Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XVI. Litija, september 1975 Številka 9 Izvajanje stabilizacijskega programa ni samo enkratna naloga Izvajanje resolucije o družbenogospodarskem razvoju Jugoslavije v letu 1975 ne poteka tako kot je bilo predvideno in so velika odstopanja v nekaterih bistvenih postavkah kot so: 1. Večanje primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, kar pomeni, da mnogo več uvozimo kot pa izvozimo. 2. Investicije v gospodarstvu in negospodarstvu so večje kot je finančna sposobnost celotnega gospodarstva. 3. Cene naraščajo hitreje od predvidevanj, kar povzroča nadaljnjo rast inflacijskih teženj. 4. Nelikvidnost se ne umirja, pač pa narašča, kljub novim zakonskim ukrepom. 5. Rast proizvodnje se postopoma zmanjšuje. 6. Zaloge proizvodov se povečujejo hitreje od predvidevanj. 7. Produktivnost pada ob istočasnem povečanju zaposlovanja. 8. Ekonomičnost poslovanja se tudi zmanjšuje, kar se kaže v zniževanju deleža bruto dohodka v celotnem dohodku. 9. Gibanja splošne in skupne porabe in tudi osebnih dohodkov so iznad okvirov začrtanih v resoluciji. Nadaljevanje takšnih gibanj bi prav gotovo lahko Privedlo do velikih ekonomskih, socialnih in političnih Problemov in bi tudi zelo otežkočalo pripravo ustreznih družbenih dogovorov, ki so osnova za izdelavo srednjeročnega plana 1976—1980 na Področju družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. Vsa ta negativna gibanja, ki se kažejo v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, zahtevajo, da se vsi in vsak Posamezno temeljito lotimo odprave napak in se zavzeto Posvetimo nalogam, ki jih postavljamo s stabilizacijskimi Programi za izvajanje resolucije o ekonomskem in druž-benosocialnem razvoju za leto 1975. Prav zaradi veličine problema in nedoslednem izvajanju začrtanih nalog na področju gospodarstva, je akcija za stabilizacijo dobila široke razsežnosti, kjer so udeležene Vse družbenopolitične organi-zacije s Socialistično zvezo Pa čelu, samoupravni organi, družbenopolitične skupnosti, zbornice, izvršni sveti, skupščine in ne nazadnje vsi zaposleni v združenem delu, tako neposredni proizvajalci, kot tudi delavci v takoimeno-vanem gospodarstvu na področju uprave, šolstva, kulture, varstva, sociale, znanosti itd. Takšen pristop, tako široko operativno izvajanje nalog za učvrstitev našega gospodarstva in odpravo slabosti pa zahteva, da se v to borbo vključijo vse organizacije združenega dela in TOZD s svojimi lastnimi programi, ki naj imajo osnovo v realni oceni obstoječega stanja, kritično ocenijo slabosti in pokažejo rešitve za odpravo napak in iščejo notranje rezerve, ki še niso izkoriščene. V PREDILNICI SMO PRIČELI AKCIJO ZA STABILIZACIJO ŽE V LETU 1974! Naš kolektiv akcije za stabilizacijo in varčevanje ni pričakal nepripravljen, temveč obratno. Že proizvodni in finančni plan za leto 1975 sta odraz vključevanja v gospodarske tokove začrtane z resolucijo o ekonomskem razvoju Jugoslavije za leto 1975. Prav tako pa tudi stabilizacijski programi, ki so jih sprejele in pripravile vse službe v tovarni in so jih obravnavali vsi delavci na zboru kolektiva, vsi samoupravni organi in politične organizacije v podjetju. Zato smo v času akcije za stabilizacijo, ki se je pričela v juliju mesecu mi že lahko kritično ocenjevali dosežke in pomanjkljivosti v pretečenem obdobju. NAŠA PRIZADEVANJA SO V SKLADU S HOTENJI STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA JUGOSLAVIJE če kritično analiziramo vse gospodarske, poslovne, finančne in samoupravne dosežke v prvih sedmih mesecih, bomo lahko ugotovili, da je od zastavljenih hotenj in ciljev veliko doseženega, mnogo pa nas še čaka, da naredimo v prihodnjem obdobju. Saj smatramo, da prizadevanje za stabilizacijo ni enkratna naloga, temveč nenehna in trajna bitka za dosego najboljših rezultatov na celotnem področju gospodarskih in družbenih gibanj. Če analiziramo vse ključne točke, ki so postavljene z resolucijo in naše dosežke v prvih sedmih mesecih, bomo ugotovili: 1. Da smo v letošnjem letu za preko ene milijarde starih dinarjev uvozili surovin manj kot lansko leto. Da smo se preusmerili na večjo porabo domačih surovin, tako v sin-tetiki kot v bombažu, saj smo v letošnjem letu skoraj 100 °/o trošili več domačih surovin kot lansko leto. Prav tako pa so naša prizadevanja predvsem v posrednem izvozu naših poslovnih partnerjev, ki so v prvem polletju izvozili za 20 °/o več kot lansko leto. S takšnimi rešitvami za zmanjšanje plačilnega zunanjetrgovinskega primanjkljaja smo prav gotovo poslovali v duhu vsejugoslovanskega prizadevanja za učvrstitev na področju mednarodne menjave. 