Politični ogled. DRŽAVA SHS. Radi že opisanih ogromnih novih davkov in radi popolnega zapostavljanja Slovenije je Jugoslovanski "tlub glascval proti dvanajstinam. V svoji izjavi navaja: Nova bremena (povišanje invalidskega davka, uvajanje komorskega poreza, to je davek za vojne dajatve, aov 2 odsfcot. davek od zaslužka ročnih delavcev, takse za obratovalce, zvisane carine itd.) bodo spet zadele one pokrajine m one sloje, ki točno plačujejo neposredne davke ler delavce v onih pokrajinah, v katerih je več Kndustfijskib podjetij in vep večjih obrtnikov. Ker je Slovenija ilak preobremenjena, predlagamo, da se ta pova bremcna opustijo. Kakor'pri poračunu, tako se Juii priizrednih in naknadnib kreditih zaposlavlja Slovenija. Za ceste !n želcznice v Slovcniji, za uradnike in upokojcnce v celi državl in izplačilo razlik uradniških plač, *za prevcdbo kronških upokojencev v dinarske ni jjjobenili kreditov. pač pa so za popolnoma nepotrebno ¦oborožcvanje doioeeni visoki krediti. Zaključuje pa tafeole; V znak protesta proti škdoljivemu načinu državnegu gospodarstva potorn dvanajstin, v znak protesta proli pretirano visokim nepotrebnhn naknadnim in izrediiim kreditoin, v ziiak protesta proti neresnosti, s ka*ero se v naglici ob-avnaVajo brez dovoljenih pojasnil yelevažna gt»podarska in socialna vprašanja, v znak protesta proti zapostavljanju Slovenije, v znak protesta proti neumeslnira novim oziroma povišanim davkom in brenienom, v znak prolcsta proti neenakostim, ka»ere ostanejo še nadalje v veljavi, smo prisiljeni glasovali proti predloženemu zakonskcmu predlogu. Samostojno demikratski lažnjivci sedaj pišejo, da «o »klerikalci« glasovali proti uradniškim, in\"alidskim ¦m žekzničarskim dokladam. — Lagati je lahko, ljudje •i)i. pa morali biti sami bebci, da bi take laži do&egle ivoj uspeb. Vladna večina — radikali in sainostojni ¦Pribiče\-ič-Žcrjavovi demokrati so dvanajstine sprejeli, <edaj jih sprejeinajo tudi v parlamentu — in kmalu se bo videlo, kaj bodo od tepa imeli invalidi, upokojenci •m železničarji. Od silnih davkov, ki jib vladna večina oalaga, invalidi in drugi kakor doslej ne bodo imeli niti «aajmanjše koristi. ' Na pondeljkovi seji skupščir.e so se sestavili še osta ii skupščinski odbori, v katerib ima vlada vsled odsgoditve dobre polovice hrvatskih mandatov tudi znatno vcdino. Ko se je volilo predsedstvo zakonodajnega odbora, »o Radičevci že kazali namcne uskočiti iz bloka opoziuje. Na svojo pest so namreč radikalom ponujali svojega kandidata za podpredsedniško mesto, pa so se Hončne k premislili in je kandidat sam odstopil. Samostojni demokrati so zelo poparjeni odkar jim je izpodletelo, ukrasti SLS en mandat na Štajerskem. Opozicija pripravlja nove obtožbo radi korupcije *n nezakonitosti. Tako bo vložena tudi obtožba proti .pravosodnemu minislru dr. Lukiniču (sam. demokrat) radi postopanja v aferi Turn—Taxis. S tem ^o zado<5e o Pribičevičevi zahtevi, ki kljub svoji prvotni obJjubi ni odgovarjal na vprašanja poslancev Jugoslov. fcluba glede te afere, marveč se je holel izviti s tem, da r.i v parlamentu vložena nobena obtožnira. Ra\aio tako sc pripravlja obtožnica proti notrarjemu minislru radl cpzakonitosti in nasilja, ki so ga vršili za časa voAtev njegovi organi. Pripravljena pa je tudi že podpisana interpelacija radi odkupa tobaka. V tej interpelaciji se bo pokazala vsa gniloba