Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta X, A > ... . 4 gld;.' za„en musee 1 *ld- 10 kr V administraciji prejeman, ve ja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr„ če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob l/«6. uri popoludne. V A fttev. 261. v Ijubliani, v soboto 14. novembra 1891. Letnik XIX. Besede cesarjeve. Zbor delegatov avstrijsko - ogerskih, ki polno-močno odločuje v skupnih potrebah avstrijske monarhije io daje smer zunanji politiki naše države, zboruje že ves ta teden na Dunaju. — Ne le avstrijski narodi, marveč tudi drugi narodi evropski željno pričakujejo, kako da ob tej slovesni priliki avstrijski cesar označi sedanje politično stanje v Evropi. Spregovoril je tudi letos naš vladar in uprav zadnje dni evropski časniki razpravljajo pomen tega nagovora. Vtisi, ki jih razni časniki objavljajo glede na ta govor, so jako različni. Cesar je med drugim rekel delegatom : »Zadovoljen smem izjaviti, da živimo z vsemi državami v prijaznih razmerah. V popolnem soglasju s siojimi zavezniki vidimo, da je ohranitev evropskega miru najvažnejše poroštvo za srečo in blagor narodov. Moja vlada ima vedno ta namen pred očmi in tudi od drugih vlad dohajajo nam zagotovila miroljubnih teženj. Sicer še nismo toliko dosegli, da bi bili odstranili nevarnosti za politični položaj Evrope ali da bi bili dognali splošno oboroževanje. Ker pa je potreba miru tako splošna in soglasna, ne smemo izgubiti nade, da konečno vendar dosežemo oni smoter. Da bi pač mogel svojim narodom oznaniti veselo vest: Konec je sedanjih skrbij in bremen za oboroženi mir!" Resen je vtis, katerega provzročajo te vladarjeve besede, po Avstriji in po Evropi. Res sicer po-vdarja cesar, da živimo z vsemi državami v prijaznih razmerah, ter omenja, da vse vlade zatrjujejo svoje miroljubne nazore, a vkljub temu govori vladar, da nevarnosti za politični položaj v Evropi še niso odstranjene in da splošno oboroževanje še ni doseglo svojega vrhunca. — Zdi se, kakor da bi cesar imel živo pred očmi vse slabe nasledke militarizma. Kako da požira najboljše delavne moči ter jih odteguje produktivnemu delu in koliko da vsled tega trpč vzlasti kmetski in obrtno-delavski stanovi! Kako silne svote denarjev uprav za militarizem morajo plačevati davkoplačevalci! Sploh je militarizem v prvi vrsti kriv sedanjih prežalostnih socijalnih razmer v Evropi. Vse to zdi se, da je vladarju bilo pred očmi in zato nekako potrt in ozirajoč se v lepše dneve vsklikne: „0 da bi pač mogel naznaniti svojim narodom veselo odrešilno novico: Konec je sedanjih skrbij in bremen za oboroženi mir! Konec neznosnih davkov, konec reve in nadlog, ki iz tega izvirajo za podložnike!" Žal, da moramo, trezno motreč sedanje evropske razmere, reči, da so oni časi še daleč in da se mora javno življenje bistveno spremeniti v svojih sedaj veljavnih nazorih. Macchiavelizem, sedaj bolj ali manj odločujoč v politiki evropskih držav, mora se odstraniti in njegovo mesto mora zasesti krščanska država. Moč se mora umakniti križu, surova sila, sedaj vsemogoča in odločujoča, krščanskim načelom pravice in ljubezni! In tedaj, a le tedaj odložili bodo evropski narodi bojno orožje ter v bratovskem objemu složno delovali za svoj duševni in gmotni napredek. Takrat še le bo konec sedaBjih skrbij in bremen za oboroženi mir! Odkod — kak« — kam? v. Kje je doslednost? Še nekaj moramo opomniti glede na to zlorabo duhovnih oseb. Slomšek pravi nekje (IV. 58.): »Komur verozakona v srcu ni, on od božjih rečij slabo govori, naj ima še toliko prebrisano glavo." In to velja o vas, gospoda! Kolikorkrat zinete katero o veri, vselej se vrežete. V istem stavku, v katerem trdite svoje katoličanstvo in ljubezen do cerkve, v istem bljujete često naj-grše blasfemije. Odtujili ste se v tujini narodovemu duhu, da se ne morete več I vživeti v domače slovenske razmere; vera in cerkev in druge pobožne naprave, vse to je vam »stara šara" in deveta briga, saj nevera je sedaj moderna, in moderni hočete biti vi šiloma po