2. Potrošnja finančnih sredstev za investicije je znatno manjša od naših denarnih sposobnosti. Investicije v letu 1975 bodo za ca. 2,5 milijarde s. din, sredstva amortizacije pa ustvarjamo v višini 4 milijard. Razliko 1,5 milijarde s. din uporabljamo za obratna sredstva. 3. Cene v letošnjem letu imamo v okviru družbeno samoupravnega sporazuma na ravni decembra 1974. Torej jih nismo povečevali. V nekaterih primerih smo jih celo znižali. 4. Na področju nelikvidnosti ugotavljamo, da nam v prvih sedmih mesecih kupci dolgujejo 8,3 milijarde, do-čim dolgujemo mi dobaviteljem le 3 milijarde s. din. To pomeni veliko pozitivno razliko. In kolikor bo zakon obvezne poravnave, lahko računamo na sprostitev vezanih sredstev pri kupcih, kar bi nam omogočilo hitrejše vlaganje v investicije. 5. Zaloge gotovih izdelkov so minimalne in predstavljajo le štiridnevno proizvodnjo. V tekstilni industriji Slovenije so se zaloge povečale v prvem polletju za 100 %, do-čim so bile pri nas v prvih osmih mesecih manjše kot lansko leto in predstavljajo 400 milijonov s. din. 6. Osebne dohodke nismo povečevali iznad okvirov določenih z resolucijo in so minimalni OD za 24 % večji kot lansko leto in so v skladu s Samoupravnim družbenim dogovorom za bombažno grupo tekstilne industrije Slovenije. 7. Ekonomičnost in rentabilnost poslovanja je v prvih sedmih mesecih nekoliko slabša od preteklega leta, vendar bo ista do konca leta večja kot lansko leto in bo iznad planskih nalog. Vsi omenjeni pozitivni učinki v sprovajanju tekoče ekonomsko gospodarske politike v podjetju kažejo, da se je naš kolektiv obnašal in delal, ter v vseh bistvenih elementih gospodarjenja pripomogel k stabilizaciji vsega jugoslovanskega gospodarstva. PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST STAGNIRATA Če sem dosedaj opredelil vsa pozitivna gibanja v izvajanju naših gospodarskih nalog, ki so pomembne in nam prav zaradi tega dajejo večjo ekonomsko stabilnost — pa moram na drugi strani ugotoviti, da naloge, ki smo jih zastavili na področju še čaka nenehna bitka za dosego takšnih proizvodnih učinkov, ki bodo glede na tehnologijo, sposobnost delavcev in organizatorjev najboljši. Prav gotovo da je področje produkcije in učinkov v produkcijskem procesu vezano z vrsto objektivnih in subjektivnih problemov. Naš cilj je, da subjektivne slabosti odpravimo, pri objektivnih pa da smo realni. Izpad produkcije v enojni preji v prvih sedmih mesecih za 180 ton bomo morali do konca leta nadoknaditi tako, da bi bila celotna količinska produkcija predilnice, sukal-nice in previjalnice večja kot je bila produkcija v letu 1974. S tem bi se tudi na tem področju vključili v pozitivna gibanja za učvrstitev in stabilizacijo gospodarstva, saj pomeni povečanje produkcije in istočasno prodaja iste tudi finančno-ekonomske učinke, povečanje produktivnosti pa realno osnovo za povečanje osebnih dohodkov in konkurenčno sposobnost na tržišču. V Litiji bo 26. in 27. septembra krvodajalska akcija, ki naj bi se je udeležili vsi zdravi občani. Ne samo zato, ker Litija slovi po uspelih krvodajalskih akcijah, ampak zaradi tega, ker hočemo pomagati tovarišu v najtežjih trenutkih, se bomo odzvali vabilu Rdečega križa Slovenije. Potrebe po krvi so iz dneva v dan večje in zato mora biti tudi darovalcev iz dneva v dan več. Ni treba, da darujejo kri vedno isti tovariši in ti presežejo normalne mere darovanja. Dovolj bi bilo, da bi vsak zdrav Slovenec štirikrat daroval svojo kri in bolnišnicam jo ne bi primanjkovalo, pa tudi na zdravje darovalcev to ne bi imelo nobenega posebnega vpliva. Darujmo kri -rešujmo življenja Lahko rečemo, da je krvodajalska akcija tudi merilo naše pripravljenosti pomagati sočloveku v nesreči. Zmaterializirana sodobna družba je to človeško kvaliteto nekako odrinila na stranski tir. In sedaj trka na našo zavest Rdeči križ, da bi pomagali tujcu, prijatelju ali pa morda tudi sami sebi. Nihče ne more trditi, da ne bo jutri njegovo življenje viselo na nitki, odvisno od ene ali dveh stekleničk krvi: In če takrat ne bo nesebičnega krvodajalca...? Zavedati se moramo, da kljub napredku sodobnega sveta samo kri lahko nadomesti kri. Zato naprošamo tiste zdrave člane kolektiva, ki se niso prijavili, da se akcije vseeno udeležijo. Podjetje nam daje za darovano kri en dan dopusta. Program racionalnega gospodarjenja S programom racionalnega gospodarjenja se želimo z našo delovno organizacijo vključiti v splošno jugoslovansko stabilizacijo. Akcija bo usmerjena v tri smeri: — na področje varčevanja — na področje likvidnosti — na področje deviznega varčevanja Program racionalnega gospodarjenja ne more biti uresničen, če se ne bodo za njegovo uresničitev zavzeli vsi zaposleni, vsak po svojih močeh A. Program varčevanja Na nekatere stroške