, še prej pa, da mora republika zajamčiti pripadnikom manjšin delo na ozemlju, kjer tradicionalno živijo.
Navedene obveze na žalost še niso zakon, ker parlament še niti ni začel razprave o globalni zaščiti, v pričakovanju, da predloži tudi vlada svoj osnutek. Predstavljajo pa stališča, za katera so se stranke obvezale, da se bodo borile za njihovo uzakonitev. Pomenijo torej politično obvezo, ki jo je treba uresničeva ti tudi dokler zakona še ni, naj-slovesnejšo obvezo, ki presega sicer prav nič manj važne urad ne izjave, ki smo jih v zadnjih letih slišali v deželnem, pokrajinskih in občinskih skupščinah. Ta načela je torej treba uveljavljati tudi pri zasledovancu sprejemljive rešitve za prizadete vrtnarje na Kolonkovru in pri nuj ni uresničitvi obveze o reviziji načrtov za ljudske gradnje, ki naj zajamči konec nasilnega po seganja po mestni okolici, ki je naseljena v večini s Slovenci, katerim predstavlja zemlja tudi nenadomestljivo delovno sredstvo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJIH SESTANKIH V KRIŽU, TREBČAH IN NA PADRIČAH
OBSODBA NASILJA NA K0L0NK0VCU IN ODPOR NOVIM RAZLASTITVAM
Potrebna enotnost in solidarnost demokratičnih sil proti nadaljnjim posegom po narodnostnem ozemlju
Že prvi sestanki, ki so jih Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Kmpčka zveza in druge članice SKGZ priredile sinoči v Križu, Trebčah in na Padričah, so pokazali, kako je vsa slovenska narod nostna skupnost globoko doumela, da se na Kolonkovcu ne bije boj zgolj za življenjske pravice neposredno prizadetih vrtnarjev, ampak da jp na kocki mnogo širše vpra sanje odnosov do vseh Slovencev v zamejstvu in nase pravice, da ohranimo korenine v svoji zemlji. Povsod so ljudje in zastopniki vaških organizacij v vneti razpravi izrazili ogorčenje nad nasilnimi posegi po ozemlju, v katerih se za zatrjevano javno koristjo zakrivajo zavestni ali nezavestni, a vsekakor objektivni raznarodovalni pritiski.
Povsod so tudi izrazili brezpogojno solidarnost Kolonkovčanom in najtrdnejši namen jim pristopiti na pomoč, če bi se pokazala potreba. Ne sme se namreč ponoviti, so poudarjali, nezaslišani poseg policijske sile za odnašanje delovnih ljudi izpred buldožerjev, ki jih pošilja znana tradicionalna gradbena špeku-
Kdo razdira enotnost okrog ladjedelnice?
Milanski gospoda rsk dnevnik «11 Sole - 24 Ore» je včeraj objavil krajši članek o krizi v miljski ladjedelnici, in sicer pod naslovom «V Trstu se stranke razhajajo glede rešitve miljske-ga obrata*. V zvezi s tem je miljski žrpan Bordon sinoči izjavil, da se je članek pojavil v časovni razdalji le 48 ur od čudne izjave demokrščanskega parlamentarca Tombsija, po katerem je «rešitev ladjedelnice na osnovi tristranske delniške udeležbe v tem trenutku neuresničljiva* in da bi morala miljski obrat enostavno prevzeti družba Italcantieri. Spričo enotnih gledišč, ki so se na Tržaškem izoblikovala na vseh ravneh do vprašanja miljske ladjedelnice, je še dejal Bordon, se vsakdo, ki skuša razdreti to enotnost, avtomatično postavlja na stališče, ki je objektivno v nasprotju z interesi ladjedelnice, Milj in samega Trsta. Najboljši odgovor na te neodgovorne izpade, je zaključil Bordon, bo enotna manifestacija vsega tržaškega prebivalstva v o-brambo miljske ladjedelnice, ki bo v torek ob 18. uri na Trgu Unita.
lacija. Če bi jim taki posegi uspeli benci, Padričarji in Križani, bi se na Kolonkovcu, so ponavljali Tre-jih potem posluževali tudi pri nas, od Miljskih hribov do Benečije in Rezije. To se pa ne sme zgoditi in zato je treba vlagati vse napore za najtrdnejšo enotnost in za najširšo podporo vseh demokratičnih sil.
Povsod so obnavljali žalostne izkušnje povojnih razlastitev, ki so odjedale naši narodnostni skupnosti dobesedno tla pod nogami in izražali odločno voljo, da se temu napravi konec. Zato so tudi predlagali, naj bi bilo takih sestankov še več, in naj se pravočasno začnejo na njih obravnavati nove nevarnosti posegov po narodnostnem ozemlju, ki so na obzorju. Doslej niso hotele pristojne oblasti upoštevati naših predlogov glede stvarnih urbanističnih potreb naših krajev, so poudarjali na sestankih, nismo pa več pripravljeni trpeti takega odnosa, pri katerem smo vedno le žrtve. Zato so tudi zahtevali, da se upoštevajo predhodno mnenje in zahteve domačinov, ko se pripravljajo odločitve o velikih cestnih zvezah, centru za raziskave, sinhrotro-nu in drugih delih. V Trebčah so domačini tudi predložili in soglasno odobrili resolucijo, ki se glasi: »Vaščani Trebč, zbrani 23. 1. 1981 na masovnem sestanku v zvezi z razlastitvami na Kolonkovcu, izražamo svojo soMdarnost prizadetim razlaščencem. Obenem ostro protestiramo proti sistematičnemu razlaščanju slovenske zemlje in pozivamo našo skupnost na enoten boj v obrambo našega življenjskega prostora*.
Občinski svet se je izrekel o devinski šoli
Devinsko - nabrežinski občinski svet je na sinočnji seji izrazil pozitivno mnenje, da se odda deželni upravi v najem za dobo treh let poslopje stare devinske šole, v katerem naj bi našel svoj sedež za ved združenega sveta. Proti taki namembi stare devinske šole so glasovali predstavniki SSk, vse o-stale politične skupine pa so jo podprle.
Poleg tega je devinsko - nabrežin ski občinski svet soglasno odobril resolucijo, s katero se zavzema, da bi se nadaljnja pogajanja o proble mu razlastitve kolonkovške zemlje zaključila s sporazumom o pravični odškodnini za moralno in mate-
sti. Soglasno je odobril še dve resoluciji, s katerima izraža podporo in solidarnost delavstvu miljske ladjedelnice Alto Adriatico in šti-vanske papirnice Cartimavo. O seji bomo še poročali.
KPI proti novim skladiščem orožja NATO
Deželni svetovalec KPI Pascolat, Lanzerotti, Battello in Iskra so vložili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se odloži začetek postopka za razlastitev zemljišč v občinah San Vito in Morsano ob Tilmentu ter v občini Teor, kjer naj bi postavili skladišča orožja atlantske zveze, vključno jedrske izstrelke cruiser in pershing, ter naj se deželni odbor zavzame za čimprejšnji sklic vsedržavne konference o vojaških služnostih.
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Pilatovski odgovor občinskega odbornika na vprašanja o razlastitvah na Kolonkovcu
Odbornik Rossi se je omejil na ugotovitev, da so bili zakonski predpisi spoštovani ■ Niti besedice o Slovencih - Posegi Lokarja (SSk), Bensdetiča in D'Amoreja (PSI) ter Polija (KPI) ■ Na seji prisotna številna delegacija Kolonkovčanov
Številna delegacija Kolonkovčanov je sinoči odšla z velikim razočaranjem iz dvorane tržaškega občinskega sveta, kjer je bilo na dnevnem redu vprašanje razlaščanja njihove zemlje. Seveda niso pričakovali, da bi na sinočnji seji lahko rešili vse njihove probleme, po drugi strani pa niso niti pričakovali tako pilatovskega odgovora listarskega občinskega odbora na vprašanja, ki so jih v zvezi z razlastitvami na Kolonkovcu postavili Lokar za Slovensko skupnost, Benedetič in D’A-more za socialiste, Poli in Marta Ivašič za komuniste in radikalec Ercolessi.
Bolj birokratskega in — ponavljamo -s- pilatovskega odgovora pa občinski odbornik Rossi res ne bi mogel dati. Načrta za ljudske in cenene gradnje — je v bistvu dejal predstavnik občinske uprave — nismo pripravili mi, prav tako nismo mi
uvedli zakonodaje o razlastitvah. Skratka, občinska uprava nima pri celi zadevi nobene krivde, saj je storila, kot je večkrat izrecno poudaril odbornik Rossi, vso svojo dolžnost. In čeprav je bilo v svetovalskih vprašanjih večkrat poudarjeno, da je zadeva z razlaščevanjem na Kolonkovcu toliko bolj krivična, ker neposredno prizadeva interese slovenske nacionalne skupnosti, ki že nekaj desetletij zaman čaka na zakonsko zaščito svojih pravic, ni v več kot dve tipkani strani dolgem odgovoru odbornika Rossija niti besedice o Slovencih. Melonarski predstavnik se je omejil na ugotavljanje, da so bili vsi zakonski členi in predpisi spoštovani, če se je kljub temu Kolonkovčanom zgodila krivica, to — kot kaže — občinske uprave ne zanima. Eventualno — je bežno namignil Rossi — bi lahko deželna uprava, s povečanjem dotacije de-
NIMIIlllllllIlllIlimilillllliiifltlllllllllllillllililiilliiiiiiiliiltllllllliiiiiluillllllllllllllllllllllilllllllllllIlllllllIliiiiiililliliiiiiiliifllililllililillllliiilillillllllllllllllllllllll
ZAČASNO ODLOŽENA NEVARNOST STEČAJA
Upniki miljske ladjedelnice CA A ponovno na sodišču 13. februarja
Dolgovi družbe znašajo nad 15 milijard lir - V ponedeljek bodo delavci redno delali na obeh ladjah
Na tržaškem civilnem sodišču se je včeraj sestal petčlanski odbor upnikov miljske družbe «Cantieri Alto Adriatico*, lastnice istoimenske ladjedelnice, ki jo kakor znano začasno upravlja sodni komisar dr. Tomasin. Za sodišče so bili prisotni predsednik Geraci in sodnika Fer-mo in Machiarella. 503 upnike družbe pa so zastopali prof. Amigoni za deželno finančno družbo «Friu-lio», dr. Nodari za Tržaško hranilnico ter odvetniki družb «Veneziani Zcnca*. »Saldanavi* in «Alberti».
Sodni komisar dr. Tomasin, s katerim je bil tudi sodni upravitelj dr. Morino. je podal daljše poročilo o položaju v ladjedelnici, ki je,, v teh dneh v središču pozornosti javnih uprav, sindikalnih organizacij. političnih strank, gospodarskih krogov in javnega mnenja vsega tržaškega prebivalstva, in med drugim navedel, da znaša skupna vrednost dolgov, ki jih lad
III VAIOAUUmill /.a tlJUiauiU Ul	H
rialno škodo zainteresirane skupno- I jedelnica ima do raznih dobavite
IMiiiiiiimiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiHmiMiniimiiiiiiiiiniiiiiiMiiimmiMiiMMiiiiiiiiiMinMMHiiiiiiiiMiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiMiimiiimimMitiiiMM
NEIZMERNA MNOŽICA GA JE POSPREMILA NA ZADNJI POTI
Ganljivo slovo od Pavla Sedmaka
Nepretrgana množica je včeraj na Opčinah spremila na zadnji poti na domače pokopališče zglednega slovenskega športnika, mladeniča v cvetu svojih let — Pavla Sedmaka. Pred opensko cerkvijo in v mej so se zbrali ljudje iz vseh koncev, prišli so domala iz vseh slovenskih vasi in iz mesta, da bi s svojo prisotnostjo izrazili svojo bolečino nad izgubo mladega življenja, ki ga je strla zla usoda nekje na cesti med Logatcem in Postojno. In vsi so se spraševali, zakaj mora smrt pobrati vedno najboljše kar imamo, zakaj se mora znesti nad ljudi, ki so mm v ponos, ki so si s svojim tihim, a vztrajnim in poštenim delom pridobili ugled in se vrilju-bili ne samo v športni areni, ampak v življenju samem.
Z obrazov vseh, od navadnih va ščanov pa do predstavnikov raznih športnih in družbenopolitičnih organizacij in društev, ki so se v open ski cerkvi v nemem mimohodu poklonili pred krsto, v kateri bo za vedno ležal Pavel Sedmak, je ze-vela nema bolečina, začudenje, nevera, da Pavla ne-bo več med nami. Ti občutki so prevevali tudi častno stražo, ki so jo sestavljali športniki in športnice Poleta, vo jaki in dekleta v narodnih nošah Vsi so z rosnimi očmi zrli v kr sto, prekrito z oranžno zastavo openskega društva, katereaa najza služnejši član in aktiven športnik je bil tudi Pavel Sedmak. In v tem bolečem in tihem vzdušju se je od vil tudi krajši cerkveni obred, lei ga je opravil openski župnik Žerjal.
tihi sprevod in hoja pod jasnim
nebom do openskega pokopališča, kjer bo Pavel počival med nešte timi venci in cvetjem, ki so ga včeraj prinesli od vsepovsod, je še stopnjeval tragiko dogodka, kot da bi vsi začutili, da spremljajo v prerani grob tudi del sebe, svoje mladosti. Med množico, ki je tiho stopala za krsto, so bili tudi predsea nik SKGZ. predsedniki ali predstavniki vseh društev iz naše dežele. ki gojijo kotalkanje, v tre nirkah pa tekmovalci Poleta, društva Oton Župančič iz Štandreža, Ginnastiche Goriziane. kluba iz Pic-risa, Polispoftive Opicina, Jollgja iz Trsta in Camsta Ul SP iz Bologne. Iz Bologne je prispel tudi kotalkar Daniele Berseli, ki je Pavla spo znal in cenil prav v športni areni, mednarodna sodnica Berseli - Fran gipane in organizator sicilske kotal-karske turneje Negroni. V sprevodu je med drugimi hodil tudi predsea-nik Zveze za drsanje in kotalkanje SRS inž. Mitja Šketa, bili so pred stavniki pokrajinske in deželne ko-talkarske zveze FIHP in UISP. Med izjemno številnimi venci sta bila tudi venca Pavlovih prijateljev iz vojašnice in trenerja Petra Brleča. Skratka, toliko ljudi, kolikor jih na Opčinah v zadnjih dvajsetih letih ne pomnijo, toliko ljudi, ki jih je združevala ista misel in usta bolečina.
Ob odprtem grobu na openskem pokopališču so se od Pavla Sed maka vsi še enkrat poslovili. V’ imenu najmlajših kotalkarjev Poleta je svojemu učitelju in trener ju najprej spregovoril v slovo mali Samo Kokorovtc in obljubil, da bo-
do športniki sledili svetlemu zgledu in nauku, ki ga je posredoval no-kojni Pavel. Predsednik ZSŠDl Igor Komel pa je dejal, da si je celoten zamejski šport nadel črn trak (prav takšnega, kakršnega je imela zastava Poleta na oknu Prosvetnega doma), vsa naša telesna kultura je izgubila del same sebe. Slovenski športniki in športnice, vključeni v slovenska športna društva s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije, je dejal Komel, danes na tem mestu, ob tako težkem trenutku izrekamo iskreno sožalje svojcem in matičnemu športnemu klubu ter s ponosom in dvignjeno glavo stojimo ob dejstvu, da imamo tudi v naših vrstah take mlade, zdrave ljudi kot je bil Pavel.
Tudi predsednik ŠD Polet Robi Hrovatin se je v svojem nagovoru ganjen spomnil lika Pavla Sedma ka. Prinesel je zadnji pozdrav vseh športnic in športnikov Poleta in pri pomnil, da zija sedaj za Pavlom globoka vrzel, ki te ne bo mogoče zapolniti. In vendar Pavel ni odšel od nas. je dejal Hrovatin, še vedno bo živel med nami in v nas. nikoli ga ne bomo pozabili, ampak sledili njegovemu svetlemu liku in poti, ki jo je s svojim mladim živ Ijenjem začrtal.
Sedaj bo na openskem pokopali šču nov grob, ki pa ne bo nikoli zapuščen, nikoli prepuščen pozabi. Mladina se bo še naprej spominjala Pavla Sedmaka in njegovega dela, čeprav fizično ne bo več prisoten na kotalkališčih in med nami. Strtim staršem pa še enkrat izrekamo iskreno sožalje.
ljev, koproducentov in zunanjih sodelavcev, nekaj nad 15 milijard lir. V tej zvezi je dr. Tomasin povedal tudi, da trenutno ni nobene zahteve po stečaju družbe, ker so bile zahteve, ki so jih lani vložili nekateri upniki iz notranjosti Italije, umaknjene. Poročilo sodnega komisarja je trajalo približno eno uro, nakar so se prisotni razšli ter določili novo sejo za petek, 13. februarja, v istih prostorih.
Do tega datuma se torej vsaj s pravnega vidika položaj ladjedelnice ne bo v ničemer spremenil. Preti pa nevarnost, da bi predstavniki upnikov na novi seji sredi februarja zahtevali, da se sproži stečajni postopek, kar bi neizogibno privedlo do dokončne ukinitve proizvodnje v tem zadnjem ladjedel-skem obratu na Tržaškem. Očitno skušajo tudi sodni organi omogočiti še zadnji poskus krajevnih u-prav (včeraj se je o vprašanju miljske ladjedelnice pogovarjal na vladni ravni deželni odbornik za industrijo De Carli), političnih strank in sindikalnih organizacij, da bi pripravile državno družbo Fincan tieri, da pristopi z deležem 20 odst. (to je z dvema milijardama lir) h glavnici nove družbe, ki bo prevzela miljsko ladjedelnico.
Včeraj dopoldne so se v z tez! z ladjedelnico ponovno sestali na deželi tudi predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UL in tovarniškega sveta. Sklenili so, da bodo delavci ladjedelnice v ponedeljek ponovno zasedli delovna mesta in nadaljevali z zadnjimi deli na obeh ladjah, ki sta tik pred izročitvijo komitentom. Kakor znano, gre za trajektno ladjo «Julio», ki jo je svoj čas naročil Tržaški Lloyd, in za 2000-tonski tanker c-Divina* v gradnji za ladjarja D’Alesia. Na tej ladji je dela še za kakih deset dni. na «Julii» pa za dober mesec.
Prva seja občinske konzulte za šport
Včeraj se je prvič sestala občinska konzulta za šport, ki jo sestavljajo nekateri občinski svetovalci ter predstavniki CONI, šolskih okrajev, sindikalnih organizacij, rajonskih svetov in tudi slovenskih športnih diuštev. Konzulta je tehnično posvetovalni organ, ki je bil ustanovljen z namenom, da bi pomagal občinski upravi pri usmerjanju te-lesnokultume in športi,e politike. Prva seja je bila posvečena v prvi vrsti notranjim organizacijskim vpra-
šanjem. Občinski odbornik za šport je nato poročal o popisu vseh športnih objektov in naprav v občini, ki ga bo občina izvedla pa naročilu dežele. Pri popisu, je bilo rečeno, bo potrebno čim širše sodelovanje vseh dejavnikov, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo tudi z vprašanji športa,
f Čestitke
Danes praznujejo rojstni dan ANNAMARIA DAZZARA, FRENKI GIUDICI ter KATJA in NATAŠA Dl PINTO. Mnogo sreče, veselja in zdravja jim želijo mama, papa, no-no. teta, stric, Graziella in vsi sorodniki.
