MED TEORIJO IN PRAKSO Sramežljivost ali selektivni mutizem? Karmen Mandl, univ. dipl. psih., Anksio – Center za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim Selektivni mutizem je anksiozna motnja, zaradi katere otrok zunaj svojega doma oz. v manj znanih socialnih situacijah ne govori. Večina ne zmore govoriti z odraslimi in vrstniki v šoli oz. vrtcu ter v javnosti, kot tudi ne z družinskimi prijatelji in razširjeno družino. Otrok lahko komu- nicira s kimanjem in kazanjem, lahko pa sploh ne. Ker so zgodnje intervence zelo pomembne, je pomembno, da predvsem terapevti in učitelji dobro poznajo motnjo in načine, ki otrokom pomagajo premagati svoje strahove. se, na primer, bali pajkov in bi vam nekdo rekel, da Ključne besede: premagajte strah in primite tarantelo, bi ga najprej selektivni mutizem, anksioznost, strah pred govorje- verjetno prijazno zavrnili. Če bi vas ta oseba začela njem, intervence, načini pomoči siliti, da primite pajka, bi se ji verjetno uprli s kriča- njem, jokanjem ali celo pobegom. Otroci s selektiv- Kaj je selektivni mutizem? nim mutizmom se počutijo podobno, če jih silimo, Selektivni mutizem je anksiozna motnja, zaradi ka- da naj govorijo. Ne morejo pa vas prijazno zavrniti, tere otrok zunaj svojega doma oz. v manj znanih so- ker ne govorijo. cialnih situacijah ne govori. Večina ne zmore govoriti z odraslimi in vrstniki v šoli oz. vrtcu ter v javnosti, kot Če otroka nehamo spodbujati h govoru in vklju- tudi ne z družinskimi prijatelji in razširjeno družino. čevanju ter ga nehamo opogumljati, da se sooči s Otrok lahko komunicira s kimanjem in kazanjem, svojimi strahovi, se ne bo nekega dne zbudil in začel lahko pa sploh ne. Lahko govori samo z vrstniki, govoriti. Pomembno je, da otroka ne silimo, ampak učitelji ali nikomer. Starši so velikokrat zmedeni, saj ga spodbujamo, da se korak za korakom premika iz otrok doma normalno govori in je celo zelo klepetav. svoje cone udobja. Tako kot nekdo, ki se boji pajkov, V šoli in vrtcu pa poročajo, da ne vzpostavlja očesne- ni sposoben prijeti pajka, je pa na začetku morda ga stika, se drži zase, se redko druži z vrstniki, noče sposoben biti v njegovi bližini in se nato po korakih sodelovati in podobno. Vzrok za to vedenje je strah. premikati do težjih ciljev. Enako je pri selektivnem Večina otrok s selektivnim mutizmom ima tudi so- mutizmu. cialno anksioznost, separacijsko anksioznost, jezikov- ne motnje in motnje senzorne integracije. Večina otrok s selektivnim mutizmom ne bo kar sama od sebe začela govoriti. To je zelo pogost mit, Selektivni mutizem je zelo redka motnja (prizadene ki ga širijo tako strokovnjaki v šolstvu in zdravstvu približno odstotek populacije) in večinoma dolgo kot tudi prijatelji in sorodniki družin, ki imajo otroka sploh ni pravilno diagnosticirana (Perednik 2011). Ko s selektivnim mutizmom. Zaradi tega družine zelo se ljudje srečajo s takim otrokom, večinoma prepo- pogosto ne ukrepajo še mesece ali leta po tem, ko znajo njegov strah. Ker želijo otroku omiliti neprijetna so opazili, da otrok ne govori. Minilo bo veliko časa, občutja, ga začnejo reševati (odgovorijo namesto otrok bo krepil svoj vzorec izogibanja govoru, starši/ njega, ga vprašajo tako, da lahko pokima ali pokaže). prijatelji/učitelji pa ga bodo nehali spodbujati h go- Vendar te prijazne namere, ko iz neprijetne situacije voru (morda bodo z uporabo raznih nadomestkov, rešijo otroka, njegovo anksioznost samo še povečajo. kot so kimanje, pisanje, uporaba znakovnega jezika, Otrok se v tem trenutku res počuti bolje, vendar hkra- celo krepili otrokov vzorec izogibanja