imamo neposreden vpliv, na druge bolj posreden, vendar lahko vsak posameznik z osebno zavzetostjo in prizadevnostjo pripomore k znižanju stroškov. Da bi bili uspehi varčevanja čim boljši, smo izdelali konkreten program varčevanja, v katerem so določene normativne naloge. Da bi lahko sproti ugotavljali učinke varčevanja je izdelana tudi metoda mesečnega spremljanja učinkov. S tem varčevalnim programom smo si zadali, da bomo do konca leta znižali stroške za 7.690.000 din. Varčevalni program bomo uresničevali takole: 1. Zmanjša se prodaja bombažnih odpadkov in se preusmerijo v lastno predelavo. Do konca leta je treba predelati 72 ton bombažnih odpadkov, pri čemer bomo prihranili na materialnih stroških 540.000 din. 2. Iz ostankov sintetičnih vlaken (ki se smatrajo kot odpadki) je treba izdelati 50 ton sintetične preje. Prihranek na stroških bo znašal 1,000.000 din (50.000 kg X 2.000 dinarjev = 1,000.000 din). 3. Znižati moramo proizvodnjo mehkih cevk in povečati porabo trdih cevk, ki se lahko večkrat uporabijo. Vrednostna poraba papirja se zniža v odnosu na leto 1974 za 15 °/o. S tem bi znižali materialne stroške za 191.700.— dinarjev. 4. Povečati porabo stare lesene embalaže na račun novih zabojev. Poraba novih zabojev se mora v odnosu na leto 1974 znižati za 20 %. Z znižano porabo bi se prihranilo na materialnih stroških 591.630 dinarjev. 5. V vlagalnici je potrebno porabiti papir, ki je na zalogi Prav tako je treba proučiti za zavijanje križnih navitkov. možnost vračanja PVC vrečk za ponovno uporabo. Za sortiranje PVC vrečk bi se lahko uporabila delovna sila, ki zaradi bolezni ni sposobna za delo na strojih (če uredi 90 PVC vrečk na uro je krit OD). 6. Znižati moramo porabo materialov za investicijsko vzdrževanje in režijskih materialov posameznih enot. V letu 1974 so znašali stroški iz tega naslova 7,612.163 din. S skrbnim gospodarjenjem je treba te stroške znižati in v letu 1975 ne smejo preseči zgornje meje 4,700.000 din. 7. Pri porabi električne energije (Kwh) na enoto proizvoda. Znižanje se lahko doseže s postopnim pogonom posameznih strojev pri čemer se bo znižala obremenitev v Kw (konica). Ustavljanje strojev, ko ne proizvajajo, strogo varčevanje pri vsej ostali po- rabi kot so luči, bojlerji, ventilatorji itd. dajo lahko nadaljnji prihranek. Naj večji prihranek pa mora biti dosežen z boljšim izkoristkom strojnega parka. V posameznih proizvodnih oddelkih je treba znižati porabo Kwh po enoti proizvoda takole: — predilnica 2% — sukalnica 4 % — previjalnica 8 % razlika predstavlja prihranek t. j. 862.00 Wwh. (862.000 X 0,41 din = 353.420 dinarjev prihranka). 8. Proučiti je treba vse možnosti porabe mazuta za ogrevanje prostorov. Stroški za ogrevanje so bili v 1974. letu 686.373 din. S preprečitvijo uhajanja toplote iz ogrevanih prostorov se v letu 1975 ti stroški ne bi smeli povečati. 9. Uvesti je treba strogo varčevanje pri materialih za vzdrževanje objektov, naprav, čistoče, pisarniškega materiala itd. (t. j. vseh materialov knjiženih na kontu 4005 do 4008). Potrebno bi bilo izdelati količinske normative porabe. V letu 1974 so bili ti stroški 1,528.000 din, v letu 1975 jih je potrebno znižati in ne smejo presegati 1,300.000 dinarjev. 10. Uvesti je potrebno varčevanje pri tujih proizvodnih in neproizvodnih storitvah (konto 401, 402, 403, 411, 412). Skupni stroški knjiženi na teh kontih so bili v preteklem letu 6,875.000 din, do konca letošnjega leta ne smejo znesti več kot 5.000.000 din. 11. Stroški reklame in propagande so planiram v višini 120.000 din. Porabo sredstev v te namene je treba omejiti. Stroški za te namene, ki so minimalni, ne smejo preseči višine 100.000 din. 12. Stroški reprezentance so planirani v višini 90.000 din. Z varčevanjem na tem področju se mora doseči, da ti stroški do konca leta ne bodo presegli 80.000 din. B. Program izboljšanja likvidnosti Velika vezava obratnih sredstev v zalogah in pri kupcih hromi delo finančne operati-ve in povzroča tudi višje stroške (obresti in zamudne obresti). Nagel porast prometa zaradi inflacije je še povečal primanjkljaj obratnih sredstev. Pomanjkanje likvidnih sredstev povzroča, da naše obveznosti ne poravnavamo v postavljenih rokih. Da bi se izboljšala likvidnost podjetja, se je treba prizadevati za uresničitev naslednjega programa likvidnosti: 1. Poiskati vse možnosti, da bi do konca leta prodali vse zaloge gotovih izdelkov, ki so starejše od 1. 1.1975. 2. Poiskati kupce za prejo, ki bi jo izdelali iz vlaken, ki so že dalj časa na zalogi. 3. Proizvodnja mora biti usklajena s potrebami trga v taki meri, da bomo lahko vse izdelke sproti prodajali. Zaloge gotovih izdelkov ne smejo presegati 6-dnevne proizvodnje t. j. 120 ton. 4. Voditi je treba stalno skrb, da se ne bi večale zaloge polizdelkov in nedovršene proizvodnje. V ta namen sme biti angažiranih le 8,000.000 dinarjev obratnih sredstev. 