Danes, 24. t.m., praznuje pri Sv. Ivanu 76. rojstni dan PEPI CARINI. Še na mnoga zdrava leta mu kliče družina Regent.
lavskih zadrugam, lahko pripomogla k temu, da bi bila odškodnina za razlaščence nekoliko večja.
Tako suhoparen in formalističen odgovor ni seveda zadovoljil pred-staviteljev svetovalskih vprašanj in interpelacij, ki so v svojih replikah poudarili, da je morala občinska uprava spoštovati sklep občinskega sveta januarja 1979 glede revizije načrtov za ljudske in cenene gradnje (PEEP), danes — dve leti pozneje — pa je ta revizija šele v fazi, kot je dejal odbornik Rossi, «ugo-tavljanja in karakteriziranja področij možne uporabe za ljudske in cenene gradnje*. Toda samo revizija PEEP v smislu tolikokrat razglašenega načela boljšega izkoriščanja mestnega središča, ne pa brezglavega širjenja na periferijo, lahko prepreči, da bi se dramatični dogodki na Kolonkovcu ne ponovili — čez šest mesecev ali eno leto — kje drugje.
Treba je torej po eni strani preprečiti, da bi se taki krivični posegi ponovili, po drugi pa je treba pomagati sedanjim razlaščencem, da prejmejo pravično odškodnino. V tej zvezi je bilo izrečenih več predlogov. Po mnenju Lokarja naj bi ustanovili posebno svetovalsko komisijo z nalogo, da poišče potreb na finančna sredstva, po mnenju Polija pa naj bi za to poskrbela že obstoječa šesta svetovalska komisija. Benedetič in D’Amore pa sta se izrekla za soglasno akcijo vseh političnih sil na deželni ravni za rešitev kočljivega vprašanja odškod nin. Bil je tudi dan predlog, da naj bi občinska uprava za sedaj ne odposlala še drugih obvestil o razla stitveni proceduri, da bi lahko po gajanja, ki so še v teku, obrodila koristne rezultate. Na ta predlog, kot tudi na druge, pa občinska upra va na sinočnji seji in dala nobenega odgovora.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir.
Vsem naročnikom borno še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi jutri, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu na
REVIJO GODB
Nastopajo godbe: Breg, iz Ricmanj, s Proseka, iz Nabrežine, od Korošcev ter pihalni orkester iz Idrije.
Za prijeten uvod bodo poskrbeli Veseli godci iz Bol junca.
* # #
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD Ul. sv. Frančiška 20/11 v uradnih urah ter eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma.
PO PODATKIH OBČINSKEGA STATISTIČNEGA URADA
TRŽAŠKE DRUŽINE PESTI NARAŠČAJOČA DRAGINJA
ZARADI PRETRGANEGA VODA
Na območju Ul. Rossetti brez električne energije
Včeraj popoldne se je pretrgal podzemni električni vod v zgornjem delu Ulice Crispi. Brez električne energije je ostalo širše območje Ul. Crispi, Ul. Ginnastica, del Ul. Ros-setti. Ul. Chiadino, Ul. Buonarroti in Ul. Farrieto. Na stotine stanovanjskih blokov je tako ostalo brez razsvetljave, pa tudi gospodinjski stroji in ogrevalne naprave so odpovedale. Na kraj okvare so prihiteli strokovnjaki ACEGA,
Življenjski stroški poprečnega Tržačana se višajo iz leta v leto. celo iz meseca v mesec; to se dogaja tudi drugod po Italiji, znano pa je, da je Trst eno najdražjili italijanskih mest. Poviški cen raznih dobrin v mesecu decembru la ni v primerjavi z novembrom iste ga leta nam potrjujejo to dejstvo. Visoke cene oblačila, prehrane, elektrike, plina in goriva, stanovanj in drugih dobrin vedno v večji meri objedajo družinske dohodke, tako da družine danes lahko prihranijo prav malo. Pomislimo samo na dru žino poprečnega odvisnega delavca, ko se v decembru zna ide pred de jstvom, da so se stroški za hrano od novembra na december dvignili za skoraj dva odstotka. Če si podrobneje ogledamo, kateri so najopaznejši poviški pri prehrani, ugotovimo. da prednjači suh fižol, katerega cena se je dvignila kar za 12,2°,o; sledi cena prašičjega mesa (4- 8,8%). svežih jajc (7,8%) m govejega mesa (3,7%'}. Zanimivo je tudi, da se cene malokdaj znižajo, znižali sta se le ceni pražene kave (— 0,2%> ‘ in graha v pločevinastih škatlah (— 0,7%). Od novembra do decembra pa se niso oovi-šali stroški za oblačila in obutev, za elektriko, plin in gorivo ter za
stanovanje, čeprav so se v preteklem mesecu, v primerjavi z de; cerhbrom leta 1979, zelo povišali stroški za vse omenjene postavke.
PRI TANKEM RTIČU V MILJAH
Sodni izgon za sedemčlansko družino
1 J ( -1 ijf!
Nekaj desetin metrov pred mejnim prehodom Lazaret se na levo odcepi strma cesta za čampore. Že po nekaj metrih je vidna ob cesti na pol podrta in zapuščena kamnita stavba. Vanjo se je pred dnevi protizakonito vselila družina
ttlimiMlimillilMIIIItllllllllllllinilMIIIIHIIIIIIllllllllitUlllllllllfllllllflllllHIIIIIIMIMIIIttHIIIIIIIIIIIIIIlllllllll
Rešema odkrili im tjwpla
Primeri samotnih smrti v Trstu na dnevnem redu
«Najhujše je umreti sam, kot pes*, tako se večkrat sliši iz ust ostarelih oseb, ki jih ne plaši smrt kot taka. ampak umiranje v samoti. Da ni ta bojazen iz trte izvita in da je prav naše mesto prvo na lestvici kot kraj, kjer starci in starke umirajo osamljeni, dokazujejo vsakodnevne vesti. Tokrat moramo zabeležiti kar štiri primere samotnih smrti, do katerih je prišlo v četrtek. Osebje letečega oddelka in rdečega križa je nekaj pred enajsto našlo mrtvo 81-letno Mario Filipič vdovo Pregare, ki je stanovala v Ul. Brigata Casale 157. Okrog 13. ure je zdravnik Rdečega križa ugotovil smrt 79-letne Luigie De Re vd. Stepan iz Ul. Maiolica 12. Ob 16.15 so ugotovili smrt 70-letnega Umberta Zupina iz Vicolo delTErica 8. medtem ko so ob 19.50 našli truplo 54-letnega Ferruccia Mazzarolija iz Ul. dellTstria 50.
Vsa trupla so prepeljali v mrtvašnico, kjer so na razpolago sodnim oblastem.
Več hujših požarov
Suho in sončno vreme teh dni, ki se ga vsi veselimo, povzroča nemalo težav gasilcem, saj skoraj ne mine dan. ko bi ne gorelo suho grmičevje in dračje. Včeraj so morali gasilci pogasiti vsaj štiri več je požare. Verjetno je bil najhujši in najnevarnejši požar v okolici smodnišnice pri Katinari, ki se »e razširil tudi v neposredno bližino smodnišnice in le hitremu posegu gasilcev se moramo zahvaliti, da ni prišlo do hujših posledic. Ostale požare smo včeraj zabeležili v bližini mačkol.ianskega pokopališča, na Rocolu (na območju Ul. Mar-chesetti) ter kar dva požara v okolici Proseka in Kontovela v popoldanskih urah.
Mozzo. ki šteje sedem članov: za konca Claudia in Giuseppe Mozzo ter pet otrok, od katerih sta dve deklici stari le pet in tri leta. Podrtija, v kateri ni vode. električnega toka. higienskih naprav, ometa itd., je last finančnih stražnikov. Obsega pa dva prostora, kjer od prejšnjega torka živi v nemogočih razmerah (mraz, vlaga, miši) pet oseb. Kako je to mogoče?
Ob brlečih svečah nam je Giuseppe Mozzo pojasnil, da .je pred petimi leti prišel kot kolon na bližnje posestvo, ki je last kmetijskega obrata Chiriaco iz Trsta. Že čez leto dni je podjetje umaknilo vse svoje stroje in zahtevalo pri sodišču. da Mozzo zapusti zemljo in hi-šo. Tožba se je vlekla na dolgo, kmet pa .je medtem na lastne stroške kupil razne stroje in potrebna semena. Po petih letih ie tožbo izgubil, na sodišču so odredili izgon in tudi preventivno zaplembo vseh strojev za plačilo morebitne škode. Pretekli torek so v hišo stopili sodni nameščenci in izvedli izgon. Grobo so zmetali vse pohištvo na polje, zakonca in otroke so izrinili iz kuhinje, vrata so zapečatili, družina je bila na cesti.
Denarja pri hiši ni, saj ima Gio-vanni Mozzo še veliko dolga pri ir. plačevanju strojev, ki so sedaj zaplenjeni. Žena je povedala, da ie poslala od hiše starejša sinova da bi si vsaj onadva uredila živijo nje. Sedaj živijo od plače, ki jo prinaša domov njihov 16-letni sin — gradbeni vajenec.
Ta nov primer, ki nam nehote prikliče v spomin Jernejevo pravico, jasno ponazarja, kako se kljub
družbenemu, gospodarskemu in kul turnemu napredku še vedno ni nič spremenilo za najbolj ogrožene Do kdaj bo še tako?
Verjetne prekinitve vodne dobave od Devina do Barkovelj
Občinsko podjetje ACEGA je sporočilo, da bo prišlo zaradi vzdrževalnih del na vodovodu Randaccio do omejitev vodne dobave nekaterim krajem naše pokrajine. Do prekinitve vodne dobave bo lahko prišlo danes med 9. in 12. uro v Devinu, Sesljanu ter vzdolž obalne ceste do Grljana in Barkovelj.
Rajonski sveti
V ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri se na Proseški ulici na Opčinah sestane vzhodnokrašk’ rajonski svet. Naslednjega dne ob 20. uri se v Ul. S. Ermacora 3 sestane rajonski svet za Barkovlje, Greto in Rojan.	«
Občni zbor openskega SKD «Tabor»
Slovensko kulturno društvo /Tabor* z Opčin je imelo sinoči v Pro; svetnem domu svoj redni 13. občini zbor, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število članov in prijateljev. Na občnem zboru so bila podana po-ročila o preteklem delovanju, v krajši razpravi pa so prišle na dan nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti, da bi O' pensko društvo res bilo kos svoji nalogi in iskalo nove kvalitete. P o pozdravih in razpravi so bile na vrsti volitve. O občnem zboru bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Sindikal slovenske šole vabi vse šolnike, ki bi jih veselilo delo v deželnem pedagoškem inštitutu (IR RSAE), da se udeleže sestanka, ki bo dne 26. t.m., ob 16.30 na sedežu sindikata v Ulici F. Filzi 8. Rok za vlaganje prošenj je 40 dni in teče od 2.1.1981.
OBVESTILO
IZLETNIKOM
Izletnike, ki so se prijavili za križarjenje po Dalmaciji, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine v petek, 30. t.m., od 9. do 12. in od 15. do 17. ure ali v soboto, 31. t.m.. cd 9. do 12. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6/n.
Udeležence potovanja v Mehiko obveščamo, da se je cena potovanja povišala na račun povečanja cene letalske vozovnice za 48.500 lir. Vse prijavljene prosimo, da to u-poštevajo ob plačilu salda v zgoraj navedenih dneh. Podrobni program potovanja pa je na razpolago od torka, 27. t.m., dalje pri potovalnem uradu Aurora, kamor prinesite tudi potni list.
Primorski dnevnik
Danes pripluje ameriška križarka
Danes dopoldne bo priplula n* tridnevni operativni obisk v naše pristanišče ameriška križarka z raketno oborožitvijo Richmond K. Turner, ki pripada VI. vojnemu ladjevju ZDA. Ladja, ki ima 7.800 toO spodriva, je dolga 162 metrov, široka pa 16, ima na krovu 413 rnot posadke, poveljuje pa ji kapitan G. E. Gneckow.
Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
SLAVKO ŽIVEC
(borec NOV, podpolkovnik JLA v pokoju)
Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, 26. januarja, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah-Navju. Na dan pogreba bo žara pokojnika ležala v tretji mrliški vežici na Navju.
Cvetje hvaležno odklanjamo v korist boja proti raku.
Žalujoči žena Zmaga, sinova Jožko in Živko z družinama, sestra, bratje Li tuufco sorodstvo
“*** GLEDAL|SČe
V TRSTU
DACIA MARAIN1
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
Danes, 24. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
jutri, 25. januarja, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SLOVENSKO KULTURNO
:x'¥»>.U«T:yV:»Ax-:vx'
TABOR «*“
Jutri, 25. januarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zborov.
Dirigenta:
Nada Žerjal in Franc Pohajač Organista:
Tullio Zaghet in Tomaž Simčič
PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca
prireja danes, 24. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu
KULTURNI VEČER
NASTOPAJO: otroški pevski zbor
moški in mešani pevski zbor dramska skupina z veseloigro v narečju
DVE DRUŽINI
KD VESNA
prireja danes, 24. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu
celovečerni koncert moškega pevskega zbora VESNA
Sodeluje dekliški pevski zbor VESNA.
Vabljeni!
KD PRIMORSKO - MAČKOLJE
vabi na otvoritev
RAZSTAVE SLIK
DEMETRIJA CEJA
ki bo danes, 24. t.m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
Ob otvoritvi bo recitirala gledališka igralka Lidija Kozlovič. Razstava bo odprta jutri, 25., in v ponedeljek 26. t.m.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 24. januarja
FELICIJAN
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 1C.59 — Dolžina dneva 9.24 — Luna vzide ob 21.32 in zatone ob 9.53
Jutri, NEDELJA, 25. januarja PAVEL
Vreme včeraj: naj višja tempera tufa 6,3 stopinje, najnižja 1,4, ob 18 Uri 4,7 stopinje, zračni tlak 1028,4 teb narašča, veter vzhodnik seve fovzhodnik 18 km na uro s posamez nimi sunki do 34 km na uro, vlaga £2 odstotng. nety) jasno, morje ra hlo razgibano, tenipčrafura morja “■8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Dennis Gherse-Vich.
UMRLI SO: 79 letna Giuseppina Varello vd. Francese, 76-letni Pie “■o Bertocchi, 82-letni Aurelio San nrini, 80-letna Giuseppina Stulie vd. Malattia, 76-letna Elisabetta Mode-sj-0 por. Garbelotto, 87 letna Maria Geržina, 59 letni Manlio Mambrini, '"-letni Mario Gessi, 76-letna Olim Pia Hmelak por. Urlich, 58-letna Ro-Sa Loiacono, 50-letna Edria Jovino R°r- Osmo. 80 letni Antonio Marti 82-letna Giacomina Mala'an vd. Pacorini, 57-letni Bruno Car bonaio.
dnevna služba lekarn
(nd 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul Ginnastica 44, U> F, S^vero 112 Ul. Baiamon ti 50.
(nd 8.30 uo 13. in ud 16. do 20.30) Ul- Oriani 2. Trg Venezia 2.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2
lekarne v okolici
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: j®1	226-165; Opčine: tel. 211001;
fVosek: tel. 225 141, Božje polje Jgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. T/, 121;, Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel- 213 137 Milje: tel 271 124
MLADINSKI KROŽEK PROSEK KONTOVEL MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI ODSEK KD RDEČA ZVEZDA
MLADINSKI KROŽEK KD IGO GRUDEN MLADINSKI ODBOR PRI SKGZ
organizirajo
koncert slovenskega kantavtorja TOMAŽA DOMICLJA
danes, 24. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku
Ne pozabite!
mm
Slovensko planinsko društvo TRST
vaDi svoje člane na
27. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) v ponedeljek, 26. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Pred začetkom občnega zbora bo na sporedu kratek nastop ženskega pevskega zbora iz Skednja.
Gledališča
SnG
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo s Kishonovo veselo žaloigro «Bil je škrjanec* danes, 24 januarja, ob 20. uri v Cerknem.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 bo na sporedu, izven abonmaja, Harwoodovo delo «Servo di scena*. Režija Gabriele Lavia. Nastopajo Gianni Santuccio, 'Umberto Orsini-in- Marina-Belli• Za abonente • od Ti do 20 odst. popu: sta Rezervacije pri osrednji blagajni. Predzadnja*- predstava.
VERDI
Jutri ob 2«. uri na sporedu druga predstava opere Ottorina Respighi-ja «Potopljeni zvon* (La campana sommersa).
* # *
Na pobudo gledališča Verdi bo
danes, 23. t.m., ob 11.15 na sporedu v kinu Cristallo v Ul. Ghirlandaio nov ciklus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šo lam tržaške pokrajine. Predstave bodo brezplačne, šole pa se lahko prijavijo pri tiskovnem uradu Ver dijevega gledališča pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija, kot solista pa bosta nastopila Vesna Bu-torac iz zagrebškege Opere in Tuc-- io Rigano iz rimskega Teatro del-I’Opera
AVDITORIJ
Komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zanneri-nija se ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu jutri ob 11. uri v Avditoriju, v okviru osmega cikla, na pobudo gledališča Verdi, v sodelovanju z RAI in Teatro Stabile. Na sporedu bodo skladbe Manfre dini.ja in Vivaldija
Pri blagajni v Pasaži Protti so na razpolago vstopnice po enotni ceni 1000 lir.
Kino
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20 (KI do 8 ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21 ure in praznična od 8. do 20. ure, tel 68-441
SEZONSKA
RAZPRODAJA
S POPUSTI
20% do 80%
od 13. januarja do 7. februarja
NOVI ODBOR PRIČNE TAKOJ Z DELOM
Goričana B. Chientarali in V. Nanut na čelu deželne družbe «Friulia»
Precej podjetij na Goriškem išče pomoč pri tej deželni finančni družbi
Aristun 16.30 »Vivere alla grande*. Režija Martin Brest. Art Carney, Lee Shasberg, George Burns.
Eden 17.(KI «Stardust memories*. W. Allen, C. Rantling, G. Harper, M. Cristine. Barvni film za vsakogar.
Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celeptano, O. Muti. Barvni filpi.
Ekcelsior 17.00 «01tre il giardino*. Peter Sellers. Barvni film.
Grattacieln Ifi.OO.22.00 «Mi faccio
la barea». Laura Antonelli, John-n.v Oorelli.,^Barvni film.
Fenice 16.((0«1T cacciatore di ta-glie*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Biancaneve e i sette nani*. Barvni risani film.
Cristallo 16.00 «Flash Gordon*. O. i Muti, M. Melato.
Vittorio Veneto 16.30 «Mia moglie e una strega*. R. Pozzetto, E. Giorgi.
Capitoi 16.30 »Fico dTndia*. Barvni film za vsakogar.
Moderno 15.30—22.00 «Tom Horn*. Steve McQueen. Barvni film.
Lumiere 16.00 «La vendetta dell’uo-mo chiamato cavallo*. Barvni film
Volta 15.00 «Marito in prova*. George. Segal, Glenda Jackson. Barvni film.
Razna obvestila
Mladinski odsek KD Rdeča zvezda
vabi na drugo srečanje, posvečeno angleški ročk glasbi v 70. letih (glasba, plošče, spremna beseda), ki bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 20 30 v društvenih prostorih v Sa-ležu.
vedala, da se starejši ne zavedajo, da poleg težkih mamil, kot so hašiš, opij in heroin, obstajajo tudi lahka mamila in da teh ' imamo doma na pretek; taka mamila so npr. alkohol, tablete in kava. Da mladina začne uživati mamila je predvsem krivo okolje, v katerem živi, kriva je tudi družba sama, ker mlademu človeku ne daje tistih jamstev za življenje, ki jih tako močno potrebuje. Kolikokrat pravimo mladeniču, da doba v kateri živi je najlepša, vendar je prepogosto v resnici najslabša, ker je negotov, boječ, zato da bi se opogumil vse preveč posega po alkoholu in drugih še slabših sredstvih.
