Krafcvna imeiia Ą mariborshi oholici. Občina Zrkovce. Ime izvira iz Zarekovce, ker je Drava svojčas tekla aeposredno za vasjo, torej: vas za reko, kakor se to še sedaj jasao vidi. Slovenci smo to vas vedao imeaovali ia pisali Zrkovce, se tako v šoli učili, dokler ni dobil občinski načelnik leta 1925 uradai pečat, štampiljko z označbo »Zrkovci«. Kako je ta napaka aastala, nam ni zaaao; aajbrže vsled kake aapačne in.ormacije,'ali so pa donela dotičaemu referentu imeaa na levem bregu Drave, v Prekmurju, ki se v zelo maogih slučajih glasijo na »i«, na primer: Križevci, Ivanjkovci, Pucoaci itd. Poglejmo si, kaj pravi zgodoviaa in zemljepisje! V neki lis.iai iz 17. stoletja, ki govori o kugi v Mariboru, ko je polovica prebivalstva izumrla ia bilo več mestaih hiš brez staaovalcev ter lastaikov, so se aaselili ljudje iz okolice, in imenuje listiaa izrecno ljudi iz »Zrkofzea« — torej še tedaj se je vas tudi pri Nemcih ia uradno imeaovala »Zrkovce«. Še le pozaeje so Nemci ime vasi prekrstili v »Zwettendorf«, aajbrž je to spakedraaka iz imeaa »Zrkovce«. Ako pogledamo imeaa naselbia na desaem bregu Dravc, vidimo, da izvira ajih ozaačba več ali maaj iz krajevnih vidikov, ae po imeau prvoga naseljenca, kakor aa levem bregu Drave. Torej Ruše, Pobrežje, Dolgoše, Hoče, Pivole, Dobrovce, Skoke, Zlatoliče, Rače, Cirkovce itd. Še Orožea.ima za Dobrovce ia Cirkovce (pri Pragorskom) pravilao obliko aa »o«, kakor imeauje šematizem lavaatiaske škofije za leto 1930 občiao pravilao »Zrkovce«. Ako pogledamo uradao mapo te občiae, ki je iz leta 1891, aajdemo, da se imenujejo ajeai posamezai deli: Griže, Groble, Podvodole, Gomile, Priloge, Sklaveace (?), V travnkah — z zadnjo izjemo vsa imeaa aa »e«, po krajevni ozaacbi, katerih razlaga je povsom jasaa. Zakaj bi se torej ae imeaovala občiaa kot taka naeakrat »Zrkovci«? To je nclogično ia kakor pokazano, povsem neosnovaao. Ljudstvo iabi tudi »Zrkovce« in ae »Zrkovci«, ker odgovarja aa vprašanjo, kjc je kdo doma: »v Zrkovcah« ia ne »v Zrkovcih«. Torej Zrkovce, v Zrkovcah, iz Zrkovc in ne iz Zrkovcev, kakor časopisi radi pišejo, n. pr. požarna bramba iz Zrkovcev, namesto iz Zrkovc. Občina Dolgoše. Kakor Zrkovce, je prejela tudi ta občina leta 1925 uradni pečat, štampiljiko z ozaačbo »Dogoše«. Slovenci smo dotlej pisali ia je aas tudi šola tako učila pravilao »Dolgoše«. Ime izvira iz »dolge goše«, kar je po<> vsem jasao, ako se vas pogleda. Da je tukaj beseda pojma »dolg« ia ne »do«, dokazuje tudi nemška označba občine, Nemci so imenovali vas: Lengindorf, Laagendorf, aazadnje, do prevrata pa: Lehndorf — torej »dolg« in ne »do«. Dokler bomo Slovenci pisali »dolg« in ne »dog«, se mora ime občine pravilno pisati »Dolgoše«. Ljudstvo izgovarja aavadao »Dugoše«, ker tudi ne izgovarja »dolg drog«, temveč »doug ali dug drog« — dokler bodemo v pismenem jeziku pisali »dolg drog« ia ae »doug ali dug drog«, moramo tudi pisati: Dolgoše. Kakor pri občiai Zrkovce navedeao, piše šematizem lavantiaske Skofije za leto 1930 »Dolgoše«. Da jc Ijudstvo preje res pisalo »Dolgoše« ia »Zrkovce«, moremo dognati, ako gremo aa pokopališce teh dveh občia pri Devici Mariji v Brezju. Tam vldimo aa mnogih grobaih spomenikih''. X. X.. pcsostnik v Zrkovcah, X. X., posestaik v Dolgošah. Ker misliaio, da veadar ai dopus.no, da bi v aaši lastni slovanski državi sami pačili aaša zgodovinska iaieaa, apeliramo aa uvidevnost ia zgodovinski čut poklicaaib faktorjev, da popravijo, kar je nepoučeaost in morebiti površaost dotičaih prejšajih orgaaov zakrivila. Naj bo tukaj navedeno, da kaže Dimnikov zemljevid mariborske okolico šolo v Dolgošah, ko vendar tam ni aobeae, je tudi ni bilo, temveč je šola' pvi Devici Mariji v Brezju, katcri kraj pa spada k občini Zfkovce.