najnovejšem kroju. Po vaših nazorih je narodnost nad vero, torej vera le sredstvo narodnosti, torej duhovnik nekak služnik v tempeljnu narodnosti, kateri naj zažiga kadilo. Kateri katoliški duhovnik je tako aboten in kratkoviden, da bi tega ne uvidel? Torej ne ponašajte se z duhovniki, češ, ti so naši! Duhovnik je najprej — duhovnik, varuh sijonski, dušni pastir, kakor mora biti i vsak vernik najprej katoličan. Res je, da so bili nekdaj duhovniki sotrudniki in podporniki časnikov, ki so sčasoma slekli svojo kožo in se zlevili v liberalne. Da, tudi liberalue časnike (a la »Narod") so si naročevali v nadi, da odnehajo od svojih napadov na njih stan in cerkev. A čim bolj prizanesljivi so bili prej, tem odločneje so nastopili poslej. Kar je bilo, sedaj ni več in ne bode nikdar več! Zato je zlobno, da vleče liberalna gospoda za seboj imena nekaterih duhovnikov, kateri naj bi bili »častna straža" liberalni kliki. Ne domišljujte si, da je kak duhovnik že vaš pristaš, ako je morda kedaj s kom iz vaše srede zasebno izpregovoril par prijaznih besed. Vesten duhovnik ve, kje je njegovo mesto v političnih borbah in enakih tehtnih vprašanjih in ne klanja se vašim ukazom ali hinavskemu laskanju. Ako pa morda le kdo »v talarju" drvi za vami čez drn in strn — habeat sibi! Tudi med apostoli je bil Judež. Hvala Bogu, slovenska duhovščina nima mnogo takih kukavic! Bili so pa v Slovencih in bodo vedno, upamo v večini, svetni možje, ki se ne dajo izpeljati na liberalne limanice. Bili so možje : Bleiweis, Toman, Costa i. dr. z dušo in lelesom vneti Slavjani, a pred LISTEK. Nedeljske misli. XLV Gospod urednik, presenetila nas je gotovo tudi na Vašo žalost kar čez noč pusta in meglena doba, ko ne bodete dobivali dolge in dolgočasne mesece niti pisem niti nedeljskih mislij iz kostanjeve sence, kjer se je baje porodila v leta lepši polovici Vašim znancem marsikatera dobra in dovtipna misel. Zima sili v sobo pri vseh vratih in oknih, liuah in špranjah in zopet dobi svoje stare pravice gorki zapeček. Prava sibirska zima pa gospodinji in vihra tudi na našem takozvanem leposlovnem polju. »Brus" qua — »Brus" la! Celo prvi leposlovni list, kakor se nazivlja s ponosom, ne sramuje se poljanskih brusijad. Nikjer ni upa in nade na boljšo letino, ker bolj spretne in marljive ratarje na slovstvenem polju tlačijo vremenske nezgode, druge pa tolaži zavest, da za spomeniško ploščo na rojstveni hiši zadošča tudi jedna tiskana pola. V taki mrzli dobi »inter armaa moramo hočeš ali nočeš biti zadovoljni tudi z vrabcem, ako ga političen lovec ustreli z jeklenim orožjem in nam predstavi na mizo za fazana ali Martinovo gos. V politiki sedaj ne opravljamo druzega, kakor prave pravcate »bilje" na novem groblju Staročehov, katerim stražijo spomenike njihovi »mladi" in v rokah drž^ mrliške liste državnega prava, za katero hočejo živeti in umreti — s pipo v zobeh. Doslej še ne moremo preračunali, koliko bodo koristile češkemu narodu »mlade bilje" in če pride za sedanjim »dies irae" praznik narodne »aleluje," le to vemo, da najdebelejše in najtrše glave ne podro državnih zidov, katere je zgodovina zgradila s kostimi in krvjo avstrijskih narodov. Mi, Slovani imamo že od rojstva trda čela in močne živce, zato se tudi po vsi pravici zanašamo na svojo moč, ki ne bode podlegla časov sili, dasiravno se zbrusijo ob trdi skali mladočeški buzdovani in si polomijo kopja mladoslovenski strategi. Železni Bismarek je večkrat trdil, da v politiki doslednost v načelih ni politična, da strategija in pozuanje sveta piemore vse in da le vspeh vstvarja politike, a ne načelo bojevanju. Pravi politiki se torej ne zaletavajo v zid, temveč previdno in modro pridejo skozi stranska vratica v trdujavo. Ker Sloveuci doslej še nesmo dovršili črne šole visoke politike, temveč hodili le po trnjevi poti v šolo vednega trpljenja, ne škodi torej, če se začasno še obračamo po akademičnem vetru, saj vetrovi se pogosto menjavajo ter ne zvračajo kozolcev in|dimnikov. Kdor pa seje vihar, ta ne pomisli, da