Ob koncu predavanja se je razvila živahna debata. Predavanju je sledilo precej mladincev in za-
to upamo, da so s tega predavanja nekaj dobrega odnesli in da bodo še in še premislili, preden začno posegati po mamilih, ki vse preveč terjajo mlada življenja.
Magda Prinčič
Delfabro potrjen za tajnika UIL-Scuoia
Na nedavnem pokrajinskem kongresu šolskega sindikata UIL-Scuola so izvolili nov štirinajstčlanski odbor. Za tajnika so potrdili Sergia Delfabra, podtajnika sta Pietro Pinto in Diego Cinti. Ta sindikat je na zadnjih volitvah v šolske svete dosegel pomemben uspeh.
iitiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiMiiiitniiiiiinuiiiiiiifvfHiiiMitliuiiiimiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
NA POBUDO PANATHLON CLUBA
Deželna finančna družba Friulia se je v zadnjih letih večkrat pojavila v časopisnih kronikah, saj je ta finančna družba, ki odraža hotenje deželne vlade, morala večkrat priskočiti na pomoč podjetjem, v glavnem industrijskim podjetjem, ki so se znašla v težavah. V precej primerih je direktna angažiranost te deželne finančne družbe pripomogla, da so se podjetja izvlekla iz težav.
Včasih pa so se taki poiskusi izjalovili in tudi deželni denar, včasih težke stotine milijonov lir, niso zadostovale, da je podjetje zlezlo na zeleno vejo.
Ime Friulie smo na Goriškem večkrat omenjali še zlasti v primeru pristopa te družbe v lastništvo podgorske predelnice, tovarne Tee Friu-li v Krminu, Maraldijevih tovarn v Tržiču, itd.
Sedaj sta na čelu te družbe dva Goričana. Za predsednika je bil pred kratkim imenovan dr. Bruno Chientaroli, še vedno upravni ravnatelj goriškoga mestnega podjetja, nekdanji predsednik pokrajinske u-prave, ki so ga predlagali demokristjani. Podpredsednik pa je postal univ. profesor Vladimir Nanut, po rodu iz Štandreža, profesor na e-konomski fakulteti tržaške univerze.
Bil je do lanskega julija občinski svetovalec v Gorici, na to važno mesto ga je predlagala socialistična stranka.
V prejšnjih letih je z drugimi strokovnjaki prof. Nanut sodeloval pri sestavi gospodarskih načrtov za razvoj nekaterih področij v naši pokrajini, tako npr. po naročilu goriš-ke pokrajinske uprave, krminske občine in še v drugih primerih.
Prof. Nanut se je prejšnji dan sestal s tajnikom PSI Trombetto.
Preučila sta vprašanja vezana na deželno družbo Friulia in na podjetja, ki so še vedno v težavah.
Novi podpredsednik družbe Friulia je izrazil svojo pripravljenost sodelovati s krajevnimi upravami na Goriškem ter dal zagotovilo, da si bo v upravnem svetu deželne finančne družbe prizadeval, da se u-spešno rešijo še odprta vprašanja goriškega gospodarstva.
Predavanje o mamilih v Doberdobu
Zenski odsek KD Jezero iz Doberdoba je povabil v goste dipl. psih. Mirijam Dovgčarjevo iz Nove Gorice, ki je predavala o mamilih in fijihbvetifiičinkovanju pri mladostnikih. Predavanje je izredno uspelo, saj je predavateljica znala tako pritegniti poslušalce, da so jo z velikim zanimanjem poslušali.
Predavateljica je med drugim po-
niMiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiitiiiiiimiifiiimiiiiMMiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiitiiiitiMiiiiiiiitiiiiifviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiir iiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiihiiiiimiiiiiiiiihii
NAŠE KULTURNI PRIREDITVE
V	LOČNIKU JAVNA DEBATA 0 BOJU PROTI MAMILOM
V	okviru daljše kampanje proti mamilom imajo na sporedu vrsto podobnih srečanj po rajonih in okoliških občinah
ci prirejajo v sodelovanju s krajevnimi upravami in goriško hranilnico.
Namen teh srečanj, ki bodo po vseh goriških rajonih in po okoliških občinah, naj bi bil predvsem v informiranju staršev o raznih aspektih širjenja mamil. Cilj tega informiranja pa je v tejn, da se po rajonih in vaseh uresničijo nekateri preventivni posegi, ki naj bi preprečili širjenje mamil. Za dosego tega cilja pa potrebujejo prostovoljcev, ki naj bi se trajno angažirali v boju proti mamilom in nadzorovali življenje po posameznih rajonih.
Na prvem srečanju, ki bo v Loč-niku, bo prisotnim spregovoril ravnatelj videmskega mladinskega solidarnostnega središča don Davide Larice. Podobna srečanja so v prihodnjih tednih na sporedu tudi drugod na Goriškem.
Šola Glasbene matice iz Gorice je v sredo. 21. januarja, priredila klavirski recital mlade srbske pianistke Lidije Stankovič iz Beograda. Sama izhaja iz klavirske šole naše mednarodno priznane pianistke Dubravke Tomšič. Imela je že več samostojnih nastopov in zmagala na raznih republiških in zveznih pianističnih tekmovanjih v Jugoslaviji.
Na svojem goriškem recitalu je Stankovičeva predstavila vrsto skladb iz različnih glasbenih dob. V vrvem delu je odigrala J. S. Bacha Preludij in jugo v cis-molu iz II. knjige WTK, nato pa še njegovo Partito št. 5 v G-duru. Prvi del je zaključila z Beethovnovo Sonato št. 3 op. 31 v Es-duru.
Drugi del koncerta je Stankoviče• va začela s Schubertovo Sonato pp. 120 v A-duru. Sledili sta dve skladbi Cl. Debussgja iz zbirke lmages, namreč Reflets dans Veau (Vodni odsevi) in Poissons d’or (Zlate ribe). Spored je zaključila z Radičevo Sonata lesta.
Lidija Stankovič je zelo obetajoča in nadarjena mlada pianistka, kar je s svojim izvajanjem tudi dokazala. Njena igra je bila navdušena, včasih vehementna, vsekakor zelo temperamentna, kar je prišlo posebej do izraza pri izvedbi Debussgja in Radiča.
Prisotno občinstvo jo je nagradilo z zasluženim ploskanjem.
Letak slikarke Annibel, ki ga bo Panathlon club uporabil med kampanjo proti mamilom
Na pobudo goriške sekcije Pa-'nathlon cluba bo v petek'30. t .mob 20.30, v prostorih srednje šole «Per-eo* v Ločriiku na sporedu prvo srečanje - razprava o problemu rnšrriil. Srečanje sodi v okvir daljše kampanje proti mamilom, ki jo panathlon-
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča zainteresirane, da bo avtobus, namenjen v £imo Sappadp, odpeljal smučarje jutri po naslednjem umiku: iz Gorice (Koren) ob 7.15, iz Štandreža ob 7.20, iz Sovodenj ob 7.30. Prosimo točnost!
OPOMBE V ZVEŽI l NAČRTOM ZA RAZVOJ BRD
WWF predlaga gorski skupnosti posege za ohranitev okolja v Brdih
Prvenstvene važnosti je ohranitev gozdnih površin in njihovega naravnega bogastva Zaščititi vlažne predele na Prevalu pred nebrzdanim šiijenjem vinogradništva
Mali oglasi
telefon (040) 79 4672
"conFEZiom fa
(/cllHct
ULICA CARDUCCI 10 - ULICA ORIANI 3
Občinski odlok z dne 8. L 1981
ODDAM v najem prostor primeren za skladišče. Ponudbe na telefonsko št. 228-139.
SLIKE za dokumente izročimo TA KOJ — barvne ali črno-bele. Foto Egon, Ul. Oriani 2, Trst (Barriera), telefon 793-295.
120-BASOVNO harmoniko znamke scandalli ,v dobrem stanju prodam. Telefonirati po 20. uri na št. 231-946.
NUJNO iščem stenski klavir v dobrem stanju. Telefon (0481) 391 165
TRIČLANSKA DRUŽINA s področ ja M. Magdalene išče gospodinjsko pomoč trikrat tedensko. Telefon št. 941-527.
OSMICO je odprl SMOTLAK Ernest v Mačkoljah 58. Toči belo in črno domače vino.
PRI UNIVERSALMACCHINE v Dolini zimski popusti na vse kmetijske stroje, še najboljše kupite zadnjo zalogo motornih žag ho-melite in pionir.
OD 25. DECEMBRA 1980 pogrešam psa zelo temnorjave barve po hrbtu, ki pa nato preide v sve-tlorjavo barvo. Podoben je nemškemu ovčarju. Telefonirati v po-popoldanskih urah na št. 209 360.
PRODAM camper arca scoutT bed-ford diesel letnik 1979 izredno o-premljen; gliser solcio dolg 4 m motor evinrude 25 HP letnik 1980 s prikolico za čoln ellebi 1976 in gumijasti čoln callegari z motorjem volvo penta 9 HP Telefonirati v uradnih urah na št. 826 759.
PRODAM po zelo ugodni ceni 20 železnih nosilcev za nordijsko ograjo, cevi za ograjo različnih mer ter lesene stenske obloge. Telefon (0481) 882-179.
HIŠNO pomočnico išče družina v Števerjanu za nekaj ur enkrat ali dvakrat tedensko. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Hišna*.
Goriška sekcija WWF — svetovnega sklada za varstvo naravnega okolja je v prejšnjih dneh poslala daljše pismo predstavniku briške gorske skupnosti in v vednost upravam briških občin ter goriški občinski upravi. WWF je v tem dokumentu strnil nekaj opomb in predlogov v zvezi z «Razvojnim modelom in smernicami za posege*, ki jih je gorska skupnost oblikovala v večletnem načrtu za gospodarski in socialni razvoj Brd.
Precej pozornosti posveča sklad za varstvo okolja obrambi gozdnatih predelov, ki obsegajo 2283 hektarov briške površine. WWF ugotavlja, da načrt gorske skupnosti zanemarja vprašanje gozda, ki je prvenstvenega pomena, saj je gozd edino zatočišče za razne živalske zvrsti, ki bi sicer izumrle. Načrt gorske skupnosti obravnava vprašanje okolja v funkciji razvoja vinogradništva in posveča pozornost gozdu izključno s stališča obrambe teritorija pred plazovi in zemeljskimi usadi, do katerih je vse prepogostoma prišlo v preteklosti.
Sklad za varstvo okolja tudi negativno ocenjuje predvideno razširitev kmetijske površine, čeprav se je v Brdih zmanjšalo število prebivalcev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, z ekološkega vidika pa nikakor ni zaželeno novo naseljevanje. Precej podrobne opombe vsebuje pismo WWF predvsem glede ravninskega predela na Prevalu. Zaradi svoji značilnosti in predvsem zaradi vlažnih močvirnatih površin je ta predel primeren predvsem za travnate kulture in ne za gojenje trt. Ohranitev močvirnatih predelov in travnikov bi omogočila večji razvoj živinoreje, ki je pri nas veliko bolj potrebna pomoči, kot pa kmetijstvo, poleg tega pa je obstoj sedanjih razmer neobhodno potreben za ohranitev nekaterih redkejših živalskih zvrsti, predvsem nekaterih vrst selivcev.
V ta namen naj bi gorska skupnost in števerjanska občina tudi izvedli nekaj konkretnih posegov, ka terih cilj naj bi bilo varstvo okolja. Ureditev bregov, omejena posaditev tipičnega rastlinja in podob ni posegi, bi lahko prispevali k ra zvoju agriturizma, ki bi, seveda vedno v skladu s potrebami zaščite okolja, lahko prispeval k gospodar
ski valorizaciji teh predelov. S tem v zvezi pa WWF nasprotuje razširiti cestne mreže: sedanje poti namreč zadoščajo kmetijskim potrebam, razširitev cest pa ti lahko v bodoče povzročila špekulacije in izkoriščanje teritorija v druge namene.
V skladu z gornjimi ugotovitvami vsebuje dokument WWF tudi predloge za konkretne posege, ki so jih strnili v tri točke Prvič, ohranitev sedanje gozdnate površine s posegi za obrambo gozda, kar omogoča tudi deželni zakon, ki daje na razpolago finančna sredstva za tovrstne posege; drugič, možnost manjših posegov predvsem za zaščito rastlinstva; tretjič, zaščita vlažnih predelov, o katerih je bil govor v dokumentu, in njihovih ekoloških značilnosti
Sprevod in tekmovanje pustnih vozov v Podturnu
Center za ohranjevanje in valorizacijo rajonskih tradicij v Podturnu in tamkajšnja mladinska skupnost se tudi letos pripravljata, da bi praznovali pust na nekoliko drugačen način od tistega, ki na splošno prevladuje v zadnjih letih in da bi bil ta praznik priložnost za odkrivanje nekdanje krajevne kulture. Zaradi tega prirejajo v nedeljo, 1. marca, poleg tradicionalnega sprevoda pustnih vozov, ob koncu katerega bodo letos že tretjič nagradili najlepšega, tudi posebno tekmovanje med mestnimi rajoni, v ka terem naj bi oživel duh zgodovinskih »spopadov* med goriškimi rajoni. Rajon, ki bo pripravil najlep ši pustni voz, bo prejel prehodno trofejo, ki bo postala trajna last rajona, ki jo bo osvojil dvakrat. Pustni sprevod bo tudi letos krenil iz Podturna, nato pa bo šel skozi ulice mestnega središča.
filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prireja od 6x do 18. januarja 17. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. -Odbor za pripravo , seminarja dodeljuje tudi- letos Sindikatu slovenske šole v Gorici, dve štipendiji za udeležbo na seminarju. Potne stroške v Lljubljano in nazaj poravnajo udeleženci sami.
Zainteresirani šolniki pa tudi dijaki zadnjega letnika ali univerze, naj naslovijo na sindikat prošnjo za dodelitev ' štipendije najkasneje do 10. marca. Če bo prošenj več, se bo sindikat lahko zavzel, da bi prosilci brezplačno obiskovali predavanja, lektorate, umetniške razstave in se udeležili izletov: sicer pa neštipendisti plačajo za udeležbo na seminarju v višini 1.000 din.
Razpored predavanj, lektoratov in posebnih tečajev bodo udeleženci prejeli naknadno.
Slovensko planinsko društvo v Gorici je v Sredo poskrbelo zla lep pla-ninsko-literarni večer ob predstavitvi četrte izdaje Avčinove knjige Kjer tišina šepeta. Avtorja, ki se je z veseljem in zadovoljstvom odzval vabilu goriških Slovencev, je predstavil predsednik društva Vlado KlemŠe, medtem ko je igralec Stane Raztresen z umetniško besedo posredoval uvod in nekaj najbolj značilnih- odlomkov iz knjige, za nameček pa še odlomek iz Cankarjevega Kurenta ter zelo doživeto, Menartov Rekvijem.
Večer je popestrilo predvajanje zbirke barvnih diapozitivov, ki jih je posnel dr. Avčin. Nekateri posnetki so reproducirate tudi v zadnji izdaji njegove knjige.
Uradnemu delu predstavitve je sledil še'prijateljski in vsestransko zanimiv pogovor z avtorjem, ki je odgovarjal na številna vprašanja, ki bi jih bilo težko strniti v teh nekaj vrsticah Največ vprašanj je bilo o knjigi Človek proti naravi, ki je izšla pred dobrimi desetimi leti, pa o tem, kako je dr. Avčin stopil v vrste najbolj odločnih (in avtoritativnih) zagovornikov varstva narave, o njegovih lovskih izkušnjah ter o — ža mnoge danes še težko razumljivem — odnosu med človekom lovcem in človekom varuhom narave.	.	,
Dr. Avčin, ki je šele pred krat-kirri uradno stopil' med vrste upokojencev, (to ‘besedo nerad sliši) nikakor ne misli mirovati, saj se njegove življenjske navade niso in
ne bodo v ničemer spremenile. Tako je povedal v sredo zvečer ter razkril del načrtov za bližnjo prihodnost. Pripravlja strokovno publ-kacijo o lovski balistiki, študira nevihtne pojave hkrati pa snuje ciklus razmišlanj o gorskih doživetjih, ki bo menda dobil naslov Spomini iz1 temine.
Dijaki
slovenskega klasičnega liceja »Primož Trubar* v Gorici
vabijo na
DIJAŠKI PLES
ki bo danes, 24. januarja, od 18. ure dalje v telovadnici bolnišnice (OPP) v Ul. Vittorio Veneto 174.
V Ljubljani seminar za naše šolnike
Pedagoško znanstvena enota za slovenske jezike in književnosti pri
liiiuiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimininiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiuiiiiiiin
KRONIKA Z GORIŠKEGA SODIŠČA
Oprostitev zaradi pretepa pred gostilno v Doberdo bu
Obtoženec je z nožem zabodel nekega odjemalca, vendar je šlo za upravičeno obrambo ■ Mladenič obsojen zaradi poskusov tatvine
Goriško sodišče je včeraj obsodilo na dpset mesecev zapora in 50 tisoč lir globe 19-letnega jugoslovanskega državljana Miroslava Nikoliča, ki je bil obtožen poskusa tatvine v obtežilnih okoliščinah. Mladenič je bil namreč obtožen, da je meseca novembra letos poskusil vlomiti v tri stanovanja v Tržiču z namenom, da bi kradel. Nikolič je sicer priznal poskus tatvine v stanovanju Amalie Valentini, ne pa v dveh drugih stanovanjih, za katera so ga dolžili. Zanj je javni tožilec zahteval dve leti zapora in 200 tisoč lir globe, zagovornik Pa-scoli pa je zahteval najnižjo kazen, oz. pogojno obsodbo.
Z oprostitvijo obtoženca se je zaključil proces zaradi medsebojne-
ga obračunavanja, do katerega je prišlo 23. novembra lani pred javnim lokalom v Doberdobu. Kot smo tedaj poročali, je 38-letni Flavio Lenardon iz Ronk med pretepom. ki se je pričel v gostilni in se nadaljeval izven nje, z nožem zabodel Giuliana Miniussija iz Tržiča. Slednjega so zaradi ran prepeljali v bolnišnico, kjer je okreval v 20 dneh.
Javna tožilka Griecova, je zahtevala za Lenardona 8-mesečno zaporno kazen, vendar je sodišče, ki mu je predsedoval dr. Deifino, stranska sodnika Succi in Castro, zap. Fait, osvojilo tezo obrambe, češ da dejanje ni kaznivo, ker je šlo za zakonito obrambo.
Drevi koncert v avditoriju
Mlad, a že izkušen in priznan pianist, bo imel drevi koncert v goriškem avditoriju. To je Vincenzo Balzani, znan interpret Mozarta in Liszta, ki' je dobil že več nagrad na raznih festivalih. Izvajal bo danes zvečer skladbe znamenitih moj-stvpv. Koncert prireja «Gioventu musicaie* in se prične ob 20.30.
Razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI za Dol in Jamlje vabi na letno skupščino, ki bo danes ob 20. uri pri Pirčevih v Dolu.