5. Storiti moramo vse, da bi znižali zaloge surovin in materialov razreda 3. Nabavo je treba usmeriti tako, da bo dotok surovin in materialov postopen. Ta material nam veže dnevno preko 70 milij. dinarjev obratnih sredstev. Tolikšna vezava sredstev je prevelika, saj presega 90 dni. Nujno je znižati vezavo na 80 dni, kar pomeni sprostitev 15 milij. obratnih sredstev. 6. Investicijsko potrošnjo je omejiti na najnujnejše. Pora-raba za investicije v letu 1975 ne sme presegati 20 milij. dinarjev. S tem bi dosegli, da se neporabljena sredstva amortizacije uporabljajo za obratna sredstva (približno 10 milij. din). 7. Znižati terjatve s prekoračenim zakonskim rokom. Terjatve ne bi smele presegati naslednjih limitov: od 45 do 60 dni 20.000 din od 60 do 90 dni 10.000 din nad 90 dni 5.000 din Z izboljšano strukturo terjatev bi dosegli boljše obračanje obratnih sredstev. C. Program deviznega varčevanja Za našo proizvodnjo trošimo pretežno surovino iz uvoza. Ker se je v zadnjih letih razvila domača industrija, ki proizvaja sintetično vlakno, so vedno večje možnosti za uporabo domačih surovin. Ker so domača vlakna neprimerno dražja kot uvožena, ima to lahko velik vpliv na zmanjšanje dohodka. Glede na velik blagovni primanjkljaj bomo morali v bodoče kljub temu uporabljati več domačih surovin, čeprav so dražje, da bomo s tem pripomogli k programiranemu deviznemu varčevanju. Program deviznega varčevanja je naslednji: 1. Da bi pripomogli k izboljšanju devizne bilance, je treba znižati devizno potrošnjo za nabavo surovin, materialov, rezervnih delov in investicij za 20 % v odnosu na porabo v letu 1974. 2. Za izboljšanje stanja blagovne menjave je treba z zavestnim in načrtnim prizadevanjem zagotoviti hitrejše naraščanje izvoza izdelkov. Ker je sestav izdelka v glavnem iz uvožene surovine in je v 3. Da bi pripomogli k zmanjšanju deviznega primanjkljaja pri blagovni menjavi moramo težiti za tem, da trošimo čimveč vlaken do- preji zastopan majhen delež vloženega dela, je treba težiti za tem da se izvaža preja v oplemenitenem metrskem blagu, kjer je stopnja predelave visoka. To pomeni, da je iz narodnega gospodarskega vidika gospodarneje izvažati prejo posredno, s čemer je devizni priliv bolj efekten. Za uresničitev gornje naloge je v prvi vrsti potrebno zadovo- ljiti kupce, ki izvažajo oplemeniteno blago v sestavi katerega je naša preja. Direktni m indirektni izvoz preje mora biti v letu 1975 za 20 % večji v odnosu na leto 1974: mače proizvodnje. Poraba vlaken domačega izvora naj se poveča za 20 % v odnosu na leto 1974: poraba sintetičnih vlaken 1974 20 % povečanje — poraba vlakna v din 29,910.000 35,893.000 Proizvodnja Poraba 1974 v KWH 1975 — enojna preja 6.300 ton 2,32 2,27 14.616 14.301 — sukana preja 3.150 ton 0,95 0,91 2.992 2.665 —- previta preja 4.400 ton 0,54 0,49 2.376 2.156 19.984 19.122 vrednost uvoza v din 1974 20 % znižanje — surovina 55.435 — rezervni deli 11.278 — oprema 20.990 Skupaj 87.703 70.184 din ___________________________1974_________20 % povečana obveza — izvoz preje v 000 din 20,581.000 din 24,697.000 din Slavnostno zasedanje delavskega sveta Kot vsako leto ob tovarniškem prazniku se je tudi letos naš delavski svet zbral na svečano zasedanje. Letošnji praznik — SS-letnico nismo praznovali slovesno, ampak v duhu stabilizacije in smo ta dan delali za krajevne skupnosti, kar je na slavnostnem zasedanju poudaril glavni direktor tov. Mirtič. Na zasedanju je spregovoril tudi tov. Jože Dernovšek Zasedanja so se poleg članov DS udeležili še predsednik skupščine občine Litija tov. Jože Dernovšek, sekretar občinske konference ZK tov. Stane Volk, predsednik izvršnega sveta skupščine tov. Stane Horvat, predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja in delavci, ki so oz. bodo letos dopolnili 20 let delovne dobe. Korak naprej V svojem govoru je predsednik delavskega sveta tov. Leon Škerbina dejal: Naloge, ki nas čakajo v naslednjem obdobju — Stabilizacijski programi, ki so jih izdelale vse službe v tovarni in ki so temeljito razčlenjeni in opredeljeni z nalogami in predvidenimi učinki, naj se stalno dopolnjujejo in preverjajo z uresničevanjem in dosežki. — Vse službe naj obravnavajo svoje programe z vsemi delavci po oddelkih in vzbudijo široko akcijo aktivnosti. — Dosledno izvajanje sklepov delavskega sveta in izvršilnega odbora o izvajanju stabilizacije in varčevanju. — Mesečno poročati o vseh učinkih, ki so doseženi pri izvajanju stabilizacijskega programa in varčevanja. — Vključiti v akcijo vse politične organizacije