govoru). Bolj ti dobi informacijo, da situaciji ni kos in da ne zmore, kot je vzorec izogibanja utrjen, težje ga je prekiniti. s čimer se strah samo poveča. Ker to vedenje otrok Namesto da bi se stanje s časom izboljšalo, se lahko prakticira večkrat na dan, stokrat na teden in več ti- brez pravilnih ukrepov poslabša. Zgodnje ukrepanje sočkrat na leto, se vedenje zelo utrdi. Otrok postane je namreč ključ do uspeha. zelo spreten v izogibanju situacij, ki mu povzročajo neprijetne občutke; tudi osebe okoli njega postanejo Kako pomagati otroku s selektivnim mutizmom? zelo spretne pri reševanju otroka iz teh situacij. Sta- Če hočemo razumeti selektivni mutizem, moramo rejši je otrok, težje je prekiniti ta vzorec (Kotrba 2018). najprej razumeti krog negativnega ojačevanja (Kotr- ba 2018). Naj navedem primer: Nekdo vpraša otroka, Otroci s selektivnim mutizmom lahko na trenutke koliko je star. To prijazno vprašanje lahko pri otroku s res delujejo uporniško, vendar raziskave potrjujejo, selektivnim mutizmom povzroči veliko mero anksio- 52 da je njihovo vedenje posledica anksioznosti. Če bi znosti. Lahko začne gledati v tla ali starša ali se celo Didakta skrivati za njim. Starš se počuti neprijetno, ker ve, da otrok ne more odgovoriti. Tudi tisti, ki je otroka vprašal, ne ve, kaj naj naredi. Po navadi odrasli v tem trenutku »reši« otroka. Starš lahko odgovori namesto otroka ali pa tujec reče: »Verjetno je samo malo sramežljiv.« Kakorkoli že, v tem trenutku vsi čutijo olajšanje (morda se zavedajo ali pa tudi ne). Tako začne otrok prakticirati, da ne odgovori, ta vzorec pa se bo najverjetneje ponovil tudi naslednjič, ko ga bo kdo kaj vprašal. Otrok je spodbujen Negativno h govorjenju ojačevanje KROG NEGATIVNEGA Vsi občutijo OJAČEVANJA Otrok doživlja olajšanje neprijetne občutke, strah Odrasli »reši« otroka Okolica zazna te občutke Krog negativnega ojačevanja selektivnega mutizma (Kotrba 2018) Glavni cilj je prekiniti krog negativnega ojačevanja. Ko učitelj ali vzgojitelj opazi, da otrok ne govori, je pomembno, da opazuje otrokovo vedenje kot tudi Kaj lahko naredi šola? to, ali govori z učitelji, otroki in ali lahko izraža svoje Pogovor s starši potrebe in želje. Nekateri otroci s selektivnim mu- Ni neobičajno, da so ravno učitelji in vzgojitelji prvi, tizmom si ne upajo vprašati niti, če lahko gredo na ki opazijo znake selektivnega mutizma. Otroci s stranišče, ali povedati, da jih kaj boli. selektivnim mutizmom so doma po navadi zelo klepetavi, zato starši ne razumejo dogajanja v šoli Starši so nad informacijo šole ali vrtca velikokrat ali vrtcu. Starši pogosto prvič slišijo za selektivni presenečeni, saj je otrok doma popolnoma dru- mutizem in so prepričani, da je otrok pač samo gačen. Priporočam, da se tako starši kot učitelji sramežljiv in da bo to svojo sramežljivost prerasel. pridružijo facebook skupini »Starši otrok s selektiv- Če otrok v šoli ali vrtcu ne govori, je treba povpra- nim mutizmom«. Če starši ničesar ne naredijo, jih šati starše o njegovi komunikaciji doma. Če otrok lahko povabite v razred na opazovanje otrokovega doma normalno govori, v razredu pa opažate ne- vedenja. Ključ do uspeha so namreč zgodnje inter- verbalno komunikacijo ali pa nobene komunikaci- vence ter timsko sodelovanje staršev, učiteljev in je, gre verjetno za selektivni mutizem. strokovnjaka, ki dela z otrokom. 