Sekcija VZPI-ANPI Podgora vabi člane in prijatelje na skupščino, ki bo danes ob 19.30 v prostorih v Ulici Sottomonte. Razpravljali bodo o izvolitvi delegatov za pokrajinski kongres združenja ter o nekaterih drugih zadevah.
Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem priredijo 14. februarja v Park hotelu v Novi Gorici vsakoletno tovariško srečanje. Prijave pri predsednikih in tajnikih sekcij VZPI-ANPI do 7. februarja.
Razstave
V galeriji avditorija je vsak dan, zju_raj in popoldne, odprta razstava novogoriškega akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava je odprta tudi v večernih urah, ko so v sosednem avditoriju koncerti ali druge prireditve.
Kino
((urica
VERDI 17.00—22.00 «Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio in I. Vukotič. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «1! poliziotto super piu*. T. Hill in E. Bornine. Barvni film.
VITTORIA 17.00- 22 00 »Super sex super*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/ rzic
PRINCIPE 17.30-22.00 «Flash Gordon*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «B bisbetico domato*.
/Volvi i,urica in ukuhcu
SOČA 18.00— 20.00 «Erotika na delovnem 'mestu*. Nemški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 Kramer proti Kramerju*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Kaskaderji in ro-ckery». Holandski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Giv rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29 72.
Jutri revija godb v Kulturnem domu
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Osvoboditev ameriških talcev je okrepila dolar, funt in jen
Jutri bo v Kulturnem domu v Trstu revija godb, Id jb organizira Zveza slovenskih kulturnih društev. Na reviji tv nastopilo 5 gcdb iz našega zamejstva in sicer godbe s Proseka, iz Nabrežine, od Korošcev, nadalje ricmanjska godba ter godba Breg, kot gost pa bo nastopila tudi godba iz Idrije, ki je prav gotovo najstarejša godba na Slovenskem, saj je lansko leto slavila izreden jubilej, svojo 315-letnico neprekinjenega delovanja, kot dokazujejo stari in novejši zgodovinski zapisi.
P ostalih godbah smo že govorili, danes bomo v stavku dveh o-menili še dve godbi in sicer godbo Breg, ki ima svoj sedež v Dolini, v svojih vrstah pa zbira godbenike tudi iz drugftf 'vasi našega Brega, razen godbenikov iz RiCmanj. Loga in od Domja. Godba Breg šteje kakih tr ideset godbenikov, med katerimi je veliko mladih fantov jn deklet, ki s svojo prisotnostjo in zavzetostjo ugotavljajo, da se bo stara tradicija nadaljevala. Gadbo Breg vodi mladi kapelnik V. Slavec.
V riemanjski godbi, ki prav tako šteje lepo število godbenikov, imajo nrav tako veliko mladih si), ki so pred leti poživile znani breški ansambel. V njem igrajo godbeniki iz Ricmanj, Loga in od Domja, vodi pa jih njihov dolgoletni kapelnik E. Križanovski.
Na slikah vidimo na vrhu godbo Breg, na spodnji pa ricmanjsko godbo.
Po osvoboditvi ameriških talcev v Iranu se je dolar še bolj okrepil, obenem pa sta poskočila tudi britanski funt in japonski jen, medtem ko so se ošibile vse ostale valute, zlasti evropske. Zlato, plemenite kovine na splošno in surovine so se pocenile. Lira se je le malenkostno razvrednotila, najbolj nasproti funtu.
Osvoboditev talcev je vsekakor globoko odjeknila tudi na valutnih tržiščih. Prvi dan je sicer vladala velika živčnost in operaterji so pri transakcijah v glavnem računali, kako bodo Iranci porabili dolarje, ki jih bodo vrnile ZDA. Tako je prevladalo mnenje, da bo le polovica zneska ostala v dolarjih, ostala polovica pa naj bi se prelila v funte, jene in zlato. Tako je dolar v sredo padel na 946 lir ali 1,99 marke, podražilo pa se je zlato in sicer od 563 na 574 dolarjev. Že naslednji dan pa so se stvari drugače zasukale, ker so se razširile govorice, da bodo Iranci v resnici dobili v roke le tretjino dogovorjenega zneska. V takem primeru pa valutna tržišča sploh ne bi občutila posebnih posledic.
Tako so se še bolj okrepile poteze, ki so prevladovale pred o-svoboditvijo talcev: dolar je poskočil na 955 lir, 1,82 šv. franka, 2,01 marke in 200,5 jena. Povod za okrepitev dolarja je bilo povišanje obrestne mere na področju evrodolarja, opazovalci po so prepričani, da se ne bodo tako kmalu znižale. Zato naj bi tudi dolar o-stal še dolgo na visoki ravni. Nekateri že namigujejo, da bo dolar močan vsa štiri leta Reaganove uprave. Že večkrat smo tudi v naši rubriki omenili, da imajo poslovni ljudje po svetu zelo
NEUVRŠČENI BODO V NOVEM DELHIJU GOVORILI TUDI O TEM
Čedalje nevarnejši je prepad med razvitimi in nerazvitimi
S polovico enoletnih stroškov za oboroževanje bi rešili vprašanje lakote
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	23. 1. 81	22. L 81	22. 1. 81	23. 1. 81
Ameriški dolar	940,—	13,85	1,83	28,63
Kanadski dolar	780,—	11,60	1,53	23,63
Nemška marka	470,—	698,50	90,67	1470,96
Holandski flcrint	432,—	641,—	83.45	1353,63
Belgijski frank	28,75	43.15	5,64	90,00
Danska krona	151,—	224.50	29,52	480,58
Švedska krona	210,—	311,30	41,07	659,08
Norveška krona	178,—	254,50	34,89	559,81
Francoski frank	202,-	300,40	39,24	635.62
Italijanska lira				1.41	1,92	3,11
Angleški funt	2270,-	33.56	4,42	68,88
Irski funt	1730-	—	—	—
Švicarski frank	516.—	771,—	,		1636,54
Avstrijski šiling	65.-	—	12.81	208,10
Japonski jen	4,30	6.90	0,93	13,99
Avstralski dolar	1080,—			—	33.33
Španska peseta	11,30	17.00	' 2.25	35,89
Portugalski eskv.do	15,-	22,00	. 3,26	—
Jug. dinar: mali	27,-	39,-	5,60	—	
veliki	27,50	40..—	5,60		:
Grška drahma	18.-	25,50		7“	59,83
V Novem Delhiju pripravljajo konferenco, ki bo v prvi dekadi februarja in na kateri bodo predstavniki neuvrščenih posvetili pozornost tudi svetovnim ekonomskim problemom, seveda predvsem težavam, ki jih doživlja tako imenovani tretji svet. Obravnavali bodo načir.e, kako pospešiti gospodarski razvoj zaosfalih predelov sveta, da bi se s tem u-stvarili pogoji za, popolno gospodarsko in zato tudi politično neodvisnost in enakopravnost v-svetu. Državniki neuvrščenih dežel so prepričani, da rešitve, ki ne predstavljajo korenitih sprememb v obstoječem neravnotežju sistema mednarodnih gospodarskih odnosov ne morejo zagotoviti svetu skladnega gospodarskega razvoja in napredka.
Sredi preteklega desetletja je svetovno prebivalstvo uresničilo bruto proizvodnjo v vrednosti kakih 6000 milijard dolarjev. Milijarda ljudi iz 28 najbolj siromašnih dežel sveta je proizvedla le za 130 milijard dolarjev letne bruto proizvodnje ali v poprečju komaj za 140 dolarjev na prebivalca, manj kot 500 milijonov ljudi iz 25 najbolj razvitih držav svpta pa
•MllllllllimiUIIIIHIIIIIlllUIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMšIlitlltUlHMHHIIIIIHHlICHIIIIIIimillllllMI
Primorske bibliografske vesti
LA PANARIE. N. 48 della Nuova Sene
Prav tako kot je bibliotekarje pritegnil članek- Ronalda Biasut-. tija - Le biblioteche della Destra Tagliamento e il sistema biblio-grgfico provinciale pordenonese, ki je bil objavljen v šestinštiride-seu številki te revije, bo nedvomno vzbudil vso pozornost tudi tokratni prispevek istega avtorja. Rolando Biasutti je v članku Le biblioteche di Gorizia ed il Sistema Bibliografico Provinciale Ison-tlno (str. 35 - 55) podal zgodovinski prerez knjižničarske dejavnosti Dorice. Nekaj novega o rastlinskeip okrasju znameniti!) Oglejskih mozaikov je zapisala Patrizia Piani, ki je svoj članek, naslovila — Motivi fitomorfi nei mosgici paleocristiani di Aquileia iFitomprfni rootivj v og.ejskih starokrščanskih mozaikih) ,($tr. 67-71).
VARSTVO NARAVE. 12, 1979
Več razprav je posvečenih Planinskemu, polju. Avtor France Habe navaja v članku Morfološki, hidrološki in speleološki or j s Planinskega polja (str. ,1 12) glavne geomorfološke, hidrološke m kraške značilnosti polja in bližnje okolice, predstavlja pomen kraš-kin izvirov za vodno oskrbo Notranjske in Slovenskega primorja.
O vegetaciji tega predela govori prispevek Viktorja Petkovška in Andreja Seliškarja (str. 13 32). Območje Planinskega polja je primerno za kraški rezervat ali park s posebnim varstvenim režimom. O malakoloških značilnostih Planinskega polja in okolice preberite v študiji Jožeta Boleta (str. 33 - 44). Omenili bi tudi prispevek Borisa Šketa Jamska favna, notranjskega trikotnika (Cerknica - Postojna Planina), njena ogroženost in naravovarstveni pomen (str. 45 - 597). V članku Ihtiofavna Planinskega polja, -študija Jožefa Vovka,, so navedeni podatki o introdukciji lipana v vodnem toku linice (str 61	64) Sestoj črvičevja v strmem prisojnem ska-
lovju nad Sv. Nikolajem ob vznožju Nanosa je proučeval Tomaž Pe-tauer (str. 75-83),
PLANINSKI VESTNIK. LXXX, št. 12, 1980
Dr Lev Svetek je v pojasnilo svojemu članku, ki mu je dal naslov šg o Ivanu Trinku Zamejskem (str. 587 - 591)) zapisal:- »Ker gre res za izredno osebnost, ki ima neprecenljive zasluge za narodnostni boj beneških Slovencev, naj dopolnim izvajanje Slavka Tute s svojim lastnim spominom na tega izjemnega moža, kakor šem ga bil srečal v njegovem rodnčm Trčmunu sredi vojnega le-fca 1944 *'	; -1, ’	'	,	t,
T8INKQV KOLEDAR. XXIX, 1981	,
Tako kot vsako leto tudi letos prinaša največ odkritij o Ivanu Trinku koledar, ki nosi njegovo ime ih ga urejuje Jožko Kragelj. Le ta je objavil več pisem Alozja Franka, osmošolca iz Gorice, prijatelja in Trinkovega mentorja (štr, 42 - 63).	' -,	.
Marijan Brecelj, avtor naslednjega članka Trmkovi pismi Marici -Nadlišek Bartolovi (str. 65 74) ugotavlja, da je’«Trinkov koledar žq večkrat prinesel na svojili :traneh dopise, ki so jih različni korespondenti pisali Ivanu Trinku, le redko pa je bil objavljen kak Trinkov dopis*. V Brecljevem prispevku preberemo Tnnkovi pismi ki ju je pisal Marici Berlotovi, .urednici tržaške revije »Slovenka* in' v katerih odkrijemo mnogotere Trinkove osebne poteze, ki jih doslej nismo še tako poznali. Omeniti velja tudi članek Martina Jevnikarja Slavni pridigar Anton Podreka (Antonio Podrecca) (str. 95 99), v katerem se prepričamo o njegovi zvestobi ožji domovini — Beneški Sloveniji. _	,	.	.	- i ;N. S.. <
je, zabeležilo bruto proizvodnjo v vrednosti 2.876 milijard dolarjev, kar je obilnih 6.800 dolarjev na prebivalca. Če bi svetovno prebivalstvo rezdelili v dve skupini, bi dobili naslednjo sliko: od 4 milijard in pol ljudi, kolikor jih približno živi na zemlji, 3 milijar-,dp uresničujejo povprečno za 4Q0 dolarjev bruto proizvodnje na prebivalca na leto, preostala poldruga-' milijarda ljudi sveta pa , proizvaja v poprečju za 6 tisoč dolarjev bruto proizvodnje To se -pravd, da je razlika med bogatimi jn revnimi, seveda v poprečju 1:15!
V Afriki, južno od Sahare, obilna polovica prebivalstva živi v popolni bpdi, saj se v poprečju o-cenjuje letni dohodek na prebivalca le 200 dolarjev. Pri tem pa veljajo še velike razlike celo med siromašnimi in najbolj siromašnimi,. saj znaša vrednost riacional-nega dohodka v nekaterih državah kgmaj 90 do 100 dolarjev na prebivalca na leto.
Kot bi to ne bilo dovolj, je prav siromašnejši svet stopil v novo leto s skupnim zunanjim dolgom v višini malo manj kot 500 milijard dolarjev. In ponekod, prav v teh državah, doživljajo inflacijo, ki presega 100 procentov na leto. To se pravi, da so nekatere države v takem ekonomskem in družbenopolitičnem stanju, da ne moremo govoriti o morebitnem ekonomskem napredku, ko pa s težavo krijejo tuje dolgove, če jih sploh krijejo.
Po ocenan mednarodnih zavodov za razvoj pa bi se svet kaj kmalu mogel rešiti nekaterih težav. Na svetu umira od lakote na milijone ljudi na leto. Po nekaterih' ocenah umre od lakote na leto okoli 15 milijonov otrok. V samih 1<) letih pa bi mogli ta problem rešiti. In rešitev tega problema ne bi bila niti tako draga: bogati svet bi moral nerazvitemu svetu dati, 125 milijard dolarjev. Nadaljnjih 45 milijard dolarjev bi stala modernizacija kmetijstva, nadaljnjih 60 milijard dolarjev, pa bi potrošili za rešitev zdravstvenega vprašanja, vprašanja zdrave vode in še kaj drugega, kar spada v to območje. Seveda so to velike številke in vendar bi vsi ti stroški ne zahtevali več kot 50 odstotkov tega, kar je ves svet lani porabil za oboroževanje.
Seveda se bogati svet bolj malo zmeni za razmere v siromašnem svetu, saj se bolj redke države držijo , sklepa združenih narodov o’ obvezni pomoči svetu v razvoju. Sicer se na raznih zasedanjih točijo krokodilje solze nad smrtjo milijonov otrok, toda vse ostane pri tem. Nekoliko drugače pa se jemlje to vprašanje, ko je govor o surovinah, pravzaprav o velikem surovinskem bogastvu nerazvitega sveta, Po najnovejših podatkih so najbolj bogate, najbolj industrijsko razvite države, čedalje bolj odvisne od uvoza osnovnih suroyin iz dežel v razvoju. Pa ne greble za uvoz nafte, ki ima v tem uvozu veliko težo. Gre tudi za uvoz raznih surovin. Najbogatejša in tehnično najbolj razvita država — ZDA — bo V prihodnjem desetletju odvisna od uvoza kovinskih rud za približno 80 odstotkov, za 70 odstotkov pa bo odvisna od neme-talov. Z gledišča medsebojne odvisnost. sveta in morebitnih pri-rodnih bogastev dežel v razvoju
je pomemben tudi podatek, da je ameriška negativna bilanca med uvozom in izvozom znašala pred desetimi leti same 4 milijarde dolarjev, čez 15 morda 20 let pa se bo ta primanjkljaj povečal na 60 milijard dolarjev. In to ob sedanjih cenah. Se,yQda si ZDA lahko privoščijo, ife&Mtiljel primanjkljitt je v zunanjetrgovinski bilanci, saj njihova proizvodnja preplavlja svet.
Dl koncu bomo navedli še en podatek, bi moral zaskrbljati ne le siromašnejši nerazviti svet, pač pa ves svet. Gre namreč za poglabljanje prepada tudi z nekega drugega gledišča. Bogati, razviti svet postaja čedalje bolj bogat tudi na račun visoke strokovnosti ljudi, ki prihajajo iz nerazvitega sveta. O tako imenovanem »izvozu možganov* ali tudi o tako imenovani «ozmozi možganov* je bilo že veliko govora, vendar nismo še nikoli imeli konkretnih in hkrati tako poraznih podatkov kot so jih objavili pred nedavnim. Azija je vsa zaostala in siromašna, hkrati pa je to največji »rezervoar* strokovnjakov za bogati svet, za razviti svet. Ker so življenjske razmere v siromašni azijski celini slabe, odhajajo visoki strokovnjaki v bogati svet, na Zahcd. V obdobju 15 let in sicer od 1960 do 1975 je iz azijskih dežel v razvoju odšlo na delo v ZDA, Kanado in Veliko Britanijo nad 300 tisoč zdravnikov, inženirjev, fizikov in drugih visoko kvalificiranih strokovnjakov. To se pravi, da siromašni svet usposablja drage strokovnjake za bogati svet.
veliko zaupanje v novega ameriškega predsednika Reagana.
Zlato je nihalo med tednom med 558 in 574 dolarji za unčo, v Milanu pa med 17.000 in 17.500 lirami za gram. Za plemenite kovine sicer ni bilo posebnega zanimanja, le v sredo se je povpraševanje po njih povečalo zaradi predvidevanja, da bodo Iranci nakupili s povrnjenimi dolarji večjo količino zlata. Gram platine je veljal 17.600 lir. gram srebra pa 470 lir.
Britanski funt je dosegel te dni zgodovinsko vrednost 2309 lir ali 2,42 dolarja.
Japonski jen je poskočil na 4.76 lire, kar je tudi zgodovinska Vrednost. Tudi jen ie zadnje čase zelo navezan na dolar
Nemška marka je padla nasproti dolarju za en odstotek, prav tako tudi švicarski frank. Italijanska lira se je le malenkostno razvrednotila, najbolj nasproti funtu in jenu. V evropski valutni skupini je na prvem mestu francoski frank, ki je že dolgo zelo stabilen.	(srs)
VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 23. 1. 1981
Sovjetski rubelj	305.-
Poljski zlot	7,-
Češka krona	37,-
Madžarski forint	28.-
Romunski lej	26.—
Bolgarski lev	340-
Turška lira	7,-
DRAGOCENE KOVINE 22.1.81	Nakup	Prodaja
ZLATO
Milan (g)	17.400	17.600
ZLATO
London (unča) 558,50 dol. 560,— SREBRO
Milan (kg)	462.600	473.400
PLATINA
Milan (g)	16.550	16.850
iiiiMiiuaitmmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii
Slovenska imena naših krajev
73.
PREBENEG
To je eden redkih krajev v tržaškem okolišu, ki so dobili in ohranili nemško ime: izvirno ime se glasi Prebenegg, v slovenščini smo le opustili geminato, it. oblika Prebenico je gola prilagoditev. Narečne oblike se glasijo Prabeneh, Prebeniežan, Prebe-niišca, prebeniešde. Knjižne oblike se imajo torej glasiti: Prebe-neg, v/iz, Prebenižan, Prebenesi-ca, prebeneški.
Zdravstveni turizem v Sloveniji
Slovenska naravna zdravilišča so že usposobljena za vključitev v medne iv dne turistične tokove.
Zadnja leta so pridobila 1321 novih ležišč, tako da imajo skupaj že 4549 postelj, ki so bile izkoriščene kar 85-odstotno.
Očitni so tudi kadrovski premiki, saj dela sedaj v sodobno opremljenih prostorih že 43 zdravnikov, 109 fizioterapevtov in 181 medicinskih tehnikov. V prihodnje načrtujejo še več strokovnega izpopolnjevanja in zdravstveno-raziskovalnega dela.