tako Zvezo komunistov, sindikat in mladino, za izvajanje stabilizacijskega programa. — Izdelati v duhu novih zakonskih predpisov za leto 1975 — finančni in proizvodni plan za leto 1976. — Izdelati načrt srednjeročnega plana razvoja Predilnice od 1976 do 1980. leta z ukinitvijo nočne izmene. — Doseči samoupravno povezovanje z našimi poslovnimi partnerji. — Izdelati plan vseh potrebnih surovin za leto 1975 glede na nove omejitvene mere pri uvozu in deviznem pokrivanju. — Izdelati plan najnujnejših investicij za leto 1975. To je le nekaj konkretnih in zahtevnih nalog, ki jih je nujno v najkrajšem času izdelati, ostanejo pa še tiste vsakodnevne naloge slehernega člana kolektiva na svojem delovnem mestu, ki je nujno, da jih vsi vestno, odgovorno in disciplinirano izvajamo — saj rezultate akcije pričakujemo lahko le, če se bomo vključili prav vsi v podjetju v bitko za odpravo vseh slabosti in problemov, ki nas spremljajo. če bomo uresničili vse zastavljene naloge na področju celotnega stabilizacijskega programa, lahko pričakujemo tudi znatno boljši finančni rezultat na koncu leta, kar naj bi imelo za posledico povečanje osebnih dohodkov in skladov podjetja. Jože Mirtič rov dosegli postavke, ki jih predvideva resolucija, prav tako v glavnem nismo prekoračili zgornjih mej, ki jih določa resolucija. Na koncu govora je predsednik DS omenil še nekatere probleme, ki jih bomo morali reševati v prihodnosti: — nočno delo žena, ki pri vse večji potrebi po preji, ni še zadovoljivo rešeno. V srednjeročnem programu je predvidena rešitev tega problema z graditvijo novih pre-dilniških kapacitet. Investicije bi znašale 25 milijard starih dinarjev, to pa predstavlja ogromna sredstva, ki jih sam kolektiv ne bi zmogel. — kljub nenehni skrbi pristojnih organov za večanje družbenega standarda v počitniškem domu, menzi in stanovanjih, je velik pritisk zlasti za stanovanja, če hoče- Vse navzoče je pozdravil tudi direktor tov. Mirtič velika vezava obratnih sredstev v zalogah in pri kupcih hromi delo finančne operati-ve in povzroča seveda tudi višje stroške. Izdelan je pro- »Velik skok je bil narejen v samoupravljanju v minulih 25. letih, ko uresničujemo ustavna določila. Več kot 150 delavcev sodeluje v samoupravnih organih DS, Izvršilnih organih, raznih odborih, delavski kontroli, delegacijah. Pri delu teh organov pričakujemo še večjo aktivnost in pomoč merodajnih organizacij v podjetju. Primerjava podatkov našega gospodarjenja z družbe-no-ekonomsko resolucijo SRS pove, da smo v večini prime- Predsednik DS izroča uro tov. Jožefi Bajde mo imeti bliže delovno silo. Tako se je naš stanovanjski fond povečal v letošnjem letu za 23 stanovanjskih enot, kar predstavlja ogromne investicije oziroma zadolžitve. — likvidnost podjetja je še nadalje velik problem, kajti gram izboljšanja likvidnosti, ki naj odpravi, oziroma omili težave. Za izvajanje vseh nalog in programov se moramo zahvaliti pridnim rokam naših delavcev, zlasti ženam, samoupravnim organom, občin- skim organom in pa našim političnim organizacijam, ki so stale tesno pri reševanju zadanih nalog. Vse navzoče je pozdravil tudi predsednik Sob Litija in poudaril, da je bila doslej Predilnica temelj gospodarstva litijske občine in bo to verjetno tudi ostala. Mnoge akcije so bile začete v našem podjetju in so bile uspešno izpeljane tudi drugod. Jasno pa je, da mora vsaka organizacija prebroditi številne težave. Tov. Dernovšek je še posebej pozdravil in čestital delavcem, ki letos »praznujejo« 20-letnico dela v podjetju. Predsednik DS je 23 članom kolektiva podelil spominske ure za dvajsetletno delo v podjetju. Pred zaključkom seje je spregovoril še glavni direktor: »Ne živimo samo zase, ne delamo samo zase, ampak tudi za bodoče rodove... Čvrst gospodarski položaj je pogoj za uresničitev vseh naših želja, ki jih ni malo.« Tov. direktor je omenil tudi stabilizacijski program in se jubilantom zahvalil za njihov delež, ki so ga doprinesli k uspehom podjetja. Pred dvajsetimi leti so prvič prestopili prag podjetja V čistilnici bombaža je gorelo V oddelku čistilnice bombaža in predpredilnice je dne 28. 