viharji razkrivajo hiše, s korenino izdirajo stara drevesa in v svojem vrtincu pokončajo mnogo nedolžnih bitij poleg grešnikov. Sicer pa mene veseli mala praska na političnem polju, in ne smilijo se mi mnogi razdrapani obrazi, ker kot optimist še vedno upam, da se vreme zvedri in zašije svetlo solnce na višnjevem nebu. Le to obžalujem, da se na javnem trgu ljudskega mnenja tako po ceni prodajajo tersitske ostroge in da marsikateri »zaslužni" prvoboritelj išče povsod le sebe in svojo slavo ter s kopiti političnega svojega vranca tepta v blato bednega prosjaka — narod svoj. S v i fti j a n e c. Mozaik. Uvod. Slavno občinstvo opozarjam pred vsem, naj ne pričakuje ničesar posebnega! Posebnosti so le ua Tolminskem, kakor srečno življenje le na Madjar-skem. Zato je najbolje, da ostroumna gospoda, katera misli, da ja vstvarjena za zabavljanje in pomnoževanje psovk na tem žalostnem svetu, ! ne bere teh vrstic. Čast jim, tem duhovitim greuadirom na duševnem polju, kateri so preprečili za vse večne čase jednoiičnost zmerjajočih se Slovencev. Kdor je le količkaj napredoval s časom, je lahko mirnega srca, vsem verni katoličani. 0 Bleiweisu nkm ni treba govoriti; »Novice" dovolj goVoM 6 terii; d (Dosti pA smo že preje naveli nekaj njegovih iskreho katoliških izjav. Kdor pa hoče spoznati L. Tomana kot katoličana, čita naj njegov životopie, tiasti o tolažbi njegovi povodom smrti ljubljene soproge Josipirie in o njegovi lastui blaženi smrti. Res: tako tolažbo pošiljajo nebesa le vernith katoličahom in tako umita le katoličan, ki je čelo življenje B»|u. Žft- pomnite si, liberalci slovenski, odkod pričakuje on blagor domovini: „Le znad križa se zasveti Pravi grb — za Slavjane I" Ali čujete tu iste besede, katere je videl nekdaj Kouštantin zapisane na nebu okolu križa: „Iu hoc siguo vinces!" Gospoda, učite se od takih mož i verske i narodne zvestobe! O vseh navedenih domoljubih slovenskih, duhovnikih in neduhovniklh, pa si dostavite besede pesnikove: „A mi postavimo spomin mu tak, Da slednji skuša biti mu enak!" Gospoda, ako izpolnite ta nasvet, hitro se bo polegel po domovini vihar in z zedinjeno močjo bomo orali na narodnem, po domačem prepiru že dokaj opustošenem polju. Ko bi ne poznali že do dobra vaše nedoslednosti in breztaktuosti, čudili bi se, da ne uvidite, da preslavljajoči one zaslužne, vrle može sami sebe bijete v zobe. Kakim načelom so se klanjali slavljenci, dobro vemo, in kakim načelom se klanjate v i, je očitno vsemu svetu. Da blagi pokojniki niso odobravali teženj in skokov mladoslovenskih zaletal, temveč se jim odločno pro-ti vi li in jih grajali, da je prišlo med »mladimi" in „starimi" do popolnega razpora, to tudi ni neznano. In sedaj preslavljate svoje nekdanje nasprotnike, katerih politika in načela vam nekdaj niso ugajala, zoper katere se še danes borite. Gospoda, kje je doslednost? Ali na uvidite, da preslavljajoči spomin onih veljakov, n. pr. Bleivveisa, Tomana, Einspielerja, Trstenjaka i. dr. sami priznavate, da niste na pravem potu? Ali ni torej res, da zapeljujete Slovence? Slovenci, ki slepo tekate za »Narodovo" gardo, ali vidite, kake vodnike imate ? Kako ti ljudje zastopajo svoja načela ? A temu se ni čuditi!. Stranka mladoslovenska je še jako mlada, še polnoletnosti ni dosegla. Saj se je izcimila prav za prav še-le 1872. leta. Povedali smo že preje, kako so se jeli tedaj nekateri vladohlepni mladiči „puntati" in skušali »očeta" in njegove učence iz hiše čez prag zagnati, da bi sami vzeli vajeti v roke. Dolžili so jih, da so ti krivi razdora. A umrl je oče Bleiweis, umrli so Oosta, Lesar, Ulaga in drugi »nebodijihtreba", ki so jim kalili vodo, mir pa se le ni še vselil v domačo hišo. Odkod to in zakaj? Oosta je povedal vzrok v istem hipu, ko se je Slovenija dejansko razcepila v dva tabora, 26. septembra 1872. Konservativcem je bilo staro geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!" cel program, nasprotniki pa liberalci, ki so si letos sami nadeli ime »napred- njaki", nezadovoljni z vero, zvarili