Slovenska .naravna zdravilišča bedo v novem srednjeročnem obdobju bistveno povečala prizadevanja za še večji delež gostov iz tujine. Medtem ko so lani našteli okrog 175 tisoč nočitev tujih gostov, naj bi ob koncu srednjeročnega obdobja dosegli kar 475 tisoč nočitev tujih gostov. Od sedanjih 20 odstotkov načrtujejo povečanje udeležbe tujih gostov na 31 odstotkov, upoštevajoč pri tem tudi v tem obdobju zgrajene nove hotele. Devizni priliv bo po tab načrtih leta 1985 dosegel 330 milijonov, pri čemer polovico iztržka pričalat> od novih hotelskih zmogljivosti.'
S sodelovanjem Globtoura so se slovenska naravna zdravilišča prejšnji mesec že dogovarjala s švedskim socialnim zavarovanjem in švedskimi firmami o pošiljanju švedskih zavarovancev v slovenska zdravilišča. Dogovor zajema Radensko, Rogaško Slatiho in Ča-teške Toplice, ki po svoji opremljenosti najbolj ustrezajo švedskim zahtevam. Razen taga so se še dogovorili za zdravilišče v Laškem, kamor bodo Švedi pošiljali skupine težjih, negibljivih bolnikov v spremstvu medicinskih sester.
Pos.’pvna skupnost slovenskih naravnih zdravilišč napoveduje še nove podobne akcije v tujih deže-lgh, pri čemer računajo tudi na sodelovanje Kompasa.
V minulih petih letih je udeležba tujih gostov v slovenskih naravnih zdraviliščih naraščala povprečno po pet odstotkov letno. To je na ravni minulega srednjeročnega načrta, ki so ga dosegli kljub lanski stagnaciji, ko je bilo za dva odstotka manj nočitev tujcev kot leto prej.
Cene za tuje goste bodo letos povišali za pet do deset odstotkov, ustrezna stopnji inflacije v teh deželah. Cene penziona za tujce se gibljejo od 25 do 32 dolarjev na dan, v hotelih A kategorije pa so malenkost višje.
J.O.
10.00
11.15
11.45
12.30
13.25
13.30
14.00
14.30
16.30
17.00 17.05
17.30 18.35
18.40 18.50
19.20
19.45
20.00
20.40
21.45
22.40
11 ALIJANSKA TV Prvi kanal
Svet pobarvan v zeleno Igra stoletja Človek in avtomobE Check-up:
Program o medicini Vremenska slika DNEVNIK
Anna, dan za dnem. 5. del Športna sobota Remi, risani film Dnevnik 1 - Flash Strašilo
Italijanske zgodbe Izžrebanje loterije La regioni della speranza Posebna oddaja iz parlamenta
Ljubezen kontrabasa, 14. del Almanah
in Vremenska slika DNEVNIK Nocoj nič novega Glasbena oddaja, ki jo vodita Sandra Mcndaini in Rai-mondo Vianello Bratje Karamazovi Velike razstave Ob koncu Dnevnik

NOVOSTI NA KNJIŽNEM TRGU
Gabriel G. Marqnez:
Patriarhova jesen
Kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez slovenskim bralcem ni neznan. Saj imamo y slovenščini že dvoje njegovih del in sicer romana Sto let samote in Polkovnik. Zdaj smo dobili tretji njegov roman z naslovom Patriarhova jesen. V njem ta kozmopolitski pisatelj, ki je kot novinar in pisatelj živel v raznih delih sveta in se opredelil za uveljavitev socializma v Južni Ameriki, slika zadnje obdobje življenja južnoameriškega diktatorja. Pri tem pisatelj v svojem literarnem avtoportretu, dodanem romanu, pripominja, da ne gre za kakega konkretnega južnoameriškega diktatorja temveč za osebo, ki zdnir žuje lastnosti mnogih političnih osebnosti teh dežel in za dogajanja, ki so ostala v pisatelju, ko je prebiral podatke o južnoameriških diktaturah. Osrednja tema romana naj bi bila samota oblastnika v njegovi življenjski jeseni, ko se njegova nekdanja vsemogočnost spreminja v nemoč in človeško gluho samoto.
Tekst je zanimiv, ob zanimanju vsega sveta za južnoameriške revolucionarje in za romane o njih, (kar poudarja pisatelj sam), zanimiv pa je izbrušen pripovedni slog, skoraj brez poglavij, brez
dialogov, zgoščen in nabit. Mar-quezovo fresko južnoameriške diktature sta v slovenščini (prevedla je delo Alenka, Bole-Vrabčeva) izdali Državna' založba Slovenije in i Cankarjeva založba v skupni elitni zbirki Modra ptica.
Jugoslovanska glasbena dela
Avtorji Akil Koci, Krešimir Kovačevič, Zija Kučukalič, Drago-slav Ortakov in Vlastimir Peričič so pripravili knjigo z naslovom Jugoslovanska glasbena dela. Morda bi bilo primerneje, ko bi se zajetna knjiga imenovala Jugoslovanski skladatelji. Kajti glasbene stvaritve jugoslovanskih komponistov so razvrščene po abecednem seznamu avtorjev, vsak skladatelj pa je predstavljen z biografskimi podatki in poglavitnimi stvaritvami. Pri tem pa je knjiga brez vsakega dodatnega pojasnila in uvoda in se bo bralec spraševal, zakaj so slovenski komponisti izpuščeni, če je govor o jugoslovanski glasbi Za razumevanje jugoslovanske glasbene u-stvarjalnosti — seveda brez slovenske — bo knjiga najbrž koristna in je Državna založba Slovenije, ki je delo založila in poskrbela za slovenski prevod, opravila pomembno delo in zapolnila tovrstno vrzel v glasbeni strokovni literaturi.
Bratko Kreft:
Celjski grofje
Gre za izdajo Kreftove drame Celjski grofje v zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga (181. zvezek). Izdaja ima poleg samega teksta pisateljevo uvodno zgodovinsko razpravo in spremno besedo Dušana Moravca, ki poudarja, da ta drama ni bila prva dramska upodobitev motiva celjskih grofov, niti prvo dramsko delo Bratka Krefta. Bilo pa je prvo dozorelo odrsko delo razmeroma mladega pisatelja in v presoji zgodovinske resnice prva dozorela podoba celjskih oblastnikov, naslikana z namenom, da bi zaživela na odru.
Dominik Smole:
Antigona
V isti zbirki Kondor je kot 182. zvezek izšla drama Dominika Smoleta Antigona, tista odrska stvaritev, ki je na mah prinesla avtorju sloves odličnega dramatika. Te stvaritve Smole ni presegel, saj je Antigona, čeprav poetična drama, ohranila do danes v dvajsetih letih svojo lepoto in poetičnost ter svojo pomensko in problemsko sporočilo. Izdaji je napisal uvodno besedo Vasja Predan, ki široko analizira in vrednoti ta dramski tekst.
Sl. Ru.
Drugi kanal
10.00	Ljudje in ideja 19. stoletja
11.09	Dragi Leopolde, komedija
12.30	Black Beautyjevt dogodiv-Ščine
13.00	DNEVNIK 2 - ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Italija 14!00 Šolska vzgoja:
Odprta šola - problem vzgoje
14.30	Po človeški senci, film 16.20 Malo smeha, komike
' Program za- otroke
16.30	II barattolo, 1. del
17.00	Dnevnik 2 - Flash
17.05	II barattolo, 2. del
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 - Dribling
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	Prigode Sackettovih
Na sarr dan Sacketteve poroke nevesto umorijo. Umori jo nekdo iz družine Hig-gins, ki je tekmec družine Sackett, Brat Orrina Sacket-ta pa se maščuje in umori enega člana družini Higgins. Gre torej za nekakšno krvno maščevanje. Tod; Sackett prepriča svoja brata, naj se odpravita proti zahodu, kajti možno bi bilo, da bi našla tam brata Tella, ki je izginil v dobi državljanske vojne. In res je najstarejši brat iz družine Sackettov Tell bil primoran pobegnit: v Texas, da bi se izognil maščevanju družine, katere člana je on umoril zaradi tega; ker je pri igri goljufal. Kot vidimo, gre za zapleteno zgodbo divjega Zahoda.
21.35	Rapacita, film
Erich von Stroheim je film posnel že leta 1924. In ta film j eden izmed tako ime ijovanih leraeljoib«. .kamnov vše kinomatcgrafške zgodovine. Prav zaradi tega je vredno delo si ogledati. Tragična zgodba delavca ■ McTeaguesf. Postal je zobozdravnik in srečen zakonski mož a je zapade' v obup in, bedo zaradi hudobije sosedov in razmer. Beda, v kateri je moral živeti ob zelo pohlepni ženi, ga privede v zločin. Zato mora pobegniti pred policijo in se skrivati pred nekdanjim prijateljem svoje žene, ki mu noče odpustiti, da jo je umoril, Film nato prikazuje dva nekdanja tekmeca v puščavi, kjer se spopadeta v smrtni boj.
Stroheim je delo napravil po romanu Franka Norrisa.
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kar.al
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Arago X—001, risanka
19.35	II pollice
20.05	Tuttinscena
20.40	Donald in Salto
21.55	Beseda in pedebr
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
9.10	Poročila
9.15	Vrtec na obisku:
Ciciban se smuča
9.30	Sebastjanova babica, risanka
9.45	Z besedo in sliko
10.00	Tovarišija, nad.
10.30	Pisani svet:
Pasje življenje
11.30	Delaj z glavo: cdlcčite se
12.00	B. Ibanez: Trs je in blato, nadaljevanka
12.55	Wengen: Smuk za moške
15.45	Poročila
15.50 Prijazne morske pošasti, dok.
17.15	Košarka
18.55	Naš kraj
Babno po)je je razmeroma majhna vas s 400 prebivalci in leži na višini 750 metrov nad morjem. Okolica je gri-, čivnata, planota pa ni kmetijsko prav nič več izkoriščena. Pravih kmetij že ni več. In tudi edina industrija v kraju je razmeroma skromna, saj zaposluje komaj 30 domačinov, trikrat toliko pa ljudi z onstran meje. Domačini so tesno povezani z občani iz okolice, predvsem z ljudmi iz Prezida, ki je že na Hrvaškem. Vmes je torej republiška meja, ki pa je nihče ne čuti.
Babno polje je znano tudi iz NOB. V neposredni bližini naselja je bila prva partizanska lekarna. Takrat je bilo tod še veliko živine in domačini so pomagali svoji vojski. Danes živinoreje ni več, mladine na kmetijah ni, le ostareli ljudje se držijo svojih domov in koščkov zemlje, večina obdelovalnih površin pa je neobdelana.
19.10	Zlata ptica
19.15	Risanka
19.26 Zmo do zrna
20.00	Sprehod do kvintnem krogu: Zabavnoglasbena oddaja
21.00	Cirkus
21.25 Beg, film
23.20 Poročila
Koper
16.00	Smučanje:
Smuk za moške
17.15	Košarka: Jugoslovansko prvenstvo
Komike iz serije Hillarius Hundred
19.00	Odprta meja
Drevi, ob 19. uri bo koprska TV v okviru oddaje Odprta meja predvajala prispevek Agencije Alpe Adria o tiskovni konferenci petih slovenskih članov posebne komisije za probleme Slovet) F-JK. Prispevek je • pripravila Ani Pertot.
19.30	Visoki pritisk glasbena oddaja
20.00	Risarke
20.15	Stičišče Dve minuti
20.30	Velika zemlja, film Igrajo: Alan Ladd, Anihony Garugo, Režija: Gordon Douglas
22.00	TV danes
22.10	Slavje, film
Igrajo: Michel Fugam, Char les Gerard. Režija: Pierre Sisser
23.40	27. kanal - programi tedna
Zacreb
12.55	VVengen: Smuk za moške
14.4.5	M. Smoje: Veliko mesto
16.15	Naš studio
18.45	Poezija
21.00	Župan v Sgstelbridgeu
22.05	Polnočna promenada
ŠVICA
17.00	Božič v Plum Creeku
18.15	Festival Montreux 80
20.40	Preobrat, film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svet za obzorjem; 9.00 Glasbena matineja: ■ 10.10 Radij',k’ koncert; 11.30' Folklorni odmevi; 12.00 «Bom narodu sfzdice, čjer so včas’ b’le*, 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž;
16.00	Jazz v Italiji; 16.30 Poslušan boste; 17.10 Mi in glasba; Slovenski zbori; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 »Mizarjeva delavnica*, enodejanka; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, Poročila; 7,00 Glasba za dobro jutro; 8.32 LP tedna; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.15 Orkester Johnny Ho-ward; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop; 11.35 Vrtiljak; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hi-Fi magazine; 14.33 V prijetnem vzdušju z ansambli; 15.00 Disco-rama; 16,00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Zvezdni prah; 17.32 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave;
7.15	Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik;
16.15	Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00. .19,00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; .7.15 Tukaj Jug: 9.00 Week-end; 10.03 Black-out; 10.50 Glasbena srečanja; 11.30
11.30	Cinecitta; 12.03 Vrt pozimi;
12.30	Cab Musical; 13.20 Od rocka do rocka; 14.03 Mali oglasi; 14.30 Smo tudi mi; 15.03 Zgodba proti zgodbi; 16.00 Tat; 16.30 Mi kot vi; 18.05 Globetrotter; 21.03 Filmska glasba, 21.25 Autoradio; 22.00 Check-up; 23.00 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 12.30, ’5.30, 16.30, 17.30,
10.30	Poročila; 6.00 — 8.45 So-, bota in nedelja; 9.05 Rdeča soba; 10.12 Soba; <1.00 LP plošče; 12.45 Radijski stik; 13.41 Sound Track; 15.42 Lestvica; 17.32 Radijska tragedija: Nozze di sangue;
21.00	Rimski koncerti; 22.50 Notte-tempo.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro
jutro otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna g|asba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Glas bena panorama; 15.00 Dogodki in odmevi:	16.30 Zabavna glasba;
15.50 Radio danes, radio jutri!;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob
17.00;	18.00 škatlica z godbo;
18.30	Mladi mladim; 19.00 Radij ski dnevnik; 19.35 Mladi mostovi;
20.00	Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Portreti jug. ustvarjalcev.
SMUČANJE
MOŠKI SMUK ZA SVETOVNI POKAL
Danes sloviti «Lauberhorn»
Ze na poskusnih vožnjah so včeraj zrušili rekord proge - Kanadčani in Švicarji glavni favoriti - Optimizem v italijanskem taboru
WENGEN — Danes bo v Wengnu v Švici na sporedu eno izmed tradicionalnih smučarskih tekmovanj: že enainpetdesetič bodo namreč priredili sloviti «Lauberhom», tekmovalci pa se bodo morali spustiti po najdaljši progi za smuk (4296 m), kar jih je vključenih v svetovni pokal. Vse pa kaže, da ta (sicer izredno težka) proga le ne bo povzročila tekmovalcem takih pregla vic kot prejšnja leta, kajti v teh dneh je obilno snežilo, danes je posijalo sonce, temperatura zraka pa je ostala nizka; skratka, pogoji za teko tekmovanje so skoraj idealni. Proga je ZEradi novozapadlega snega mehka, dolgi in nevarni skoki na njej bedo tokrat «nižji», kar bo obenem dopuščalo tudi večje hitrosti.
Da so taka pričakovanja realna, najbolje potrjujejo včerajšnje poskusne vožnje, ko so celo zrušili dosedanji rekord te klasične proge. Dosedanji rekord je namreč cd lani Pripadal Petru Miillerju s časom 2 30'’46, včeraj pa je novinec letošnjega svetovnega pokala, 18-letni Švicar Franz 'deizer, v prvem spustu prevozil to progo še hitreje, v drugi vožnji pa je Peter Miiller vozil res izredno in znižal rekord celo na 2 29”46. Zelo dober je bil tudi Itali-Jsn Giardini, ki je tudi prebil «zid» poltretje minute. Zmagovalec zadnjih treh smukov za svetovni pokal, Kanadčan Podborski, je vozil previdno, vendar je kljub temu dosegel dobra časa. Isto velja tudi za Planka, ki je dosegel 7 najboljši čas. Poleg obeh italijanskih tekmovalcev, ki smo ju omenili, je bil zelo dober tudi Kerschbaumer, ki le bil enkrat deveti in enkrat enajsti. Tako se kar sama ponuja misel, da so italijanski predstavniki Sposobni spraviti kar tri svoje tek-
Ascoli - Fiorentina	1
Avellino - Bologna	X
Catanzaro - Cagliari	1
Como - Brescia	1
Juventus - Napoli	1
Perugia - Inter	X
Pistoiese - Roma	1
Udinese Torino	1
Atalanta - Cesena	1
Milan - Pescara	1
Verona Spal	1
Prato - Mantova	1
Matera - Sambenedett. 1
X 2
movalce v «cono točk*, kar bi bil po več letih «suše» na tem področju izreden uspeh <.<azzurrov*.
Vsekakor kaže, da bo tekmovanje kakovostno in zanimivo.
Kdo bo še posegel v bitko med Kanadčani in Švicarji?
Po včerajšnjih poskusnih vožnjah lahko sodimo, da iz tega velikega boja za sam vrh lestvice smuka »Lauberhorn* niso izključeni niti italijanski tekmovalci. «Poskusne vožnje so eno, tekmovanje pa drugo» je dejal včeraj po svoji izredni vožnji Giardini; njegove besede so vsekakor preudarne, toda v italijanskem taboru je vladalo po včerajšnjih spustih izredno optimistično vzdršip
NOGOMET
Cruyff v Španiji
MADRID — Slavni nizozemski nogometaš Johann Cruyff bo v ponedeljek podpisal pogodbo s špan-
skim nogometnim društvom Levan-te, ki nastopa v drugi španski ligi in je trenutno prvo na lestvici.
Virdisu znižana kazen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je nogometašu Cagliarija Virdisu znižala kazen od 4 na o kola prepovedi igranja.
Inter v četrtfinalu
BUENOS AIRES — Z zmago z 2:1 proti Independienteju se je Inter uvrstil v četrtfinale na prvem svetovnem prvenstvu za nogometaše pod 14 letom.
BOKS
Cavina - Freo
PADOVA — Drevi bo v Padovi boksarski dvoboj za italijanski na slov v srednje težki kategoriji med sedanjim prvakom Cristianom Ca-vino in izzivalcem Ginom Freom.
KOŠARKA ,
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
V dveh srečanjih favoriti
Bor in Kontovel juriša ta na zmago, poletovci pa bodo pred težko nalogo
Od treh naših zastopnikov bo pred zelo težko nalogo le Polet, ki bo jutri v Dolini igral proti Don Boscu, ki pa je doslej nekoliko razočaral. Košarkarji Don Bosca so namreč pred začetkom prvenstva veljali za izrazite favorite, v osmih tekmah pa do so doslej že dvakrat izgubili in so s tem verjetno že dokončno izgubili tudi možnost za prestop v višjo ligo. Tudi ni izključeno, da ne bi poletovci s preudarno in požrtvovalno igro še tretjič presenetili favorizirane Tržačane.
Bor bo drevi v gosteh igral pomembno srečanje za višja mesta na lestvici proti moštvu Grandi Motori. V zadnjih nastopih so «plavi» osvojili vrsto pomembnih točk, kar kaže, da so trenutno v zadovoljivi formi.