8.1975 ob 16.30 prišlo do zanetka požara. Zanetek je nastal zato, ker so se med ležajem snemalnega valja in ohišjem rahljača bal navila bombažna vlakna pomešana z nitmi odpadne preje. Zaradi trenja navitih bombažnih vlaken je prišlo rabljeno 12 ročnih aparatov C02, likom 30 kg jeklenk C02 in 1 50 kg aparat na suho gašenje. Zaradi gašenja in odstranjevanja uničenega bombaža celotni obrat čistilnice in Ob požaru je bilo uničenih 8 raztezalkinih loncev do tlenja in zanetka. Odsesal-ne naprave so tleče bombažne kosmiče po cevovodu zanesle v nakladalni stroj. Delavci v čistilnici so bili ob nastanku zanetka na svojih delovnih mestih. Prvi je začutil smrad po tlečem bombažu delavec na mikalnikih Rink Jože. Takoj je obvestil brusača Izlakar Franca, ki je obvestil o zanetku delavca na nakladalniku Razpotnik Marjana. Med iskanjem zanetka so odkrili, da gorijo bombažna vlakna v nakladalniku in takoj pričeli z gašenjem požara. O zanetku je bil takoj obveščen vodja izmene Krafogel Pavel in telefonično dežurni gasilec Podkrajšek Karel, ki je takoj odhitel na mesto požara in prevzel vodstvo gašenja. Zaradi nastalega dima oziroma zadimljenosti oddelka so bili vsi stroji izključeni iz pogona. Delavci so pri gašenju uporabljali maske proti dimu in azbestne rokavice pri odstranjevanju bombaža iz nakladalnega stroja. Požar je bil prenešen iz nakladalnika v neposredno bližino stroja. Pomotoma je delavec tleče odpadke prenesel na kup bombaža v oddelku, ki še ni gorel. Požar se je razširil še na raztezalke, ker je pri uporabi prevoznega aparata na C02 počila gumirana cev, zaradi prevelikega pritiska. Delavec je v naglici istočasno odprl oba odpiralna ventila na jeklenkah C02. Plin, ki je nekontrolirano pod pritiskom odhajal iz jeklenk, je zanetek prenesel v okolico. Nastal je večji požar, ki je vnel raztezalkina pramena v loncih. Požar je bil pogašen s pomočjo ročnih gasilskih aparatov na prah in na ogljikov dioksid. Takoj ob začetku požara je bila aktivirana stabilna C02 naprava PASTOR, ki je omejila požar v nakladalniku. Pri gašenju požara je bilo upo- predpredilnice, ni obratoval 4 ure in pol. Desna stran čistilnice pa je stala na nočni izmeni še 3 ure. Ob požaru je bilo uničenega ali zgorelega 500 kg bombaža. Poškodovanih je bilo tudi 8 raztezalki- nih loncev in latasti pas v nakladalniku, škoda, ki jo povrne Zavarovalnica Sava je ocenjena na 22.288 din. Dejanska škoda je veliko večja, saj je bilo porabljeno za 6.000 din gasilskih sredstev. Zaradi zastoja je bila zmanjšana dnevna reprodukcija za 1.500 kg preje. Zaradi analize vzrokov nastanka požara je bil sklican sestanek vseh tistih, ki so sodelovali pri gašenju požara. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti, ki jih moramo v najkrajšem času odpraviti in to: — Ob zadimljen ju oddelka bi morali takoj vključiti klimatske naprave, ki bi odstranile iz ozračja nastali dim. — V oddelek predpredilnice moramo namestiti zadostno število dimnih mask. — Voda je najučinkovitejše gasilno sredstvo za pogasitev žarečega bombaža. — Nabaviti moramo manjkajočo gasilsko opremo in to ročne gasilne aparate na prah, azbestni obleki, več dihalnih aparatov na zrak in rezervne dimne filtre. — Gasilske vaje morajo biti na delovnih mestih, da so delavci izurjeni za učinkovito gašenje. — Še več pozornosti bo dano na čiščenje občutljivih mest na strojih na katerih se navijajo bombažna vlakna. — Embalažo od bal moramo takoj odstraniti. Iz pnev- mafilskih odpadkov je treba odstraniti prej ne niti. Za izvajanje sklepov bo uveden dnevni in tedenski nadzor mojstrov. Na gasilskih vajah morajo v bodoče sodelovati tudi mojstri, ki so ob požaru do prihoda dežurnega gasilca, vodje gašenja. Na vajah bodo časovno prisotni tudi direktorji sektorjev in Nabavljena je bila že tudi določena gasilna oprema, ki jo prej zaradi omenjenih finančnih sredstev nismo mogli nabaviti. Ob zaključku članka naj ponovim besede direktorja proizvodnega sektorja tov. Peterca, ki je dal priznanje delavcem, ki so sodelovali pri gašenju požara. Prav vsi moramo izpolnjevati delovne dolžnosti zlasti še določila požarnega varstva. Zavedati Uničen bombaž pred dimnikom obratovodje. Tudi oddelek za notranje zadeve občine Litija nam je na poročilo o zanetku, dostavil priporočilo za izpopolnitev požarnovarnostnih ukrepov v OZD. se moramo, da lahko večji požar ohromi samo proizvodnjo in eksistenčni obstoj organizacije združenega dela t. j. celovitega delovnega kolektiva. F. Lesjak Poškodbe na delu V mesecu avgustu smo imeli 4 obratne poškodbe in 3 poškodbe na poti na delo in z dela. Huje je bil poškodovan le transportni delavec, ki se je z mopedom zaletel v avtobus in se zdravi v bolnici. V obratu je bila resnejša poškodba na Ingol-stadt nakladalniku, zaradi katere je bil poškodovanec 7 dni v bolniškem staležu. 1. ANA JELENC — brusilka papirja v stročnami Opis poškodbe: Posluževalka brusilnega stroja je odstranila embalažo iz zavitkov papirja. Da bi zvitek papirja uravnala, ga je z obema rokama prijela in dvignila. Sredinec desne roke je vtaknila v plastični čep, ki je zagozden v zvitku. Ko je zvitek papirja spustila na tla, ji je potegnilo navzdol tudi sredinec desne roke, katerega ni mogla sprostiti iz čepa in ji je zato poškodovalo prst. Vzrok: neprevidnost. 