so si nov6 g8si'o: »Vše za narod, svobodo iu omiko!" Dr. Ratlbg pa je z izjavo, da v tem programu ne najde nevarnosti veri, indirektno potrdil Cosiove besede. Najbolj pa je to potrdilo ono drzno godrnjanje Nekaterih mladičev, ki se je ponovilo, kolikokrat je kdo zinil o »veri". Ako se »novopečena" stranka res ni izneverila staremu slovenskemu gšslu in se vedntt bifelvebo strinjala ž njim, č e in u so torej novo skovali? Povsem smešen je bil tu vsak izgovor, ker vsakemu je jasno, da je gospode ono bodlo v oči, česar so se v svojem geslu ognili. Vera! Hinc illae lacrimae! Boj radi te velevažne točke, ki stoji v našem programu na prvem mestu, ponavlja se od tega dne v Slovencih, oziroma na Kranjskem, vsak dan. Le en slučaj! Ko je 1883. leta naš mili cesar obiskal našo deželo, počastil je svojim pohodom tudi neko mesto, ki že od davna slovi kot radikalno-liberalno in se s tem tudi pri vsaki priliki hvali. Na krasnem slavoloku pri vhodu v mesto je stal napis: »Vse za dom in cesarja!" Konservativna manjšina meščanov je interpelirala župaua, zakaj je izpustil iz napisa »vero". Župan, znan kot odločen liberalec, jih je potolažil: „To se že po sebi razume, da smo vsi za vero, saj nimamo ,ajdov'med seboj!" Krepko tolažilo, kaj ne? Takih zanimivih in po-učljivih dogodbic bi mogli še mnogo navesti, a preje omenjeni dovolj pove. Izgovarjajte se, kakor hočete, tajite, kolikor vam ljubo, prepričali pa nas ne bodete nikoli, da ste »in puncto": »veri" zanesljivi ali vsaj strpljivi! Čemu toliko besedičenja, čemu toliko pisarjenja: »Mi smo katoličani, mi vemo, kaj velevajo verske dolžnosti!" ko se v dejanju kaže, da vaše glasilo v zagrizenosti zoper katoliško vero in cerkev, zoper papeža in duhovnike često nadkriljuje najzlobnejše čifutke liste. List, ki se drzne zapisati: »Prej ko se uniči ta klerikalno-jezuitski zmaj, boljše za nas" (4. maji t. I.), ne sme več črhniti, da ima iskrico krščanstva v sebi. Vrhu tega je to ena naj-nedolžnejših izjav »Narodovih". Ko bi hotel naštevati vse njegove blasfemije! Ža glavo bi se prijeli vi, poštenjaki slovenski, in vzdihnili: »Je li to pri Slovencih mogoče?" Da, Slovenci, daleč so zašli, daleč, mnogi izmed nas! Dvomljivo je, da najdejo še kdaj pravi pot. Srednje šole. (Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru dne 6. novfflnbra 1891.) Pred vsem prosim, gorpoda moja, da mi ne zamerite, če bodem govoril o stvareh, o katerih se je že večkrat govorilo v tej zbornici. Dobro vem, da ni prijetno poslušati, kar je kdo že večkrat slišal, ali verjemite mi, gospoda moja, da je za nas še neprijetneje, stare pritožbe ponavljati in izpostavljati se nevarnosti, da smo zbornici nadležni in dosežemo baš nasprotno, kar bi želeli. Dovolj že poznate zahteve, katere so stavili zastopniki slovenskega naroda v tej visoki zbornici da se mu ne more prigoditi to, kar se je prigodilo pred leti našemu sosedu Kožuhu, Mož je bil pijan in jezen. Sedel je na klopi pred hišo in se hudoval nad tastom. Bitnost njegovega hudovanja je bila v odločnem ponavljanju imena' znanega kopitarja iz živalstva. »Osel, osel, osel" itd. je prihajalo celih osemnajst minut iz njegovih ust na moja ušesa. „No, vidi se, da ni p ol i t i čn o - i z ob r a že n , sicer bi se tako borno ne ponavljal," — sem si mislil. Sedaj se nam ni več bati: taki prizori se ne morejo dogajati mej občinstvom, ki se zanima za novejše slovensko slovstvo. Lepo je, kdor ima jasen namen svojega tavanja po zemlji. Iu namen: poučevati narod, kako se zabavlja, kako ee psuje, kako se zmerja, bodriti ga v temeljnih pojmih sedanje politike: v »brezznačaj-nosti", v »obskurnosti", v »lizunstvu", v »ciničnem pesimizmu", — je tudi namen! Zato čast možem, ki so si ga zapisali na prapor svojega vojskovanja. — S temi možmi pa ni dobro pihati kaše. Svarim jih še jedenkrat, naj se ne silijo prebirati teh vrstic. Sedaj, ko že vsaka šema piše pod- in nadlistke, po-, do-, poto- in životopise, po-vesti in poezije, sem si mislil tudi jaz, čemu bi se ne pokazal, čema bi