53 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Šolski tim Lahko jim preberete tudi slikanico Ana premaga V šoli so najprimernejši za delo z otrokom psiholog, strah pred govorjenjem. Najstnikom bomo delo- pedagog, specialni pedagog, logoped. Torej nekdo, vanje anksioznosti razložili na njim primeren način. ki ima izkušnje z otroki s selektivnim mutizmom ali pa je pripravljen razširiti svoje znanje. Če otrok Vprašanja že govori s katero od teh oseb, je ta najprimernejši Otrokom s selektivnim mutizmom ne postavlja- kandidat. Na začetku so po navadi potrebna sre- mo vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z čanja »ena na ena«, vendar je bolje, če se srečujeta da ali ne, saj se otrok na ta vprašanja praviloma večkrat tedensko, na primer štirikrat po 15 minut, odzove neverbalno (kimanje). Odprta vprašanja kot pa eno uro na teden. V pomoč otroku se lah- (Kaj najraje počneš?) so za otroke s selektivnim ko vključijo tudi starši, ki se lahko hodijo večkrat mutizmom praviloma prekompleksna. Najpri- tedensko z otrokom igrat bodisi v igralnico ali pa v mernejša so zaprta vprašanja z dvema ali tremi poseben prostor ter postopoma v igro vključujejo izbirami (Imaš raje glasbo ali šport?). Pomembno posamezne otroke. je tudi, da damo otrokom za odgovor na voljo naj- manj pet sekund. Verjetno bomo vprašanje morali Pomembna je priprava otroka ob prehodih (nova postaviti večkrat, ga malo spremeniti in mogoče vzgojiteljica, vstop v šolo, nova učiteljica) po metodi dati otroku več časa. Če vam je tišina neprijetna, je sliding in. Pomembno je tudi izobraževanje vseh, ki pomembno, da otrok tega ne opazi, saj bo to po- imajo stik z otrokom, o motnji in oblikah pomoči. večalo njegovo anksioznost. Otroku se zahvalimo (Hvala, da si mi povedal, da ti je glasba všeč.). Ve- Na začetku je pomembno z otrokom zgraditi dober čina otrok s selektivnim mutizmom ne mara biti v odnos. Otrok naj vas spozna brez pritiska, da mora središču pozornosti, zato se ne odzovite pretirano govoriti z vami. Izogibamo se kakršnihkoli vprašanj (Kotrba 2015). in izberemo aktivnosti, pri katerih bo otrok užival (na primer igranje družabnih iger). Šele ko je otrok Pomembno je, da otrokov trud nagrajujemo tudi sproščen z vami, ga začnete postopoma s pravilno z zbiranjem nalepk ali žetončkov, ki jih lahko po- obliko vprašanj spodbujati h govorjenju. zneje zamenja za nagrado ali določene privilegije. Dobro je, da to počnejo tudi doma s starši. Otrokom lahko selektivni mutizem razložite na tak način: Sodelovanje z zunanjim strokovnjakom Večkrat sva se pogovarjali o tem, kako težko je Terapije v pisarni terapevta za otroke s selektiv- spraviti besede ven. Veliko otrok ima težave, ko se nim mutizmom ne delujejo. Dober terapevt bo učijo brati, računati ali voziti kolo. Ti s temi stvari intervence izvajal v šoli in na tistih mestih, kjer nimaš težav, ko pa želiš kaj povedati, pa je težko otrok ne govori. V tujini je tudi praksa, da terapevt in neprijetno. V naših možganih je del, ki je kot pes nekajkrat obišče družino, saj je v varnem okolju z čuvaj, pove nam, ko smo v nevarnosti in kdaj je vse otrokom s selektivnim mutizmom najlažje in naj- ok. Včasih imamo res pravega psa čuvaja, če stoji- hitreje vzpostaviti odnos. Za zelo učinkovito pa se mo sredi ceste in zaslišimo avto, začne ta naš pes je izkazala tudi intenzivna terapija v obliki tabo- čuvaj lajati in nas opozori na nevarnost. Če bi sre- ra, kjer je otrok deležen terapije cel teden več ur čali medveda, bi prav tako začel lajati. Eni psi pa dnevno. Dober terapevt bo sodeloval s šolo, podal lajajo ves čas na veverice, poštarje, mačke, avte. smernice za delo in preverjal, kako stvari delujejo Pa so te stvari res nevarne? Pri takem psu čuvaju v praksi (Kotrba 2018). je težko vedeti, kdaj si res v nevarnosti in kdaj ne. Tak je tudi tvoj pes čuvaj, opozarja te na