2. SONJA MEDVED — pomočnica v kuhinji Opis poškodbe: Med rezanjem kruha na univerzalnem stroju v počitniškem domu, se je poškodovanim urezala v palec desne roke. Vzrok poškodbe: naglica in delna neprevidnost 3. MARIJA KOKALJ — pre-vijalka Opis poškodbe: Med posluževanjem previ-jalnega stroja je prevajalka opazila, da se je papirnata cevka premaknila od roba ko-nusnega vretena. Z desno roko je s pomočjo ročice dvignila vreteno, z levo roko pa je potisnila cevko do roba vretena. S pritiskom ročice navzdol poškodovanka ni umaknila prstov od vretena in ji je zato vodilec niti vrtečega bobna poškodoval prstanec leve roke. Vzrok poškodbe: nepredvi-devanje nevarnosti in okvara napenjalnega mehanizma vretena. 4. IVAN KEPA — posluže-valec otepalnikov Opis poškodbe: Med avtomatsko odložitvijo svitka na otepalnem stroju, je poškodovanec z levo roko pritisnil navijalni valj novega svitka. Med avtomatsko odložitvijo starega svitka je nastala okvara na hidravličnih zavorah in je zato svitek omahnil nazaj na podlakt leve roke delavca in mu jo poškodoval. Vzrok poškodbe: trenutna napaka na zavornem mehanizmu in zaradi uravnave z roko med odložitvijo svitka. POŠKODBE NA POTI NA DELO IN Z DELA 5. JOŽE KIRM — transportni delavec Opis poškodbe: Poškodovanec se je peljal iz Šmartnega z mopedom v službo. Na Grbinskem nepreglednem ovinku, opremljenim z ogledalom, je zavozil v prednji levi del avtobusa, ki je pripeljal nasproti. Ob trčenju je izgubil poškodovanec zavest in si poškodoval golen leve noge. Vzrok poškodbe: Nepre- glednost ovinka in vožnja po sredini ceste. 6. REGINA KRAFOGEL — predica na flyerju Na poti iz službe je imela delavka zaradi nevihte obrnjen dežnik proti vetru. Na »Trgu na Stavbah« je stekla čez cesto, kjer jo je zadel voznik avtomobila s prednjim ščitnikom vozila. Voznik je hipoma ustavil vozilo. Poško- dovala si je golen desne in stegno leve noge. Vzrok poškodbe: Premajhna pazljivost poškodovanke ob prehodu poti med nevihto. 7. JOŽE ŠKAFAR — delavec na otepalnikih Opis poškodbe: Delavec se je peljal z mopedom z dela proti domu. Na nepreglednem ovinku ga je prehitel voznik mopeda in takoj po prehitevanju zavil z mopedom na desno stran ceste in tako zaprl poškodovancu pot. Poškodovanec je v strahu, da bi se zaletel v sovoznika, moped močno zavrl. Zaradi močno posute ceste je izgubil ravnotežje in padel z mopeda in si poškodoval dlani obeh rok. Vzrok poškodbe: prehitevanje sovoznika mopeda na nepreglednem ovinku. Naši dvajsetletniki člani kolektiva, ki so ali bodo v letošnjem letu dopolnili 20 let delovne dobe v podjetju in so prejeli ob tovarniškem prazniku 9. 9. 1975 ročne ure. 1. Bajde Jožefa 2. Bizjak Ana 3. Bratkovič Marija 4. Damjanovič Zora 5. Hauptman Ana, 1930 6. Jelenc Ana 7. Jerant Vida 8. Kaplja Jožefa 9. Koci Vida 10. Koderman Antonija 11. Kosmač Pavla 12. Logar Frančiška 13. Melin Zofija 14. Muljavec Stanislava 15. Potisek Helena 16. Rink Hedvika 17. Sedej Bronislava 18. Šepec Justa 19. Štangar Cveta 20. Tomše Jožefa, rez. pred. 21. Zorko Gabrijela 22. Krhlikar Konrad Predstavljamo vam Mrzel Ljudmilo Če je na delu, je ni težko najti. V predpredilni-ci sintetike sta zadnja dva flyerja njen delokrog. Tu bo 1. oktobra verjetno dočakala trideset let dela v podjetju. Pred tridesetimi leti je začela v predpredilnici, ki se z današnjo sploh ne da primerjati. Prišla je tako, kot jih je prišlo mnogo. Njena kolegica je že delala, pa jo je povabila. S Polšnika se je preselila v Litijo in po 23 letih ji je podjetje dalo garsonjero. »Prosila sem že prej in ker nisem prvič dobila, sem bila nekako užaljena. Mislila sem, da je dovolj, če le prosiš, pa že dobiš. Šele kasneje mi je postalo jasno, da gre to nekoliko drugače.« Trideset let ni kratka doba. človek spozna svoje delo, spozna sodelavce, spozna svoje nadrejene. Tako je tudi ona hodila svojo pot, se srečevala s problemi in težavami, ki jih je prinašalo vsakdanje delo. »Včasih je bilo treba manj delati, saj smo po- služevale le en stroj, danes pa vsaka dva in na štirih je ena delavka, ki pomaga.« Na enem flyerju je tekla mešanica, kjer je bil snem vsakih 20 minut, na drugem pa vsako uro in pol. Ker je ob pogovoru stroj le malo več stal, je že prišel vozač predpreje pogledat, kje je voziček s flyerskimi navitki. Ko je imela trenutek časa, je z omelom počistila stroj. In če se je predpreja odtrgala, je del, ki je odpadel skrbno spravila v žep. »Videla sem, da kakšna ženska to brez misli vrže po tleh in ji je vseeno, kam potem gre. Toda, če hočemo nekaj prihraniti, nam ne sme biti vseeno, kaj in kako delamo.« Da njene besede niso prazne, je govorila urejenost okrog njenih strojev. Zato pa tudi nima časa, da bi posedala po garderobi kot nekateri drugi delavci. »Nekateri se sploh ne zavedajo, da bi morali biti za strojem, ne pa v garderobah.