Kontovelci so doslej imeli zvrhano mero smole. Jutrišnje srečanje v gosteh proti zadnjeuvrščeni La Tal-pi je za naše fante lepa priložnost, da osvojijo zanesljivo zmago in da delno popravijo položaj na lestvici.

ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
V	ZELO POMEMBNEM SREČANJU BOR M BANKA PROTI APIESU
V	ženski B ligi oba naša predstavnika igrata danes v gosteh
Glede na dejstvo, da se ta konec tedna pričneta še prvenstvo v 1. moški in ženski diviziji, bo na naših igriščih še bolj živahno. Odigrali bodo enajst tekem, na sporedu pa ne bo nobenega derbija.
MOŠ1A B LIGA
Odbojkarji Bora JIK Banke bodo drevi pred domačimi gledalci sklenili prvi del prvenstva. Gostili bodo novinca v ligi Apies iz Fiume Veneta, ki je doslej zbral 10 točk, in sicer kar šest več kot naši fantje. S tem srečanjem se pričenja za slovenskega drugoligaša odločilni boj za obstanek. Ne glede na dosedanjo bero točk, je Apies nasprotnik, ki ga borovci lahko premagajo. V veliki meri pa je odvisno, če bo lahko Špacapan igral, ker se je pred tednom sp 't poškodoval.
•■■Mih. II, 1,11,1,	mn. niHinMMHltMUHM.lim.HMIIIIMHHMINIInltllllltllllHIIIIHIIIHIIIIlmilllllllllllll
SMUČARSKI TEK
v Mdeljo na Lokvah
Tudi letos množični tek
Prirejajo ga v spomin na požig Lokev leta 1944
Smučarski klub Lokve (Nova Go-•toa) priredi tudi letos množično tekmovanje v smučarskih tekih na te>kvah, ki nosi naziv «2. Lokvar-tek>>- Tekmovanje je posvečeno ^letnici požiga vasi Lokve 19. fe-teuarja 1944.
nJa°S bo Lokvarski tek zadnjo "edeljo v mesecu januarju in sicer f?- t.m., s pričetkom ob 9. uri Jutraj. V primeru neugodnih snež-"m razmer na Lokvah bo tekmo-anje prenešeno na Malo Lažno, ekmovanje bo porazdeljeno v tri Kategorije in sicer:
' pionirji-ke (rojeni leta 1966 in mlajši) — proga dolga 8 km; clani-ce (rojeni leta 1965 do 1946)
, — proga dolga 16 km: c' veterani-ke (rojeni leta 1945 in starejši) — proga dolga 16 km. -.travico do nastopa i.najo vsi tani telesnokulturnih organizacij, j. tekmujejo na lastno odgovornost h odgovornost organizacije, ki ga ® tekmovanje pošlje. Prijave neposredno pred startom na dan pri-eaitve, do 8.30. Ob dvigu startnih tevilk je treba vplačati startnino, iLznaša za vsakega posameznika PtoOO din. za pionirje pa 50,00 din. otart udeležencev je skupinski, ajprej startajo udeleženci na dalj-. Progi, nato pionirji na krajši pro-*"■. rganizator bo primerno uredil vai okrepčevalnice za vse tekmo-4aice na sredini proge, to je na km, 8 km in na cilju. mš-rv‘ trije v vsaki kategoriji prej p lo posebne kolajne in diplome.
rvih deset v vsaki kategoriji pa tekJme diplome. Vsak udeleženec ka dobi v spomin še bronasto ■oačko 2. Lokvarskega teka oh vr-dpir* startnih številk na cilju. Po-utev priznanj in uradna razgla-_tav. rozultatov bo uro po prihodu *vto.ief?a tekmovalca na cilj. v primeru neugodnih snežnih ali i,er*]enskih razmer bo organizator •vedel množični tek na rezervnih ogah na Mali La/ni. V, primeru 0 tePfioiih vremenskih razmer pa si Sanizator pridružuje pravico tek-nihVani.e spremeniti r’i pa v izjem ‘n primerih tudi odpovedati, kar Pa bo javljeno po Radiu Koper -.Petelin zjutraj, ali pa neposredno pted začetkom teka. vse informacije v zvezi z «2. Lok "[skim tekom na telefonskih štc «iLk,ah:	085/59439 .	065/23283 ali
uo5/23474 (jz Italije (103865). informacije v zvezi s tem tekom 'nteresirani lahko preimejo tudi ^sedežu ZSŠDI v Gorici (Ulica
ženska imela — moške spolne organe. Stello Walsh so pred dnevi ubili med poskusom ropa v neki clevelandski blagovnici.
Kako bo zdaj ukrepal Mednarodni ohmpijski cdbor? Ji (ali mu) bo odvzel kolajno?
Priznanja v Gorici
Pokrajinski odbor olimpijskega komiteja CONI bo na slovesnosti, ki bo v ponedeljek, 26. t.m. ob 18. uri v prostorih pokrajinske palače, izročil priznanja zaslužnim športnim delavcem in društvom, ki so se izkazali v sezoni 1979/80.
Na tej slovesnosti bodo 46 društvom goriške pokrajine dali tudi denarne podpore. Med temi so tudi nekatera slovenska društva.
ŽENSKA B LIGA
V predzadnjem kolu bosta naša dva zastopnika igrala v gosteh. Takoj pa moramo poudariti, da vsaj na papirju nimata kakšnih posebnih izgledov za uspeh. Tržačanke bodo imele na drugi strani mreže odlično šesterko Pielle Immobiliare. ki je še nepremagana. Na kratko povedano naše igralke nimajo kaj izgubiti.
Varovanke trenerja Ušaja pa se bodo spoprijele z muhasto Spineo. Za Sokol je prav vsako srečanje izredno važno, da ne rečemo odločilno. Damoklejev meč. obstanka v ligi se spušča vse niže in vsaka zmaga in osvojeni točki sta izredno dragoceni.
ŽENSKA C-2 LIGA
Drevi bi mdrale naše tri ekipe pospraviti optimalno število točk, kljub temu da igrata Breg in Sloga v gosteh.
Kontovelke bodo gostile Vi vil, ki res ne bi smel predstavljati nepremagljive ovire in to posebej sedaj, ko sta točki izredno potrebni.
Zmagovite poti Brega Celinia ne more zaustaviti, kar najbolje potrjujejo doslej 4 osvojene točke. Nekoliko boljše na lestvici stoji Intre-pida, .car slej ko prej pa ni jam-•stvo. da bi morala Sloga ostati praznih rok, če hoče obdržati stik z najboljšimi.
MOŠKA C-2 LIGA
Letošnje prvenstvo za edinega našega zastopnika — 01ympio iz Gorice — ni najbolj uspešno. Težko je pričakovati, da bedo Goričani prekinili vrsto porazov z odlično e-kipo Vivil, ki je na drugem mestu lestvice.	/
MOŠKA D LIGA
Neposredni obračun med Juventi-no in ekipo CUS iz Trsta bi moral biti za Štandrežce le gola formalnost. Medtem ko je slovenska še-sterka zbrala 10 točk, je CUS še vedno praznih rok.
ŽENfKA D LIGA
Tekma med Volley Clubom in Borom bo odločala o drugem mestu
v tej ligi. Favoritinje so domačinke, ki so letos napravile velik napredek.
Veliko lažjo nalogo pa bo imela jutri dopoldan Sloga, ki se bo spoprijela z vrsto 01ympica.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	1. kolu bo igral samo Bor. in sicer z drugo postavo Rozzola. Slovenski odbojkarji bi morali uspešno premostiti prvo prvenstveno oviro, pa čeprav ne gre prezreti, da ima Rozzol med tržaškimi društvi daleč najboljši naraščaj.
V	prvem kolu bo Kras počival, kot tudi odbojkarice Sloge. V sredo zvečer pa bo v Dolini slovenski ženski derbi med domačim Bregom in Sokolom.
G. F.
‘ p'	:
MLADINCI
Ni izključeno, da bi lahko jutri o-be Borovi peterki zmagali. Bor B bo namreč gostoval pri moštvu Saba in ni brez možnosti za zmago.
Bor A pa bo sprejel v goste Stello Azzurro, ki jo je pred kratkim na božičnem turnirju tudi zanesljivo premagal.
KADETI
V	tem kolu ima od naših treh predstavnikov verjetno le Kontovel možnost za zmago. Kontovelci bodo namreč jutri igrali proti Stelli Az-zurri, ki so jo v prvem delu prvenstva že zanesljivo premagali.
Borovci pa bodo igrali proti premočnemu Don Boscu A, poletovci pa proti drugouvrščeni Servolani.
NARAŠČAJNIKI
V	tretjem povratnem kolu ima realne možnosti za zmago le Bor A, ki se bo jutri spoprijel z Ricreatori-jem. če bodo dali vse od sebe, bi lahko tudi košarkarji nabrežinskega Sokola poskrbeli za podvig v današnjem srečanju proti Ferroviariu.
Brez vsakršne mošnosti za zmago pa je Bor B proti moštvu Saba.
DEČKI
Medtem ko bosta Kontovel (proti Barcolani) in Bor (proti Ricreato-riju) verjetno pospravila novi prvenstveni točki, pa bo Jadran skušal proti premočni Alabardi držati pora- v častnih mejah.
SMUČANJE
skupina pokazala svoj napredek na «mini - tekmovanju*. . Sedaj čaka najboljše še smučarska dipioma. Pri tem je treba pohvaliti vse: tečajnike, smučarske učitelje, naša dva. vaditelja ter posebno priznanje gre še skupini deklet, ki so pettedenski' tečaj sklenile s torto s petimi svečkami in dobro kapljico, saj tako
nam je poročal >vodja, avtobusa!
Tečaj je torej za nami, vendar čaka odbornike kluba še veliko dela; saj so pred vrati zamejska veleslalomska tekmovanja in seveda tudi razna tekaška tekmovanja.
Jutri se bodo tekači udeležili «2. Lokvarskega teka* v Lokvah nad Novo Gorico, alpski smučarji pa bodo odšli v Trbiž, kjer bodo vneto trenirali za nastop na «3. Pokalu' Skdanc*, ki bo naslednjo nedeljo v, Forni di Sopra. SK Devin pa naproša vse člane, da se nemudoma javijo pri Lucijanu Sosiču, tel. 208-551, do ponedeljka, 26. t.m., saj se vpisovanje zaključi istega dne ob 21. uri.	S. F.
Robert Daneu, na sliki med metom iz skoka, sodi gotovo med najbolj obetajoče Jadranove košarkarje
V TRETJI AMATERSKI LIGI
NOGOMET
Pestro delovanje SK Devin
Ta nedelja je bila za SK Devin zelo uspešna. Mladi tekmovalci, ki so prvič nastopili v slalomu na prelazu Chianzutan, so se dobro ob nesli, saj se je Mauro Fraz uvrstil v drugo deseterico skupne lestvice, ostali pa na «zlati sredini*. Žal so nekateri, predvsem zaradi neizkušenosti izpadli, vendar so se seznanili s težavami slaloma.
Mladinki SK' Devin Katja škerk in Elena Paulina sta nastopili v slalomu v Ovčji vasi in sta se dobro odrezali. Skupina tekačev pa je v Dupljah na maratonu Po poteh Kokrškega odreda dobro zalila z znojem tekaške smučine.
V Trbižu pa se je isti dan sklenil pettedenski tečaj za nordijske in alpske discipline. Po jutranji vad bi je v popoldanskih urah vsaka
HI * itfltfJtiO i t>i »IM UfrffiViKi *>• V-
Slovenski derbi Gaja ■ Primorec osrednja tekma jutrišnjega kola
V 2. AL bo naj zanimivejše srečanje v Bazovici med Zarj o in Costaiunfo
Jutri bodo igrali drugo povratno kolo. V središču pozornosti bo vzhodnokraški derbi Gaja - Primorec.
Gaja — Primorec
Po zadnjih ukrepih disciplinske komisije je Gaja dohitela Primorca na lestvici in ekipi sta sedaj na tretjem, oziroma četrtem mestu razpredelnice. Derbi bo gotovo zanimiv in napet, saj imata obe ekipi še možnost, da se približata vodečemu Primorju. Obe enajsterici računata na ves izkupiček.
V prvem delu prvenstva so slavili Trebenci. Težko pa je reči, katero moštvo je trenutno v boljši formi, saj sta ekipi, zaradi prekinitve prvenstva in nato zaradi mraza, neredno trenirali.
V VELESLALOM M POSAMEZNIKE IN DRUŠTVA

1. SLOVENSKO ZAMEJSKO PRVENSTVO
PRAVILNIK
Pravico do nastopa na zaključnem tekmovanju za naslov zamejski! prvakov, ima prvih deset uvrščenih tekmovalcev iz vsake kategorije. Pogoj: tekmovalec mora star-tati vsaj na treh od štirih predvidenih preglednih tekmovanjih (1. februarja «Pokal Skdanc*. 22. februarja »Lepi vrh*. 1. marca «Zimske športne igre? ter 29. marca «Ka-nin '81»).
Zaključno tekmovanje bo 5. aprila na Nevejskem sedlu z začetkom ob 10. uri. Točkovanje na preglednih tekmovanjih bo sledeče: 1. mesto 10 točk, 2. mesto 9 točk,. . . 10. mesto 1 točko.
Točkovanje na zaključnem tekmovanju bo: 1. mesto 20 tečk, 2. mesto 18 točk,. . . 10. mesto 2 točki.
Tekmovalcem, ki se bodo udeležili vseh štirih preglednih
tekmovanj, se štejejo tri najboljše uvrstitve.
6.	Zmagovalci bodo proglašeni za slovenske zamejske prvake za sezono 1980-81.
7.	Za zamejskega prvaka bo proglašeno društvo, ki bo nabralo največ točk na vseh petih tekmovanjih.
8.	Kategorije:
baby sprint 1972 in mlajši miški-ke	1970	- 71
medvedki-ke	1969
cicibani-ke	1967	- 68
pionirji-ke	1935	- 66
mladinci-ke 1962 - 63 - 64 člani-ce	1949	- 61
amaterji-ke	1941	- 48
veterani -
dame	1940 in starejši
9.	Tekmovalci morajo nastopati vedno za isto društvo.
10.	Nagrajevanje bo eno uro po razglasitvi rezultatov. Čas za prizive 30 minut. Prizivu je treba priložiti 10.000 lir. Vsoto
bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet.
11.	Komisijo sestavljajo 4 . člani društev SPDT - SFDG - Mladina - Devin in pokrovitelj, ki tudi predseduje.
12.	Za morebitne diskvalifikacije velja pravilnik FISI - RTF.
13.	Organizator ne prevzame odgovornosti za morebitne poškodbe pred, med in po tekmovanju.
14.	Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po lastni uvidevnosti spremeni ter se obvezuje, da bo morebitne spremembe nemudoma posredoval vsem nastopajočim društvom.
Š F.
# # *
Smučarska komisija ZSŠDI obenem obvešča, da je vpisovanje za 3. pokal Skdanc do ponedeljka, 26. t.m., do 21. uri, v domu »Albert Sirk* — Križ.

fplrfor*
DOMAČI ŠPORT
DAINKS
1981
ATLETIKA
'n kaj idaj?
in"'jtopsija, ki so jo opravili na u. P*« ameriške sprinterke Stelle ki je leta 1932 (ko je še ..K.m°vala za Poljsko) na olimpij-ih igrah osvojila v teku na 100 m "‘•to kolajno, je pokazala, da je la
SOBOTA, 24. JANUARJA
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.15 v Trstu, Ul. della Valle: Grandi Motori - Bor; 18.00 v Gorici: Mobili S. Andrca - Dom. NARAŠČAJNIKI
16.00	v Nabrežini: Sokol - Fcrro-viario
DEČKI
15.30 na Kontovelu: Kontovel -Barcolana
NOGOMET
KADETI
14 30 v Dolini: Breg - Roiane.se CICIBANI
14 45 v Dolini: Breg Costalunga MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - S. Andrca
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*:
Bor JIK Banka • Apies Fiume Venelo
ŽENSKA B LIGA 18.00 v Spinei: Spinca - Sokol; 20 00 v Ceneta Setto: Pielle Immo-bilinre - Bor Intereuropa ŽENSKA C 2 LIGA
18.00	v Maniagu: Celinia Breg; '8 30 v Marianu del Friuli: Inlrcpt-da Sloga; 18.30 na Proseku: Kontovel Vivil
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v Terzu d‘Aquileia: Vivil -Olympia Gorica
MOŠKA D LIGA
20.30	v Štandrežu: Juventina -CUS Trst
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Vol ley club - Bor
1.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Rozzol B
JUTRI
NEDELJA, 25. JANUARJA 1981
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.00	v Dolini: Polet - Don Bosco; 13.00 v Trstu, Ul. della Valle: La
Talpa - Kontovel
MLADINCI
9.00	v Trstu, na Greti: SABA -Bor B; 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor
A - Stella Azzurra
KADETI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Stella Azzurra - Kontovel; 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A -Bor; 11.00 v Skednju: Servolana -Polet
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, «1. maj*: Bor B -Inter 1904; 10.00-v Trstu, športna palača: Ricreatri - Bor A
DEČKI
8.15 v Trstu, športna palača: Ri crcatori ■ Bor; 9.30 v Dolini: Jadran - Alaharda
NAMIZNI TENIS
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Križu: Mladina - AS Be-gliano
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg . Opicina Supercaffe; 14 30 v Bazovici: Zarja-Costalunga; 14.30 pri Domju: Cam
VAM
PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B
pi Elisi - Kras; 14.30 v Križu: Vesna - Domio
3. AMATERSKA tIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Primorec; 14.30 v Nabrežini: Cave - Primorje; 14.30 v Koprivi: Capriva -Juventina; 14.30 v Krminu: Brazza-nese - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Italcantieri
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trebčah: Primorec - O-limpia; 10.30 v Križu: Vesna - Primorje
NAJMLAJŠI
9.00 v Dolini: Breg - Montebello; 9.00 na Proseku Primorje - Zarja ZAČETNIKI
10.15 v Dolini: 'Ireg - Ponziana; 12 00 na Proseku: Primorje - CGS; 10.30 na Padričah: Gaja - S. Luigi
KPLESARSTVO
CIKLOKROS
9.00 v Vidmu: Nastopa tudi Adria SMUČARSKI TEK 2. LOKVARSKI TEK
9.00 na Lokvah pri Novi Gorici: Nastopa tudi SK Devin ODBOJKA ŽENSKA D LIGA
10.30 v Trstu, Visentini: Olym pic - Sloga
OBVESTILA
ŠD Mladina
odsek za otroško telovadbo, rekreacijo in planinstvo vabi člane, starše in igralce na sejo, ki bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk. Na dnevnem redu je razprava o problemih in načrtih otroške telovadbe, rekreacije in planinstva v Križu ter izvolitev odborov sekcij. Računamo na vašo prisotnost.
• • «
ŠD Mladini Križ
organizira jutri, 25. januarja, smučarski izlet na Zoncolan. Odhod izpred spomenika ob 6.30. Prijave pri Stojanu (tel. 220-423), v baru doma Albert Sirk in v trgovini jestvin Rebula v Sesljanu. « • *
ŠD Polet
vabi vse člane na letni
REDNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 27. januarja 1981, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Na dnevnem redu st
poročilo predsednika, tajnika in blagajnika;
razprava;
poročilo nadzornega odbora;
volitve novega odbora.
Člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo v kar največjem številu.
« • •
SPDT
vabi svoje člane na 27. redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvora-n> - Ul. Sv. Frančiška 20/2, v ponedeljek, 26. januarja 1981, ob
19.30 v orvem sklicanju ter ob 20.
uri v drugem sklicanju.