nevarnost, Kaj lahko stori učitelj?1 četudi je ni (ko te kdo kaj vpraša, ko zagledaš pajka Zagotovite toplo in spodbudno razredno klimo. …). Je pajek res nevaren? Je nevarno, ko te učiteljica ■ Kadarkoli je to mogoče, vključite otroka v aktiv- kaj vpraša? In najina naloga bo, da bova trenirali nosti. tvojega psa čuvaja, da bo postal pravi pes čuvaj. ■ Dajte učencu pomembne naloge, ki ne zahte- Naučili se bova, kdaj je treba psa čuvaja poslušati vajo verbalnega odziva, da se bo počutil kot del in kdaj ne, ugotovili bova, v katerih situacijah boš razreda (lahko kaj pomaga učitelju ali sošolcem). pogumna, četudi bo pes lajal. Tako ga bova naučili, ■ Lahko otroka obiščete tudi na domu, saj se tam kaj je zares nevarno in kaj ni. Vse stvari pa so na za- počuti najbolj varno in je verjetnost, da bo začel četku težke (spomni se vožnje s kolesom, smučanja govoriti z vami, največja. …), ko se jih učimo. Včasih želimo odnehati, vendar če vztrajamo, postane s časom lažje in lažje. Enako Namenoma se na začetku izogibajte vprašanj. bo, ko boš začela v šoli pogumno uporabljati svoj ■ Celo beseda »zdravo« lahko v tem otroku vzbudi glas. Na začetku ti ne bo prijetno, strah te bo, ven- občutek, da mora odgovoriti. dar ti bom pomagala in bova skupaj premagali ■ Namesto »zdravo« raje recite: »Lepo te je videti vse začetne težave. Velja? danes, Maja. Imeli se bomo super skupaj.« 54 1 Povzeto po Sipon-Blum 2007. Didakta Najbolje je začeti z opisovanjem, refleksijami in Uporabite veliko pohvale. spodbudami ■ Ob vsaki interakciji, nasmehu, ko pomaha, se ■ »Super ti je uspelo, kako si narisala mavrico. Vi- približa vrstniku ali vam pokaže svoj izdelek, ga dim, da si zgradila velik stolp. Tudi jaz imam pohvalite: »Hvala, da si mi pokazal svojo risbico. rada visoke stolpe. Uporabila si rdečo barvo, pa Bilo je res pogumno, da si se nasmehnil Ani.« zeleno in modro. Super ti gre.« ■ Otroci s selektivnim mutizmom lahko zelo na- predujejo, vendar z majhnimi koraki. Uporabite tehniko sliding in. ■ V vrtcu oz. šoli z metodo sliding in postopno v Če drugi otroci rečejo: »Lili ne govori.«, jih popra- odnos z otrokom vključujte nove osebe (naj- vite in jim razložite, da Lili govori, vendar dela na prej vzgojiteljico, nato še ostale, ki z otrokom tem, da bi postala pogumna in začela govoriti delajo). Postopno v igro vključujte tudi otroke tudi v šoli. (najprej tiste, s katerimi se otrok dobro poču- ti). Ko se otrok v manjši skupini dobro počuti Pomagajte otroka vključiti v igro vrstnikov. in sproščeno komunicira, se aktivnosti skupi- ■ Anksioznost onemogoča otrokom s selektiv- ne prenašajo še v druge prostore vrtca (avla, nim mutizmom, da bi se vključili v igro vrstni- igralnica, igrišče). Tehnika je opisana v nada- kov. Pomoč pri vključevanju otrok s selektiv- ljevanju. nim mutizmom v igro otrok med odmori in v oddelku podaljšanega bivanja je zelo v pomoč. Ko se učenec malo sprosti, je najbolje postaviti Otroku s selektivnim mutizmom in vrstniku zaprta vprašanja z izbirami. lahko daste tudi skupne naloge: »Ana in Eva, ■ »Ti je bolj všeč rožnata ali vijoličasta? Si prišel prosim, če skupaj počistita igralnico.« danes z avtom ali avtobusom?« ■ Pri aktivnostih in kosilu naj sedi poleg otrok, s ■ Četudi uporabite da/ne vprašanje, lahko na katerimi se počuti varno, tudi pri ostalih aktiv- koncu vedno dodate »ali kaj drugega« in nostih ga vključite v skupino otrok, s katerimi ustvarite vprašanje z izbirami: »Te je pripelja- se dobro počuti. la mama ali kdo drug?« ali »Ti je všeč rožnata barva ali katera druga?