sedanje uprave. V tej interpelaciji sc obtožuje monopolska uprava strašno nemarnega postopanja, ki stane državo ogromne svote. PREDSEDNISKE VOLIiVE V NEMCIJI. V nedeljo so se v Nemčiji vršile za po smrti Friderika Eberla izpraznjeno državno prcdsedniško mesto. V<riitve so bile brezuspešne, ker ni nobeden od sedmih kandilatov dosegel popolne ve6ine glasov, kakor to pred pistije za izvolitev nemška ustava. Največ glasov je do- bil desničarski kandidat dr. Jarrcs (10,387.523), ki so ga postaTiK zmemejši nacijonalisti in monarhisti, nemška ljudska stranka in še nekatere druge inanjše politične desničarske skupine. Takoj za njim pride samostojni kandidat socialistov dr. Braun s 7,785.678 glasov, potem pa sledijo: dr. Marx (eentrum) 3,883.676, dr. Hellpach (demokrat) 1,565.136, dr. Held (Bavarci) 1,002.278, ko- munist Theknann 1,869.533 in kot zadnji skrajni naci- jonalist gcneral Ludendorff s 284.471 glasovi. — Repu- blikanci — to so socialisti, centrum in demokrati — imajo brez komuni«tov veliko večino glasov naprain monarhlstom in nacionalLstom in ko bodo 26. aprila po- novne volitve, bo gotovo zmagal skupni republikanski kandidat, najbrž dr. Marx — proti Jarresu kot skupne- mu kandidatu desničarjev. VPRAŠANJE NAR0L..IH MANJŠIN V ITALIJI.  Zadnji govor sloveiiskega poslanca v italijanskem parlamentu dr. Besednjaka so vladni fašistovski poslan ci sprejeli s tako zagrizenostjo, da se je italijanska^ javnost začela zgražati nad nizko stopnjo, na kateri se je pokazal parlament. Dva uglcdna lista sta začela naglašati, da niorajo začeti Italijani manjšinsko vprašanje motriti s širših vidikov. Pisatelj člankov opozarja, kako smešen je strah, da bi moglo pičlih 600.000  Slovanov in Nemcev tvoriti kako nevamost za 40 mili jonov Italijanov, za katerimi stoji država z vso svojo  močjo in ustanovami, s sodišči, šolami in vojsko, ki so  vse čudoviti pospeševalci strnjenja. Pač pa bi ti drugo rodni drobci utegnili postali Italiji silno nevarni tedaj, ako se med njimi razvije iredenta, ki bi se naslanjala na Neinčijo in Jugoslavijo. Tedaj bi bila italijanska zunanja politika za desetletja priklenjena na severnovzhodno fronto, namesto da bi se posvečala dalekosežnejšim vprašanjem evropske in svetovne politike. Najzvestejša scstra iredentizma pa je nestrpnost, ki se izraža v preganjanju in zatiranju. Zato mora Italija svojo politiko nasproti narodnim manjšinam izpremeniti in zavzeli nasproti Kjim stališče pametne strpnosti in pravičnosti. Slovani in Nemci naj dobe šole z maternim učnim jezikom in naj se smatrajo v vsakem oziru kot italijanski državljani kakor vsi drugi. — Seveda tudi člankar ne pozablja na poilalijančenje in ga nikakor ne odkJanja; opozarja le, da je treba ta prooes prepustiti času in nararneinu razvoju, ne pa ga pospeševati na škodo Italije same. Na vsak način se vidi, da Italijani sami izprevidevajo, da se sedanje barbarsko ravnaiije nasproti manjšinam ne da zagovarjati, ne vzdržati. PROTIRUSKA VOJAŠKA POŠVETOVANJA. V ruskih viadiiih krogife so vzbudila veliko pozornost poročila o vojaških koiifeT«ncah poljskega generaJnega štaba. Konfereiice šrfiatrajo kot pričetek priprav za napad na Rusijo;'V glavttem moskovskem listu »Izvestjih« dolži Steklov angleško tlado, da ona ofganizira protiruski pokret in skuša cbdali Rusijo z obročcm sovražnikov, ki naj b: Rusijo pri prvi priliki napadli.