ne dokazal, da sem se tudi' jaz naučil pisati. Pišem sicer grdo, a pišem vendarle. Danes pričenjam. Kako dobro mi godi, ko se zamislim v daljno dobo druge izdaje Kleinmajrove slovstvene zgodovine, koder bo tudi meni in mojemu mozaiku odločeno častno mesto, ko vidim v duhu slavnostni dan, ko se bo odkrila slavnostna plošča na naši stari koči, in žejni *) narod prisluševal navdušeni besedi govornikovi. Slavili me bodo, mene in moj mozaik. Govor slišim v duhu. Tako nekako se bo glasil: »Slavna gospoda! Prva in najvažnejša stvar na tem svetu je dobra razdelitev. »Qui bene distinguit, bene docet." Kdor ve prav razdeliti ljudi, je dosegel vse. In zato poslušajte, slavna gospoda! Ljudje se ne deld v moške in ženske; to je popolnoma postranska delitev. Marveč delč se v tiste, ki pišejo podlistke, in v tiste, ki jih ne pišejo. Med prvimi je pa prva vrsta tistih, ki pišejo mozaik, in druga, ki ga ne pišejo. Med prvo pa spada naš slavljenec, katerega neumrlo ime proslavljat ste prihiteli z gora in iz dolin, iz mest in iz vasij, iz vseh krajev naše mile domovine." In gromoviti »živio" ima tu zavladati mej duhovito poučenim poslušalstvom. Ker noč?em segati v svete pravice slavnostnega govornika, zato prestanem. Zraven končam tudi svoj uvod. gledč na šolstvo. Če letos čepet itpregovorim o tem, itti daje k temu poguft feUri prtafbvttf i „tSatta ca-vat lapidem, non vi Stepe č&tlendo". Letos je pa še moja posebna dollnost, da izprftgdvdftm o teh stvareh, ker sta ožja Somišljeniki V tettdgetnem odseku bila zadržana, da nista taogla o njih izpre-govoriti, in bi se iz molčanja utegnilo sklepati, da smo se že naveličali teh zahtertnj, ko v ttiinici mi ne odstopimo 2a pičieo od svojih žahtev. Kdor je pravičen in nepristransk, priznati mora, da smo se v zahtevah svojih ozirali vedno ua obstoječe razmere in pa na državne koristi, kajti zahtevali smo le slovenske paralelne razrede na zavodih, namenjenih slovenskim otrokom. Ta zahteva je tembolj opravičena, ker so se slovenske paralelke, katere je osnoval prejšnji učni minister, dobro obnesle, kakor je priznala učna uprava sama. Italijanski zastopniki stavili so jednako zahtevo zastran italijanskih paralelk na gimnaziji v Gorici, katero pohaja italijanska mladina. Mi smo njih zahteve odkritosrčno podpirali, ker mi jim privoščimo, kar sebi želimo, ker mi zahtevamo jednako pravco za vse in je nikomur nočemo kratiti. Visoka učna uprava je opetovauo v budgetnem odseku pa tudi v zbornici obetala, da hoče dovoliti, da se zaporedoma osnujejo slovenske, oziroma italijanske paralelke. Žal, da je dosedaj ostalo le pri lepih besedah. Celje, Gorica in Trst zamdn čakajo na tako vravnavo tamošnjih srednjih šol, dalji slovenska mladina, ki je v Oelju in v Gorici vendar v večini, oziroma italijanska mladina, mogla se izobraževati v materinščini, kar je vendar v državnih osnovnih zakonih slovesno zagotovljeno. Da, celo kaže se, kakor bi že obžalovali, da so deloma dovolili to zakonito zajamčeno pravo, in bi že radi preklicali, kar £o dozdaj storili ; kajti v Mariboru osnovane takoimenovane slovenske paralelke se bistveno razločujejo od ljubljanskih slovenskih paralelk. Ce se pa hočejo slovenske, oziroma italijanske pa^ ralelke morda celo tako osnovati, kakor se je zadnji čas poskušalo v Gorici, kateri poskus se je, zdi se mi, opustil, potem bi slovenske, oziroma italijanske paralelke pač ne imele nobene vrednosti in ostale mrtvorojeno dete. Ce bi se ves pouk v materinščini omejil le na materinščino kot učni predmet in morda še na veronauk in zemljepis, potem se pač o slovenskih, oziroma italijanskih paralelkah prav za prav še govoriti ne more. (Tako je ! na desnici.) Poleg tega pa moramo omeniti, da od učencev, ki se oglasš za slovenske paralelke, zahtevajo jednako znanje nemščine (Cujte! čujte! na desnici), kakor od kandidatov za nemške paralelke. 