« Omogočite delo v majhnih skupinah. ■ Ko otrok odgovori na vprašanje, ga pohvalite: ■ Če je otrok preveč anksiozen, da bi lahko pred »Hvala, da si mi povedal, da ti je všeč rožnata.« celim razredom opravil določeno nalogo, mu omogočite, da jo opravi v majhni skupini ali Izogibajte se branju misli. Spodbujajte govor, ne celo samo »ena na ena« z vami. neverbalne komunikacije (kimanja, kazanja). ■ Če opazite, da otrok kaže ali kima, recite: »Vi- Sprejmite neverbalne odzive. dim, da kažeš na modri stol. Bi rad sedel na ■ Če je otrok s selektivnim mutizmom preveč modrem stolu ali kje drugje?« anksiozen, da bi odgovoril ali se vključil, mu ■ Če otrok pove, ga pohvalite. Ne postavljajte dovolite, da se odziva neverbalno. ga v središče pozornosti, ampak samo recite: ■ To naj bo samo začasno. Treba se je zavedati, »Hvala, da si mi povedal, da bi sedel nekje dru- da delamo na tem, da se bo s časom otrok za- gje. Bi sedel na rdečem ali rumenem stolu?« čel odzivati z govorom. ■ Če spregovori šepetaje, to, kar je povedal, po- novite na glas in ga pohvalite: »Hvala, da si mi Ostanite pozitivni. povedal.« ■ Ne kaznujte otroka, ker ne govori. Izogibajte se izzivanju občutkov krivde, da bi začel govoriti. Počakajte pet sekund. ■ Otroci s selektivnim mutizmom so izjemno ■ Če otroku postavite zaprto vprašanje z izbi- občutljivi na kritiko. Občutek, da jim ne uspeva rami in otrok ne odgovori, počakajte pet se- ali da so koga razočarali, jim je lahko neprije- kund. Potem ponovite vprašanje. Pomembno ten. Morate se zavedati, da vam otrok ne klju- je, da ima otrok dovolj časa za procesiranje in buje. odgovor. Nastopi, naloge ... Uporabite video- ali zvočne posnetke. ■ Nastopanje v javnosti – otrok ne nastopa, če ne ■ Otroka lahko bolje spoznate tudi tako, da se želi. Sodelujte s starši, da ga na nastop pripra- doma posname in pove o svojih najljubših vijo in vadijo doma, saj se bo tako otrok varneje stvareh. Mogoče si video ogledate najprej brez počutil. Vedno ga vključite vsaj s statično vlo- njega, lahko pa si ga ogledata tudi skupaj ali go (na primer je na odru in drži drevo). ga predvajate pred celim razredom. Delajte ■ Priprava otroka na posamezne situacije (na postopoma in po korakih. Otrok oz. starši naj primer: če se bodo v vrtcu pogovarjali o dolo- povedo, kako naj bo video predvajan. čeni temi, naj ga doma na to pripravijo). 55 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Tehnika sliding in je strah vključiti se v igro, da ga je strah, ker se Cilj je vključitev vzgojiteljice, učiteljice ali tera- ne zna igrati nekaterih iger, da ga je strah, da ga pevta v prostor, medtem ko otrok sproščeno ko- bodo zavrnili. Vprašajte jih, kako bi lahko poma- municira z mamo ali katerokoli osebo, s katero se gali temu otroku, da bi se počutil bolje v njihovi počuti varno (Kotrba 2018): sredini, da bi se začel igrati in pogovarjati z njimi. 1. Mama in otrok imata nekaj časa, da se v pro- Otroke lahko prosite, da se javijo za pomočnike. storu sprostita in se s pomočjo družabnih igric in Ti pomočniki vam bodo pomagali pri vključeva- drugih igrač sproščeno pogovarjata. nju otroka v skupino (ga vprašali kaj, ga povabili k igri, če se igra sam). Mogoče na začetku ne bo 2. Ko je otrok dovolj sproščen, pride v prostor odgovoril ali se ne bo hotel igrati. To ne pomeni, vzgojiteljica. Z otrokom ne vzpostavlja stika, pove da ne želi, ampak si ne upa in ga je strah. Spo- samo, da mora nekaj narediti. Usede se na pro- mnite otroke, kako se oni počutijo, ko jih je strah. stor čim dlje od otroka in se z nečim zaposli (na Verjetno otrpnejo, se ne morejo premakniti in primer bere, piše). podobno. Naj poskusijo večkrat. 