• • •
SPDT
prireja v nedeljo, 1. februarja, avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra ob priliki tekmovanja Skdanc. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12. ure.
* • *
ŠD Breg
obvešča, da do danes 24. januarja ne bo otroške telovadbe. Nadaljevala se bo po običajnem urniku v sredo, 28. januarja.
• « *
ŠK Kras
sklicuje dne. 30. januarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v šolski telovadnici v §& ležu
17. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva;
2.	poročila;
3.	pozdravi in diskusija;
4.	volitve novega odbora;
5.	razno.
TENIS
Kraljev pokal
V tekmovanju za pokal šve kralja so dosegli te izide: Belgija - Jugoslavija Španija - Danska SZ - Švedska Madžarska - Vel. Britanija ZRN - Finska Irska - Poljska Francija - Portugalska
Cave — Primorj'e
Če bi sodili po lestvici, Primorje ne bi smelo imeti velikih težav proti ekipi Cave, ki jo je v prvem delu prvenstva že premagalo kar s 3:0. Cave so doslej osvojile le tri točke (zmaga proti Gaji in remi proti O-limpii) in imajo torej kar 14 točk manj od Primorja. Poleg tega pa velja omeniti še, da so predstavniki Cave doslej dobili kar 32 golov. Jutri -bodo zato napadalci Primorja ime'i lepo priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti.
B. R.
NA GORIŠKEM
Jutri se prične povratni del nogometnega prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem. Od treh slovenskih ekip bodo le Sovodenjci igrali na domačih tleh, medtem ko bodo Doberdobci in Štandrežci gostovali.
Capriva — Juventina
Bdrghesovi varovanci bodo na Koprivnem naleteli na poprečnega nasprotnika, ki bi jim ne smel delati prevelikih težav. Kljub temu gre jemati tekmo zelo resno, saj bi podcenjevanje nasprotnika lahko pripravilo štandrežcem neugodno presenečenje. Po tem, kar sta pokazali ekipi v zadnjih nastopih, bi remi bil premalo za slovensko ekipo.
Brazzanese — Mladost
Mladost bo skušala v BrSčanu izbrisati slab vtis, ki ga je pustila svoji publiki v zadnjih nastopih. Sicer v Bračanu se ji ponuja -priložnost, da bo po daljšem presledku končno zmagala na tujem.
Sovodnje — Italcantieri
Sovodenjci so v 1. kolu letošnjega prvenstva presenetili, ko so z . golom Šuligoja zmagali v Tržiču proti Italcantieriju. Zato menimo, da slovenski igralci ne bi smeli imeti večjih težav proti isti ekipi, tokrat pa pred domačo publiko. Vprašanje pa je, če se bodo na tekmo predstavili vsi igralci, ali bo trener Vižintin primoran tudi tokrat sestaviti moštvo tudi s starejšimi igralci.
(PR)
2. AMATERSKA LIGA
Zmrznjena igrišča, ki so prejšnjo nedeljo ovirala reden potek prvenstva, bodo ponovno v ospredju. Vreme je še precej mrzlo, posebno v predmestju in na kraški planoti. Vseeno je upati, da bodo jutri odigrali vse tekme. Od naših ekip bo tokrat le Kras igral v gosteh- Breg, Zarja in Vesna pa bodo igrali doma.
Breg — Op. Supercaffe
Po zadnjih neuspehih bodo jutri Brežani šli na igrišče s trdnim namenom, da osvojijo obe točki. Zadnjič so namreč zmagali 30., novembra lani, ko so v gosteh z 2:0 premagali ekipo Baxterja. V preostalih petih tekmah so »plavi* iztržili le eno točko in s tem zdrknili na spodnji del lestvice.
Op. Supercaffe pa je kar na zadnjem mestu lestvice in ima dve točki manj od Brega. Obeta se zato zanimivo in napeto srečanje,, v katerem je le favorit Breg.
Zarja — Costalunga
To bo osrednje srečanje tega kola. Costalunga je prav prejšnjo nedeljo izkoristila «počitek» Vesne in dohitela kriško ekipo na vrhu lestvice. To pa kaže, da je tržaška
enajsterica v formi, saj je prebolela krizo, v katero je zašla ob polovici prvenstva. Tržačani so v zadnjih nastopih nadigrali skoraj vse nasprotnike (v sedmih tekmah: pet zmag, en remi in en poraz).
Zarjani se dobro zavedajo, da Costalunga ne bo lahka ovira: Vendar ne gre pozabiti, da ima Zarja le dve točki manj in da je na odličnem drugem mestu. Za Bazovce, ki bodo morali na igrišče brez izključenega I. Grgiča, bi remi nedvomno predstavljal zadovoljiv u-speh.
Čampi Elisi — Kras
Kras bo gostoval pri ekipi, ki je odlično startala z vrsto sedmih pozitivnih nastopov (devet točk) Tržačani pa so nato zašli v krizo, katere se še niso otresli, saj so v
■	1. -	prvi	1	X	
		drugi	X	1	
	2. -	prvi	2	1	
:ega		drugi	X	2	
	3. -	prvi	1	X	2
2:1		drugi	X	2	1
2:1	4. -	prvi	2	1	
3:0		drugi	X	2	
2:1	5. -	prvi	2	1	X
3:0		drugi	X	1	2
3:0	6. -	prvi	1	1	
3:0		drugi	X	1	
1. športno srečanje goriških otrok
Kakor že prejšnjo sezono, sp bodo goriški otroci «športniki» srečali danes, 24. t.m., ob 15: uri v telovadnici, v Ul. Brass. Tekmovali bodo v otroškem poligonu, ki zavzema prvine iz tekmovanja za otroško športno značko prve in druge stopnje.
Prijavo za tekmovanje so že poslali otroci »Briškega griča*, iz Števerjana, »Našega prapora* iz Pevme, ŠD Dom iz Gorice, ŠD Oton Župančič iz Štan-dreža. ŠD Sovodnje iz Sovodenj, otroci iz Doberdoba in pripadniki ŠD Iskra iz Ronk.
Ta letošnji otroški nastop je prvi v vrsti tekmovanj in nastopov, ki jih bodo letos malčki opravili v počastitev 10. obletnice, ko so v Gorici pričpli S sistematično vadbo splošne telesne vzgoje najmlajših in ob 10. obletnici ustanovitve ZSŠDI.
Otroci vabijo starše, učitelje in vzgojiteljice ter sošolce, ki še ne telovadijo, naj si tekmovanje ogledajo.
-MUČ-
preostalih osmih tekmah doživeli kar šest porazov in izbojevali le dva remija in so tako z 11 točkami na spodnjem delu lestvice,
Kras bo torej jutri imel možnost, da osvoji vsaj eno točko.
Vesna — Domio
Križani, ki po 13 nedeljah niso sami več na vrnu lestvice, bodo sprejeli v goste ekipo Domia, ki je z 10 točkami na repu lestvice. Vesna tokrat res ne bi smela imeti težav, da osvoji obe '.očki. Omenimo haj, da bo moral Domio igrati v okrnjeni postavi zaradi diskvalifikacije Barnabe in Roicija. V vrstah Vesne pa bo odsoten branilec Peris-sutti ki je izključen za eno ko’o
KOŠARKA
V ZAOSTALI TEKMI
Pomembna zmaga Kontovelcev
CUS - Kontovel 66:73 (23:?5)
Kontovel je včeraj v zaostali tekmi z moštvom CUS končno prišel do zmage. V prvem polčasu so si Kontovelovi košarkarji z dobro igro nabrali 12 točk prednosti. V dru-. gem delu pa so po odličnem začetku (saj so v polovici drugega polčasa imeli kar 25 točk pivdnosti) nekoliko popustili. Takrat pa se jim je nasprotnik nevarno približal. Osvojena prednost pa je zadostovat la Kontovelcem za zasluženo zmago.
Luksa
Kolumbijski minister Melo Guevara je ponovno potrdil da bo Kolumbija leta 1986 organizirala svetovno nogometno prvenstvo. \ '
Uredništvo, uprova. oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
24. januarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
In tiska I
založnikov FIEG
SE NI JASNO. KAKŠNO BO STALIŠČE REAGANOVE UPRAVE
ATLANTSKI ZAVEZNIKI SE POGAJAJO 0 SKOPNI STRATEGIJI V DRUGI FAZI MADRIDSKE KVSE
Doslej so Američani v bistvu zanikali globalno vlogo procesa popuščanja napetosti, za kar se zavzemajo neuvrščene in nevtralne države
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
BRUSELJ — S ciljem, da skušajo uskladiti strategijo članic severnoatlantskega pakta na drugi fazi madridskega srečanja konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), ki se bo pričela prihod nji torek, se je včeraj popoldne na bruseljskem sedežu NATO pričel posvet šefov petnajsterice članic atlantskega zavezništva.
Pozornost držav severnoatlantske organizacije, ki so kmalu po prvi madridski fazi izrazile zadovoljstvo z njenimi rezultati, še bolj pa s stopnjo dogovarjanja znotraj zavezništva, je usmerjena v vrsto predlogov, ki so jih podpisnice helsinške listine že predložile za drugo -fazo srečanja, ko naj bi sprejeli nove pobude in predloge za razširitev popuščanja napetosti v Evropi ter utrditev miru in varnosti.
V krogih severnoatlantskega zave zništva sicer ugotavljajo, da je med več kot 75 doslej poslanimi pred 'togi nekaj zgolj retoričnih, posebe j v drugi in tretji «košarici», ki govorita o sodelovanju na gospodarskem področju, pri znanstvenem iv raziskovalnem delu, izmenjavi tehnologije ter o humanitarnih vprašanjih. Sicer pa med pobudami s tega področja dokajšnja pozornost velja dvema predlogoma jugoslovanske delegacije, in sicer o izmenjavi mladine ter o problematiki de lavcev, ki so začasno zaposleni na tujem.
V prvi helsinški zkošarich, ki zajema ukrepe za utrditev varnosti v Evropi, se bodo članice severnoatlantskega vojaško-političnega valc-ta osredotočile predvsem na razpravo o petih predlogih za sklic razorožitvene konference v Evropi. Države NATO na prvo mesto v svoji strategiji postavljajo vsekakor francosko inačico, ki govori o dveh ločenih fazah razorožitvene konfe renče, pri čemer bi prva razprav-
lluiiMuiiiHimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiimmimiiiimtiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiitniiiiitiiiiinimiiiHimiii
PIMiOVARJAL SE JE Z DRIŽBENO-POEITIČNIMI DELAVCI
Član CK ZKJ Marinc včeraj obiskal Koper
Gospodarstveniki so ga seznanili s trenutnim položajem
stiran.je v preteklosti ter da bo potrebno v prihodnje temeljito proučiti vsako načrtovano investicijo predvsem s stališča, koliko zahteva surovin, koliko energije in kakšne neto devizne učinke nričaku-jemo od nje. Menil je. da so osnove petletnega plana dobro zastavljene. saj je v njem' poudarek tudi razvoju kmetijstva. Seveda pa naj bi regija upoštevala tudi širši gospodarski prostor ter se povezovala v okviru panog z drugimi gospodarskimi organizacijami na dohodkovnih osnovah.	L. O.
Ijala o «ukrepih za utrditev zaupanja», druga pa bi se nanašala na sam razorožiiveni proces na naši celini. Kar zadeva prvo fazo, Francozi dodajajo, da morajo biti «ukre-pi za utrditev zaupania» vomembui z vojaško-strateškega stališča, pre verljivi in obvezni. Zajeli pa bi «Ev ropo od Atlantika do Urala», pri čemer uporabljajo znano De Gaui-lovo definicijo.
Toda, če ima francoski predlog v krogih držav nato načelno podporo in pomeni temelj akcije Zahoda na drugi fazi madridske konference, je vendarle opaziti razlike med članicami atlantskega bloka in del teh navzkrižij naj bi. uskladili prav na včerajšnjem srečanju. Največ ja neznanka je vsekakor, ali bo po odhodu Jimmgja Carterja iz Bele hiše prišlo do spremembe v taktiki ameriške delegacije. Ronald Reagan namreč zaveznicam še ni dal natančneje vedeti, kakšna bo strategija republikanske administracije na madridskem srečanju. Prvo znamenje morebitne spremembe bo vsekakor odpoklic sopredsednika ameriške ekipe Griffina Bella, ki je po strankarski pripadnosti demokrat, vtem ko bo njegov kolega v delegaciji Kampelman najverjetneje ostal, deloma zato ker v Washing tonu ne želijo daiati vtisa, da se z Reaganovim prihodom nrav vse spreminja, še bolj pa. ker new-gorški odvetnik Kampelman ni voki icni diplomat in se nanj' torej ne nanaša načelo o zamenjavi vodilnih diplomatov in pogajalcev, če pride do spremembe v administraciji. Namig, da Kampelmari ostane, je bilo zaslediti tudi med senatno razpravo pred imenovanjem generala Aleiandra Uaiga za novega šefa ivashingtonske diplomacije. Nekdanji poveljnik atlantskih sil v Zahodni Evropi je namreč izjavil, da po njegovem mnenju ne bo prišlo do zamenjave drugega vodje ameriške delegacije v Madridu. Skratka, včerajšnje srečanje v bruseljskem predmestju Evere je glavna priložnost, da nova ameriška garnitura zaveznikom pojasni temeljne točke svojega madridskega programa. '
Ameriška delegacija v Madridu je že doslej izražala jasne zadržke, kar zadeva udeležbo na razorožit
veni konferenci, ki sledi iz francoskega in drugih predlogov. Po mnenju iz Washingtona ni mogoče vnaprej obljubiti, da se bo delegacija ZDA udeležila takšnega sreča nja. še posebej druge faze, med katero naj bi prišli na dan kon kretni ukrepi za zmanjšanje oboroževanja. Glavni ameriški zadr žek je mogoče strniti v ugotovitvi, da forum 35 držav, med katerimi, je vrsta majhnih, ki nimajo vojaških interesov niti pomembnejše oborožitve, ni «primeren pogajalski okvir» in da ob takšni udeležbi ni mogoče pričakovati večjih rezultatov. Takšno stališče pa pomeni zanikanje globalne vloge procesa popuščanja napetosti, za kar se zavzemajo neuvrščene in nevtralne dežele na madridski konferenci. Namen washinutonskega «namiga» je jasen. Gre za poskus omejiti dogovarjanje na oba vojaško politična bloka, ki pa v razorožitvenih razpravah na Dunaju še vedno capljata na mestu.
BOŽO MAŠANOVIČ
Nasilje v Salvadorju
iilfplli _ h «»
Skupina otrok pri truplih dveh žrtev nasilja pri mestu San Salvador (AP)
RIM — Policijski agentje so pred; včerajšnjim zvečer na avtocesti sonca zaradi tragičnega nesporazuma streljali na mercedes, ki ga je vozil 27-letni Vincenzo Samarelli iz Barija in ranili štiri njegove sopotnice, med. katerimi sia dve še vedno v smrtni nevarnosti.
Skupina policistov je na avto«.?sti, ki povezuje Rim z Neapljem, približno trideset kilometrov od glavnega mesta pripravila zasedo za ugrabitelje švicarskega državljana
NEZASLIŠANA RAZSODBA POVZROČILA OGORČENJE NA KOROŠKEM
Celovško porotno sodišče oprostilo sina nacističnega zločinca Rainerja
KOPER — Član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Andrej Marinc se je dopoldne pogovarja! v Kopru z družbenimi političnimi delavci in gospodarstveniki obalno kraške regije. Glavna tema pogovora so bili družbeno ekonomski odnosi icr s tem v zvezi nadaljnji razvoj samoupravljanja ter delegatskega sistema in odnosov. Andrej Marinc je menil, da je regija na tem področju napravila dokajšen korak naprej, da pa je seveda treba upoštevati pluralizem družbenih interesov
Na pogovoru so aomači predstavniki ocenili sedanjo gospodarsko situacijo in seznanili uglednega gosta z glavnimi obrisi prihodnjega petletnega razvoja. V obalni kraški regiji večina gospodarskih organizacij uspešno posluje, nekai težav je le v Tomosu in v Cimosu. Manj uspehov pa je v take imenovani socialni si eri in bo potrebno v pri hodnjem razdobju posvetiti več pozornosti zdravstvenim, kulturnim in drugim objektom, preskrbi z vodo in obalni bolnišnici. Gospodarstvo naj bi se v prihodnjih petih letih usmerilo predvsem v nadaljnjo iz gradnjo luškega kompleksa, v integralni transport, v izgradnjo ob jektov v energetski coni in v petrokemijo. Predvidena je nadaljnja modernizacija kovinsko motorne industrije, vso pozornost pa bodo posvetili tudi kmetijstvu. V zvezi s tem pripravljajo organiziranje agro-živilskega in turističnega kompleksa. v katerem bi tesno sodelovalo in se dopolnjevalo pet panog: kmetijstvo. živilsko predelovalna industrija. turizem ter notranja ih zunanja trgovina. V petletnem planu je močan poudarek tudi na izvajanju gospodarskega dela osimskega sporazuma, predvsem kar zadeva razne oblike maloobmejnega indu strijskega sodelovanja in blagovne izmenjave.
V razpravo o teh vprašanjih je posegel tudi Andrej Marinc ter zlasti poudaril, da se je treba še nadalje prizadevati za večji izvoz.
Opozoril je tudi na pretirano inve-
......................................................................................imiimimmuimmiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiimimimiiniii.iiiitiiiiiiiii..
V Italiji po šestintridesetih letih niso izbrisali bednih prikazni fašistične rasne in druge nestrpnosti
aitiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiin
V	NASTAVLJENO PAST JE PRIVOZIL NAPAČEN AVTOMOBIL
V	tragičnem nesporazumu pri Rimu
policaji huje ranili štiri osebe
Postavili so zasedo ugrabiteljem švicarskega državljana Enrica Octikerja - Voznika mercedesa iz Barija so zamenjali za člana ugrabiteljske tolpe
CELOVEC — Z oprostilno sodbo se je včeraj v Celovcu pred porotnim sodiščem končala kazenska obravnava proti sinu in hčerki nekdanjega nacističnega gauleiterja za Koroško Friedricha Rainerja. Inž. Friedrich Rainer in njegova sestra Erika Hannessclaeger sta bila obtožena, da sta kršila zakon, ki prepoveduje delovanje v nacističnem smislu. Porota, ki jo je sestavljalo osem porotnikov, med njimi žena predsednika koroške svobodnjaške stranke Ferrarija, je po večurnem posvetu prišla do zaključka, da obtoženca nista kriva v smislu obtožnice. Porotno sodišče treh poklicnih sodnikov pa je sodbo takoj odložilo zaradi pravne zmote. O nadaljnjem postopku mora zdaj odločati avstrijsko vrhovno sodišče.
Porotni proces, prvi te vrste na Koroškem, sta si obtoženca nakopala s tem, da sta. kot sta zatrdila. skušala rehabilitirati svojega očeta in ga predvsem oprati očitka, da je sodeloval pri umorili Židov v tržaški Rižarni. Vendar pa je njuna aktivnost daleč presegla ta okvir. V odprtem pismu, ki sta ga naslovila na vodjo židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju Simona Wiesenthala in ga razdelila okoli 60 somišljenikom, sta namreč
vehementno zagovarjala Hitlerjevo strahovlado, ki da je bila velika ovira za prizadevanja svetovnega židovstva po oblasti nad svetov. Nastopala sta proti »lažem o dozdevnem množičnem uničevanju Hebrejcev* in sta sploh tajila genocidno politiko nacistov. Friedrich Rainer pa je poleg tega še razširjal literaturo, ki jo je naročal v ZRN in ZDA in ki vsebuje, kot je poudaril državni tožilec, »rehabilitacijo in glorifikacijo nacističnega režima*.