6 tem se je pa viel ves pomen olajšavi, ki se je hotela 'dati učencem, kateri še niso nemščine dosti zmožni. (Res je! na desnici.) Visoka naučna uprava si jako prizadeva, da izvede reformo srednjih šol, in zato zasluži vso hvalo in priznanje. Mislim pa, da bi si ne pridobila nič manj hvale, pa gotovo več zasluge, ko bi preustrojila srednje šole tako, da bi ugajale potreL bam in željam posamičnih narodov. (Dobro! Dobro! na desnici.) Postopanje, kakoršno je sedaj priljubljeno učni upravi, pa more vzbujati le nezadovoljnost narodov. Če se sprava, sporazumljenje narodov, katero žele vsi pravi rodoljubi, ne bode d a i opazovanja zrakomara t mr. toplomera po Celzija 13 7. u.. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 732 3 731 5 7303 11 2 124 13 8 si. jzap. n n oblačno de/, |oblauno 6 90 dež . Srednja temperatura 12 5", za 8-4° pod normalotn, MODNI KOLEDAR za prestopno leto 1892: Uredil in izdal Drag. Hribar. Cena 46 kn, po pošti 50 kr. Dobiva se. pri založniku v Celju,, kakor tudi v raznih knj garnali. (1466) 1 i 7f> 717 7J7 Tft ift ttT TJT TJ?' iMdsa mformaclja c.in lcr, avslro-ogrskega genera uesa konzulata v Novem YorJai. Deželuo sodišče v Trstu prosilo je c. in kr. avstro-ogerski generalni konzulat v Novem Yorku uradnega poročila o solidnosti zavarovaluice „MU'f[JALu. Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi Yurk, dne 2. junija 1891, št. 1031, iu sicer nastopno: „S!avnemu c. kr. deželnemu sodišču v Trstu. Na cenjeni dopis z dne 12. m. meseca, št. 249/2245, čast mi je slavnemu sod šču o „Mutual Life Insurance Company" javiti to-le : . . . Due 1. januvarija 1890 izkazalo je omeujeno zavarovalno društvo pravoveljavmh zavarovnluib pogodeb v znesku Doli. 565,839.387 in imelo premoženja v gotovini Doli. 135,638.539 (gld. 339,096.376). Glede premoženja ne nadkrilja ie družbe nobena druga____ „Mutual Life Insurance Company" je jedna najsolidnejših in najbolje delujočih v Zjedinjenili državah in najznamemitejša zavarovalnica na svetu. (3-1) C. in kr. konsul: Talit schelt pl. Palmforst l r. Glavno vodstvo za Avstrijo: na Dunaju, I., Lob-kovvitzplatz. Glavni zastopnik za Kranjsko: ALOJZIJ LENČEK v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. SGžT Preselitev trgovine. (52-14) »s- trgovina z železjem, ro-kodelskim, hišnim in ku-^^ hinjskem orodjem ^^ je od dne 1. julija t. 1. nadalje - — na YalYazorjeyem trgu št. 5 (l>rej France Trček) SK^" v poslopji okrajnega glavarstva. "l^JI; Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s sprieali najtopleje priporočena Trnkoczy-j eva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s >/4 kg. velja 30 kr. — Jato ceno pridejo zavitki 4 kg, Dobiva te po poštni adresi p-i Ubaldu pl. Trnk6czy-Jn, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6czy,V.nkr:ij, Hundstliurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Radetzkvplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstiidterstrasso HO; v Gradou (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar.; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnicah dišav, kupoih itd. Največja zaloga šivalnih strojev I JAN. JAX, i LJIIBLJAM, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-16) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrS6 se točno trajno In ceno. ™o!novo glavnice pose^u^ 411 oi terjatvami mlln0^^^^^1^^^j^^ov. ^ obresti »^^^ ^pravninepo uradnem Ta zastavna pisma proda am ^ (t) ar-tienGesellschaft ^eohselstubeu-Actien WIEN, MFRUUn strobelg. Wnllzeile '0. - ^^^i««« ■t f izdelovatelj V cerkvene posode itd. Ljubljana Jfi/ Ljubljana I i jr sv. Petra cesta i st. 27. xr ■v za prodajalnico z mešanim blagom takoj ; na pol pokrita, nova. elegantna in lahka sprejme /„■„ ! 11« prodaj za 320 gld. pri Fran Paulln (1458) 3-3 v St.Rupertu na Dolenjskem. Jf V £ 1 Franjo Tomec, poislatai*, W v Ljubljani, Streliške ulice štev. 14*. ^ se najtopleje priporoča pre«. duhovščini in sl. občinstvu v irfestu in na deželi v pozlačenje in prenavljanje altarjev, tabernakeljnov, krstnih mj kamnov, lec, podob, soh, nag-rob- W nih križev, naj razno vrstnej ših ftl okvirov, sv. razpel, svečnikov itd. tej Vse navedene stvari izgotavlja tudi nove trpežno, fej okusno in zanesljivo, ter jamči za dobro delo, in pri-meroma kaj nizko ceno. L^J Oljnate slike, četudi so vsled starosti po- Jfllj polnem zamazane, očisti, da so enake novim, ne da bi TmI s čiščenjem sliko poškodoval. (1415) 6 — 6 i ril Jos. Faulinu (1459) 3-3 v Ljubljani (mejnarodna potovalna pisarna). Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-lcakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (i3d3) 19 zobozdravnik (9) pri Hradeckega mostu I. nadstr. Št. 1.447. št. 20.561 Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat ljubljanski sledeče ustanove : Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (1339) 7 Na željč pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. ;xxxxxxxx: Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na diželi priporočam svojo bogato zalogo najraznovrstnejših ^IpbialijoTV, čepic za požarne brambe itd. vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste. izdela rfe iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah. Sprejemam naročila na vsakovrstna krznarska dela, katera izdelujem v lastni delavnici. V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328) spoštovanjem (15—16) Viitoii lirejci, klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani. i Gg. dijakom dovoljujem prednostne cenc. 1. Jan. Bernardini-jevo v znesku gld. 80-35 2. Jurij Thalmeiner-jevo v znesku gld. 86 26 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku gld. 86-10 4. Jan. JOSt Weber-jevo V znesku gld. 00-92 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku gld. 79-80 do katere ima pravico ubogo v št. Peterski fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku gld. 67-20 do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Još. Feliks Sinn-ovo v znesku gld. 48.30 do katere imate pravico dve naj bolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II. Ant. Raab-ovo v znesku gld. 205 — Do ene polovice te ustanove im-a pravico ubožna in poštena udova Prošnje za te ustanove vložiti je s ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna dobro vzgojena hči ljubljanskega meščana, ki se je letos omožila. 9. Mihael Pakič-evo v znesku gld. 120-— do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 10. Jan. Nep. Kovač-evo v znesku gld. 151-20 katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 11. Hel. Valentini-jevo v znesku gld. 84 — katero je razdeliti med otroke, rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari 12. Ustanovo za posle v znesku gld. 50-40 katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu (3-3) Mestni magistrat ljubljanski clne 29. oktobra 1891. H^g zavod za cerkvena dela Inomost, Tirolsko se priporoča za napravo (1397) 8-2 altarjev, lec, verkulumov, kirnih stolov, spovtdnic in klečal v gotskem-, rotfianskem in bizantinskem slogu. Svetih podob iz leča, fino Oljnato prevlečenih in pozlačeflih vvsati velikosti. Reliefne podobe kakor 14 podob križevega pota. Kristusovo telo s križem in brez križa, fino oljnato prevlečenih za cerkve 1 Vedno sem pripravljen dati natančnejša pojasnila, po-in hiše, misijonske in poljske križe. j slati narise in fotografije s proračuni troskov. vJS sm. as A Ji. «•- Oljnatih slik na platno v vsaki velikosti, kakor podob za oltarje, bratovščine in zastave itd. itd. Križevih potov na p'atnu, fia olje slikanih, z okviri in brez okvirjev. Božjih grobov. Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmet0vale0" s prilogo „ Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošljo prvo številko brezplačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (42) Originalna 10—10 Selterjeva voda. Najboljša naravna mlzna in zdravilna voda (Naasau) Sreverjena pri zaslizenju, ka-ju, hripavosli, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej ..originalno" Selterjevo »odo s kapico, vigneto in zamaakovo zavezo „Original". Dobi se povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner. i Venca". Orgljavec dobrim spričevalom išče službe. Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slo- (14C1) 3-3 Zobni zdravnik iz Berolina imiv. med. Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-7 (2) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. Andr. Druskovič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga. (28) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. D M * K K t K Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarjl, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnioa za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatllnloe, gepeljl, loko- moblli, trieure, snažllnioe žita, stroji za robkanje turšloe, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora- aparati, stroji za lupljenje ovočja, suillnloe za ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20—17) treslioe itd. (20-18) Vse nnjt>oIje izdelano po najnižji tovarniški cent. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskili strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato llustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko. Zanesljivi »astopi se pur sod osnujejo. "^Ml Franc Mii?I«_ klju6arski mojster in i^clelovlaec tumskih W na sv. Petra nasipu hiš. št. 35 v Ljubljani, priporoma se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelavo vseh stros ključarakega dela, kakor tudi naprav turnakih ur, vseh v to vrsto spadajoi-in d-l in poprav, ter obeča najsolidneiše delo in najnižje ceue. (1452) 3.g X Zobozdravnik Schweiger nastanil se je v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpe/.nejšim in najboljšim plombovnim sredstrom — zlatom in platino — prednje zobe pa v etnailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka. (1423) 6 Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju. V letu 1838. v Trst« osnovana c. kr. privilesf zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA DISICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so ii a I > n ii a j u v družbini hiši, mesto, Weihburggasse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni za stopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12-6) Glavni zastopnik v Ljubljani: IYAN PERDAN. 'VVVVVVVVVVVVVVVV^ »AAAAAAAAAAAAAAAAJ I > 11 11 a j s k a borza. Dnč 14. novembra. Papirna renta 5%, Iti % davka .... 88 gld. 55 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 88 v 35 Zlata renta 4%, davka prosta.....108 ., 15 „ Papirna renta 5%, davka prosta . ... 101 „ 35 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 99ri ., — „ Kred tne akcije, 160 gld................263 „ 50 ., London, 10 funtov stri........1)8 „ 30 Napoleondor (20 fr.)................9 .. 39 . Cesarski cekini....................5 „ 64 „ Nemških mark 100 ..................58 „ 19 ., Dni 13. novembra. Ogerska zlata renta 42,....., . 103 gld. 15 kr. Ogerska papirna renta 5%......10 J 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma „ „ „ „ „ Kreditne srečke, iOM gld.......18" St. Genois srečke, 40 gld. . . . . 10'J P5 „ . 134 50 .. . 146 . 181 % 96 25 „ % 100 . 185 . 61 t» »» Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 50 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 75 Rudolfom e srečke, 10 gld.......19 „ 50 Salmove srečke, 40 gld........59 „ — Windiscbgraezove srečke, 20 gld..........48 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 147 „ — Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2765 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 „ 75 Papirni rubelj . . ...............1 „ 15 Laških lir 100 ....................45 „ 50 kr. (menjarnična delniška družba na Dunaju, j...... X., Wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvrSč se najtočneje. ""O Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallške propinaoijske zadolžnloe. 4 % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4V',% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Zemljiških srečk dolritkovni listi. Na leto 4 žrebanja. Žrebanje že 16. novembra. Glavni dobitek gld. av. velj. 3 komadi le na 30 obrokov a gld. 3 — 5 komadov ., 30 „ it gld. 5 — 10 .. .. 30 a srM 10 -