3. Ko je otrok dovolj sproščen, se vzgojiteljica pre- Pomočnik ga lahko vpraša, katere risanke rad makne bližje ali pa se bližje vzgojiteljici prema- gleda, katere igrice rad igra, kaj rad jé, kaj rad kneta mama in otrok. dela popoldne, katere so njegove najljubše lego kocke in podobno. O teh temah se lahko doma 4. Ko je otrok dovolj sproščen, pride vzgojiteljica pogovarjajo tudi s starši, saj se mu bo tako laž- opazovat igro, vendar se vanjo ne vključuje niti je je vključevati v pogovor in ga ne bo takoj končal. ne komentira. Pomočnikom razložite, da naj uporabljajo zaprta vprašanja z izbirami. Otrok bo namreč premagal 5. Če otrok sprejema njeno navzočnost in vseeno svoje težave samo ob sodelovanju vseh, to je uči- sproščeno govori, lahko začne vzgojiteljica reflek- teljev, staršev in terapevta. tirati, kar otrok govori (na primer, če otrok reče mami, da bo izbral rdečo karto, lahko vzgojiteljica Moja osebna izkušnja reče: »O, izbral si rdečo karto.« ali če pove mami, Sem psihologinja, edukantka integrativne psi- da se je včeraj vozil s kolesom, lahko komentira: hologije. Imam otroka s selektivnim mutizmom. »Včeraj si se vozil s kolesom. Sliši se zabavno.«). Ker je ta motnja v naši državi še zelo nepoznana, sem se odločila, da začnem ozaveščati tako star- 6. Če se otrok v tej situaciji počuti varno, se lahko še, učitelje kot tudi terapevte o načinih pomoči vzgojiteljica vključi v pogovor z zaprtimi vprašanji tem otrokom. Ker so zgodnje intervence ključ do (Imaš rad modro ali rdečo barvo ali kaj druge- uspeha, je pomembno, da ne čakamo predolgo. ga? / Imaš rad x igrico, y igrico ali katero drugo?) Starejši je otrok, bolj so vzorci utrjeni in težje je prekiniti krog negativnega ojačevanja. Vendar 7. Če se otrok konstantno odziva na vzgojiteljico, tudi pozneje pri starejših težave niso nerešljive in se lahko starš počasi umakne iz prostora, na pri- se lahko selektivni mutizem ob primerni pomoči mer gre na stranišče, se vrne in postopoma po- celo ozdravi. Ob strokovni pomoči se lahko sta- daljšuje svojo odsotnost. nje normalizira v kratkem času (nekaj mesecev), hkrati pa s takojšnjimi intervencami preprečimo Razložite drugim otrokom, zakaj otrok ne go- nadaljnje zaplete na socialnem, kognitivnem in vori jezikovnem področju, predvsem pa na področju Brez prisotnosti otroka se pogovorite z njegovi- samopodobe. Sem tudi moderatorka skupine mi sošolci o tem, česa je otroke v skupini strah. na facebooku »Starši otrok s selektivnim mutiz- Kaj jim pomaga, da jim je lažje? Jim pomaga, če mom«, kjer objavljamo vse novosti in ogromno so z njimi ljudje, s katerimi se počutijo varno (na uporabnih informacij tako za starše, učitelje kot primer prijatelji, starši). Jim pomaga, če jih ljudje tudi terapevte. Vabljeni, da se nam pridružite. potolažijo, jim rečejo, da bo vse v redu, ko jih je strah? Berite na primer slikanico Deček in nje- gova senca. Razložite, da vam je bila ta knjiga najbližje, ker je bil deček na primer zelo podoben vašemu sinu. Vprašajte jih, ali poznajo koga, ki je Literatura Kotrba, A. (2015): Selective mutism. Eau Claire: PESI Publis- podoben fantu iz slikanice? hing & Media. Kotrba, A. Saffer, S. J. (2018): Overcoming selective mutism. Char- leston: Summit & Krest Publishing. Vprašajte jih, če vedo, zakaj ta otrok bolj malo Perednik, R. (2011): The selective mutism treatment guide. Jeru- govori in zakaj se ne igra z njimi? Otrokom po- salem: Oaklands. Shipon-Blum, E. (2007): The ideal classroom setting for the selec- veste, da ga je strah pogovarjati se z njimi, da ga tively mute child. Philadelphia: SMART center publishing. 56 Didakta