Proti takemu delovanju so številne židovske organizacije v Avstriji in odporniška združenja nastopila s prijavo državnemu tožilcu, ta pa je sestavil obtožnico po zakonu, ki prepoveduje delovanje v nacionalsocialističnem smislu. Na četrtkovi obravnavi je z utemeljeno obtožnico zahteval obsodbo obtožencev.
Poslopje sodišča je policija strogo zastražila. V sodni dvorani pa se je zbralo precej ljudi, ki so po skoraj sedemurni obravnavi z odobravanjem sprejeli oprostilno sodbo. Med demokratičnimi krogi na Koroškem je oprostilna sodba porotnikov sprožila veliko ogorčenje.	(Sindok)
RIM — »Umazana Židinja, umak- i sredi*. »Odslej bom lahko s pono-ni se nam s poti*, so bile besede som povedala, da obiskujem licej
• • I •	11 Y _ 1 _ l.f I .1 Tl JI'. n__t ^	mlnrlA
sovraštva, ki jih je slišala 14-letna Paola Caviglia, predno so jo grobo sunili, da je padla po stopnišču. Ne, prizor ni iz obdobja, ko je Evropa ječala pod nacifašistič-nim škornjem, pripetil se je le pred nekaj dnevi med odmorom na rimskem klasičnem liceju »Virgilio*.
Nezaslišani dogodek rasne mržnje bi še kot toliko drugih tonil v pozabo, če se ne bi ob dekletu, ki je na tak grob način spoznala, kaj pomeni biti »drugačen*, zgrnila vsa šola, ali bolje rečeno napredni dijaki in profesorski zbor, saj je skušal ravnatelj vso zadevo utišati kot »nenevarno pobalinstvo*.
S tako oceno pa se dijaki niso strinjali, na šoli je zavrelo, di.ia ške skupščine so si sledile druga za drugo in dogodek je prodrl v javnost. Včeraj se je Paola vrnila na šolo. Zahvalila se je sošolcem za njihovo »prekrasno solidarnost, kljub temu, da je kot dijakinja 4. gimnazije le štiri mesece v njihovi
«Virgilio». Preproste besede mladega dekleta, ki je preko noči Odras lo in spoznalo «kako težko je biti Žid*, saj je to do torka vedelo samo po pričevanju svojih staršev in iz naslova gledališkega dela. v katerem je tudi ona igrala. In orav njena aktivnost v amaterski gleda liški skupini »Teatro dei Servi* ,ie po mnenju večine dijakov vzbudila pozornost peščice fašističnih pretepačev.
Torkov primer pa kot kaže ni osamljen. Šola se je že večkrat so očala s prizori rasne in ideološke nestrpnosti. Kot običajno so skušali odgovorni zmanjševati pomen takih dogodkov. Kljukasti križi, grožnje in pretepi so za marsikoga le »pobalinstvo in folkldra* in to ne le na liceju »Virgilio*. temveč po vsej Italiji. Še pred kratkim so se nacifašistična gesla in znamenja pojavila na spomeniku padlih v Dolini Ni ga na tržaškem obeležja in spomenika, ki ne bi spoznal ma zaško roko fašistične drhali.
V Rimu »umazana Židin ja* na Tržaškem, Goriškem in Benečiji oa »umazani ščavi*. Korenine so iste, izhajajo iz istega trhlega drevesa, ki so ga za ceno toliko žrtev podrli pred šestintridesetimi leti, a še poganja nove veje v veselje tiskih, ki se niso sprijaznili s porazom.
Danes ravnatelj liceja »Virgilio* napoveduje izključitev trojice, ki je napadla in žalila Paolo, a dvomi mo, da jih bodo izsledili. Dobro Vemo, kako se takim zadevam streže. Še nobenega skrunilca narti zanskih spomenikov nismo videli za zapahi Izjema je bila le »prijateljska* košarkarska tekma med domačo ekipo iz Vareseja in telaviv-sko «Maccabi*. Takrat je sodna oblast stopila na prste «ner.evarnim pobalinom*, ki so izraelskim športnikom kričali, »naj ne pozabijo na «lepe čase* koncentracijskih taborišč in plinskih celic* »Folklora* je bila v Vareseju prenevarna morda pa samo zato, ker so bili v dvorani tuji državljani, ki bi lah-
ko povzročili hud incident ob katerem bi trpel ugled demokratične Italije. Naši. slovenski športniki pa lahko marsikomu povedo, da so tudi oni večkrat deležni takih »pri-jaznosti*. a nihče ne sprejme nobenega ukrepa, kaže da ob tem baje ne trpi ugled italijanskega ljudstva, saj drugače ne moremo razumeti, da ostajajo vsi taki primeri nekaznovani.
Dijaki liceja «Virgilio» so po večdnevnih burnih razpravah prišli do spoznanja, da je za tako stanje kriv molk, ki še vedno vlada v italijanski šoli o «zloglasnem dvaj setletju*. V odgovor za nasilje zahtevajo, naj jih šola končno seznani z bližnjo preteklostjo, ki jo tako sramežljivo skriva, naj jih seznani s fašističnimi rasističnimi zakoni in posebnimi sodišči. Mladostniški srd. da bi z lastnimi močmi fizično obračunali s fašisti, je zamenjala razsodnost. Tujek v zdravem telesu je treba , izločiti, osamiti, kar navsezadnje ni težko, saj .imena pretepačev vsi dobro poznajo tako na liceji »Virgilio* kot drugje.
in predstavnika avtomobilske tovarne Opel v Italiji Enrica Oetikerja. Rimski preiskovalci so namreč zvedeli. da je Švicar, ki so ga ugrabitelji izpustili že lani avgusta po plačilu 900 milijonov lir odkupnine, klonil ponovnemu izsiljevanju s.vo-jii ugrabiteljev. Njegov predstavnik je namreč predvčerajšnjim zvečer nesel zavoj z večjo vsoto denarja na domenjen kraj na avtocesti in ga položil k telefonu. Območje so obkrožili policaji, ki so nestrpno pričakovali ugrabitelje.
Iz Rima je takrat privozil Sa marelli, ki je nekaj sto metrov pred telefonom zagledal avtomobil na robu avtoceste in voznika, ki je prosil za pomoč. Na te prošnje pomoči se sicer ni ustavil, vendar je to napravil malo kasneje, ko je želel poklicati po telefonu vlečno službo. Ko je stopil iz avtomobila so policaji, izstrelili svetilno raketo in zahtevali naj dvigne roke. To naj bi Samarellija tako zmedlo, prepričan je bil namreč, da so ga napadli razbojniki, da je takoj skočil nazaj v avtomobil in se odpeljal z veliko hitrostjo. Policaji pa so bili prepričani, da so jim padli v past ugrabitelji in so začeli divje streljati za avtomobilom. Pri tem so ranili v kolk 25-letno Samarelli-jevo zaročenko Marino Mastromau-ro, s katero se je nameraval poročiti čez nekaj tednov, njeno 56-letnc mater sta zadeli dve svinčenki in sicer v prsi in v ramo. Med streljanjem sta bili ranjeni še 21-letna Monica de Benedictis v kolk in 9-letna Paola Miani v grlo. V avtomobilu sta se vozili' še 11-letna Claudia Paolina sestra in • njihova mati 30-letna Carla.
Ko je Vincenzo Samarelli po nekaj sto metrih spoznal, kaj se 'je dejansko zgodilo, se je ustavil ob robu ceste. Takrat so se zavedli svoje zmote tudi policaji, ki so ga zasledovali. Ranjence so takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so jih zdravniki operirali. Po težkih operacijah so si pridržali prognozo za 9-letno Claudio in 21-letno Monico.
Na kraj nesreče .je takoj prihitel poveljnik rimskega letečega oddelka Ciccone, ki je začel preiskavo. Rimski policaji so izrazili globoko obžalovanje, številni so tudi darovali kri za ranjence, poleg tega pa so zahtevali strogo preiskavo o upoštevanju vseh strogih pravil pri u-porabi agentov v posebnih akcijah. V zadnjih mesecih smo namreč v Italiii zabeležili že nekaj takih tragičnih nesporazumov.
nam kot tudi za sodelovanje pri nekaterih projektih novega petletnega načrta gospodarskega razvoja te države, (dd)
V Titogradu izvedli smrtno kazen
TITOGRAD — Okrožno sodišče v Titogradu je včeraj sporočilo, da so Dragišo Rističa, (32), ki je 15. marca 1977 v Titogradu posilil štiriletno deklico in jo zatem umoril, usmrtili. Kazen so izvedb na podlagi pravosodnega sklepa okrožnega sodišča v Titogradu. Obsojenčeve prošnje za pomilostitev niso u-poštevali, zavrnili pa so tudi prošnjo za izredno ublažitev kazni. To je bila po letu 1957 prva smrtna kazen, ki so jo izvedli v Črni gori.
-----|
HONGKONG - ‘ Po vesteh, ki prihajajo iz Hongkonga, bi moralo posebno sodišče, ki sodi deseterici voditeljev «kulturne revolucije*, objaviti razsodbo danes ali v ponedeljek.
GOSPODARSKO PISMO »Z SLOVENIJE
Ljudje bolj varčujejo devize kot dinarje
Je postal dinar v Jugoslaviji manj vredna in tudi manj cenjena valuta, se sprašujejo finančni eksperti, ko pregledujejo lanskoletne podatke o dinarskem in deviznem varčevanju. Podatki namreč kažejo, da ljudje bolj varčujejo devize kot dinarje. Prihranki so se lani na primer v Sloveniji bolj odebelili na deviznih kot dinarskih računih. Odnos med prirastom dinarskega in deviznega varčevanja je namreč 7 proti 60. Razlika je nepojmljivo velika čeprav je treba upoštevati, da je pri deviznem varčevanju vsaj polovičen del rasti povzročila devalvacija dinarja. Še močnejše so razlike med deviznim in dinarskim varčevanjem drugod v Jugoslaviji, pravijo ocene, kajti natančnih podatkov še ni. Zaradi tega imajo ljudje v bankah spravljenih že kar 7,6 milijarde dolarjev, čemur bi lahko rekli — zelo solidna devizna rezerva za tako državo, kot je Jugoslavija, ki je imela lani za dobri 2 milijardi dolarjev primanjkljaja v trgovanju s tujino, letos pa računa na 1.8 milijarde dolarjev primanjkljaja, če bo seveda uspešno opravila dokaj zahtevne izvozne naloge.
Ljudje radi varčujejo tuj denar predvsem zaradi tega, ker jih tako manj prizadene inflacija. Lani je na primer dinar doživel nasproti ameriškega dolarja, ki je pravzaprav nekakšna podlaga za določanje tečajne vrednosti dinarja, ogromen padec. Dolar je namreč v enem samem letu pridobil kar 53,3 odstotka pri vrednosti o-ziroma — 31. decembra 1980 je tisti, ki je dolar prodal, dobil kar 53,3 odstotka več dinarjev kot 31. decembra 1979. Glede drugih valut so spremembe take, kot jih je doživljal dolar do drugega denarja.
Kljub temu, da na legalnem trgu pravzaprav ni mogoče kupiti deviz, devizne hranilne vloge rastejo. Toda čeprav so menda na črni borzi devize najmanj za 10 odstotkov dražje kot je uradna valjava, jih ljudje kupujejo in nalagajo v banke.
Nakup na tak način je sicer kazniv, toda pri nakazilu denarja v banko ni treba dokazovati porekla deviz. Taka zahteva ne velja predvsem zaradi tega, ker veliko tujega denarja nalagajo v jugoslovanske banke delavci, zaposleni na tujem. Ta denar pa je za jugoslovansko devizno bilanco zelo pomemben in se mu država seveda ne more odreči, zato tega deviznega toka nikakor ne more omejevati s kakšnimi podobnimi predpisi. Bolj kot to muči državo vprašanje, kako bi uspela, da bi ljudje čim-več deviz zamenjali v dinarje in vh tako dali državi, da z njimi lahko ravna po svoji volji. Zaradi tega je lani ponudila lastnikom deviznih računov različne ugodnosti. če devize zamenjajo v dinarje. Kdor je devize prodal banki, je lahko za ta denar kupil blago domačih proizvajalcev brez temeljnega prometnega davka, kar je po-
menilo, da je bilo tako blago najmanj za 10 odstotkov cenejše kot sicer. Za nakup stanovanja je dobil, če je na primer vezal en dolar, kar štiri dolarje posojila tudi z dvajsetletno odplačilno dobo. Lahko je dobil takoj, ko je devizo prodal banki, ugodno gotovinsko posojilo, ki ga je lahko porabil za karkoli.
Te ugodnosti, sprejete po večini že pred devalvacijo dinarja, so v začetku zaradi negotovosti okoli tečaja dinarja kaj malo spodbudile odkup deviz oziroma prodajo zasebnih deviz državi. Toda že septembra lani so se bančniki prijemali za glavo — varčevalci so bankam prodali že za 108,9 milijona dinarjev deviz (ali 2,8 milijarde dinarjev) samo zato, da bi lahko kupovali brez temeljnega prometnega davka. Samo v oktobru so banke odkupile 93 milijonov dolarjev. Ob tem je takrat nekaj več kot 100 bank (vseh je v Jugoslaviji menda 162) sporočalo, da so morale za devize izdati 7,8 milijarde dinarjev posojil, ob koncu leta pa se je ta vsota dvignila na 13.9 milijarde dinarjev. Banke tolikšnega navala niso vzdržale. V normalnih pogojih bi ga mogoče še lahko, toda zaradi splošne nelikvidnosti se je začela ta devizno-posojilna vrv trgati in banke so morale začeti zmanjševati ugodnosti. Med prvimi zlasti slovenske banke, ki so se vse leto otepale s pomanjkanjem denarja in so zato uvajanju novosti na medbančnih sestankih tudi nasprotovale.
Na drugem koncu je bil vendarle dosežen ugoden rezultat, čeprav ga niso pričakovali — državne devizne rezerve so si nekoliko opomogle. Banke pa so se znašle v težavah, ki jih niso uspele prebroditi kljub obilni finančni injekciji (5,2 milijarde dinarjev), ki jim jo je lani za take «devizne transakcije.» dal guverner jugoslovanske narodne banke. Pokazalo se je. da ima država premalo denarja za vse tiste devize, ki so jih varčevalci pripravljeni prodati. Posebno očitno je bilo to v času novoletnih praznikov, ko so tudi zdomci. ki so prišli na dopust v domovino, hoteli kupovati z ugodnostmi. pa so jih mnoge banke morale zavračati.
Kljub temu pa se mora država tako domačim varčevalcem deviz kot jugoslovanskim delavcem v tujini, ki prinašajo devize v domače banke, še vedno prilizovati, zato kljub težavam, ki jih imajo banke, ni ukinila kupovanje blaga za devize in brez prometnega davka pri najemanju posojil na po dlogi deviz pa so pogoje zaostrile same banke. Po vsej verjetnosti se bo morala država dobrikati še naprej; vse dotlej, dokler bo gospodarstvu deviz tako močno primanjkovalo kot zdaj. Zato kar drži dejstvo, da je dinar manj ugle den in za nekatere tudi manj vreden.
JOŽE PETROVČIČ
iiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiitiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKifiiiiiiiiiiniiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiu*
SINDIKALNO SREČANJE NA OSOJSKEM JEZERU
Koroški sindikalisti za pravice slovenske narodnostne skupnosti
Sindikati bodo vedno nastopili proti diskriminaciji, če bodo zvedeli za konkretne primere
CELOVEC — Predsednik koroškega deželnega vodstva avstrijske Sindikalne zveze, namestnik deželnega glavarja Erwin Fruehbauer je v četrtek v sindikalnem domu na O-sojskem jezeru sprejel delegacijo iniciativne skupine »Sindikalisti za pravice manjšin*. Pri razgovoru so bili prisotni tudi predsednik koroške delavske zbornice Josef Quantschnig in drugi sindikalni funkcionarji.
Delegacija sindikalistov, ki se zavzemajo za pravice slovenske manjšine na Koroškem, in jo je vo-
dil dr. Helmut Stock - Hammer, je Fruehbauerju razložila svoje poglede in zahteve, ki zadevajo tako splošni položaj slovenske manjšine kot tudi vprašanja dvojezičnosti znotraj sindikalne zveze. Iiniciativni skupini gre tako za preprečevanje diskriminacije kot tudi za to, da slovenski jezik ne bo več omejen le na dom, dvorišče in hlev, temveč bo našel pot tudi v sodobni delovni svet. Po mnenju iniciativne skupine bi morala k temu prispevati tudi sindikalna zveza.
Pičla jugoslovansko vietnamska menjava
BECKJRAD — Jugoslovansko-viet-namsko gospodarsko sodelovanje zaradi premajhne ponudbe izdelkov, pomanjkanja dolgoročnih sporazu mov in prevoznih težav ni doseglo rezultatov, ki bi ustrezali obojestranskim možnostim za razširitev gospodarskih odnosov. 'V interesu o beh strani je, da se take razmere spremenijo, zato morajo dati v prihodnjem obdobju gospodarski organizaciji obeh držav' poslovhe pobude, da bi se gospodarsko sodelovanje okrepilo in razširilo na nova področja. To so ocenili ob koncu {»govorov na četrtem zasedanju jugoslovansko - vietnamskega odbora za gospodarsko in znanstveno-tčhmčno sodelovanje. Jugoslovanske gospodarske organizacije se zanimajo za izvoz vrste izdelkov v Viet-
iiimiiiitiiitiiiiiiiimtMiiiiiiiiitimiiiiiimiiiiitiiiiimmiiimniniiiiiifiimtiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiM«
Kim Dae Junga pomilostili
jVrbovno sodišče je spremenilo smrtno kazen, na katero je bil obsojen voditelj opozicije Kim Dae Jung, v dosmrtno Ječo. Obsodbo Je prebral predsednik sodišča	(Telefoto AP)
Fruehbauer je v pogovoru dejal, da bodo sindikati vedno nastopili proti diskriminaciji, če bodo zvedeli za konkretne primere, sodil je, da so prizadevanja za ohranitev slovenščine kot živega jezika upravičena. Sindikalna zveza se zavzema za toleranco, za koristno pa ima tudi večjezičnost. Deželno vodstvo pa lahko svojo politiko usmerja le na osnovi večine v sindikatu, seveda pa morajo pri tem manjšini biti zagotovljene vse možnosti artikulacije. Če bo sindikalna baza soočila deželno vodstvo s pobudami in potrebami, bo sindikalna zveza vsak-čas pripravljena pomagati, je rekel Fruehbauer.	(Sindok)
Senat ZDA potrdil 8 ministrov
WASHENGTON - Ameriški senat je potrdil nadaljnjih ospm ministrskih imenovanj Reaganove administracije. Minister za pravosodje bo William Frencii Smith, za kmetijstvo John Block, za trgovino Mal-com Baldrige, za javna dela Samuel Pierce, za prevoze Drevv Lp-wis, za energijo James Edwards, za šolstvo T. H. Bell in za notranje zadeve James Watt.
COSENZA — Vojaške oblasti 1* oporišča v Grazzaniseju, v pokrajini Cosenza, so sporočile, da je strmoglavilo dvosedežno vojaško letalo na gričevnatem področju Franco-lise. Oba pilota sta si rešila življenje s padalom.