« Težko je reči, zakaj tisti, ki so odgovorni za red in disciplino v oddelkih tega ne vidijo ali pa nočejo videti. Samoupravljanje je prineslo nove odnose med ljudmi, kar je tudi pravilno, samo ne take, da jih nekateri lahko izkoriščajo. Beseda je stekla tudi o varčevanju in pokazala je na voziček, ki je bil brez predelne stene. »Je to malomarnost ali pa je pločevino nekdo potreboval doma? Marsikje se da še ujeti dinar, če vržem zaustavko na tla in jo potem nekdo povozi z vozičkom, sem z malomarnostjo podjetje oškodovala najmanj za 150 din.« Verjetno bi lahko še marsikaj naštela, pa saj je bilo dovolj prepričljivo tudi to. Deset let je imela isti nož, marsikatera ga je med tem časom zlomila ali zgubila in je morala dobiti novega, a ni ji bilo vseeno, ko so ji ga zlomili. Z delovnim turnusom je zadovoljna, le v nedeljo ne sme pomisliti, da je dela prost dan. Stroj jo je priganjal, da je hitela zdaj sem zdaj tja in tako že trideset let. Podatki radiofotografskega pregleda članov kolektiva Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Epidemiološki oddelek Golnik je z našim sodelovanjem izvedel dne 6.3.1974 radiofotografsko slikanje pljuč. Pomen radiofotografske akcije je poleg odkrivanja tuberkuloze tudi v odkrivanju drugih pljučnih bolezni, med katerimi so na prvem mestu Pljučni rak, poklicne pljučne bolezni, kronična pljučna vnetja in podobno. Poleg tega se ob pregledu odkrijejo najevidentnejša srčna obolenja, ki povzročajo istočasno spremembe v obliki velikosti srca. Radiofotografskega pregleda se je udeležilo 1047 oseb. Zaradi nosečnosti in drugih vzrokov se pregleda ni udeležilo 63 roma kontro Poklicanih 26 oseb. Uspeh fluorografske akcije ni bil samo v tem, koliko je odkrila nepoznanih bolnikov z različnimi obolenji, temveč tudi v tem, da je zanesljivo ugotovila zdravje oziroma odsotnost bolezni. Redni fluorografski pregledi vsaj za nekaj časa sproste vsakega fluorografiranega po-cdinca skrbi pred rakom ali tuberkulozo. Iz poročila oziroma analize pregleda, ki ga vno oži- nam je dostavil Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, je razvidno: a) Pri 861 osebah ali 82 % niso na organih prsnega koša bile najdene nikake resnejše bolezenske spremembe, ki bi se opazile že na rentgenski sliki. b) Za pljučno tuberkulozo ne boluje po izvidih nobena oseba. c) 5 oseb boluje za nespecifičnim vnetjem pljuč in 1 oseba za rakastim obolenjem. d) Pri 4 osebah se fluorografski pregledi ugotovili tudi sledove zazdravljenje tuberkuloze, t. j. spremembe na pljučih, ki so danes po mnenju dispanzerskega zdravnika sicer inaktr/ne, ki pa v bodočnosti predstavljajo stalno nevarnost izbruha v sveže aktivno obolenje. Na kontrolo so bile pozvane samo tiste osebe, pri katerih so bile na rentgenski sliki vidne večje spremembe po zazdravljeni pljučni tuberkulozi. e) Pri 5 osebah pa so bile ugotovljene večje bolezenske spremembe na srcu oziroma velikih žilah, medtem ko so pri 3 osebah bile najdene raz- vojne napake in deformitete na organih prsnega koša. Flourografske akcije se ni udeležilo 63 oseb. Zato bi bilo primemo, da odsotne osebe v bližnji bodočnosti opravijo rentgenološki pregled pljuč. Ni slučaj, da se največ presenečenj skriva prav med osebami, ki se iz osebnih razlogov niso udeležile fluorograf-skega pregleda. Vsakoletni fluorografski pregledi kolektiva pripomorejo čim hitreje doseči tako stanje, ko bo postal tuberkulozni bolnik že redek pojav. Na drugi strani pa redni fluorografski pregledi omogočajo ugodnejše odkrivanje pljučnega raka, ki med prebivalstvom nenehno narašča. Uspešnost zdravljenja zavisi namreč samo od pravočasne razpoznave obolenja. Organizacija združenega dela je prispevala del stroškov za izvršeno radiofotografsko slikanje pljuč. Iz rezultatov pregleda je razvidna koristnost in uspešnost pregedov in se zato Institutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik zahvalimo za sodelovanje v prizadevanjih za ohranitev zdravja in delovne sposobnosti članov kolektiva. F. Lesjak Kdo lahko varčuje? Ko je delavski svet razpravljal in sprejemal program racionalnega gospodarjenja, je bilo med razpravo izrečeno tudi mnenje, da je uresničitev programa odvisna predvsem od vodilnih delavcev, ne pa tudi od delavcev, ki delajo v neposredni proizvodnji. Mnenje je že na seji naletelo na kritiko, saj je bilo izrečeno verjetno nekoliko preuranjeno. Dejstvo je, da kdor dela, lahko dosega večje ali manjše učinke. Pri svojem delu pa vsakdo potrebuje pripomočke, delovne naprave in priprave, najrazličnejša orodja, itd. In ravno tu lahko vsakdo marsikaj prihrani. Še daleč ni vseeno, koliko odpadkov nastane v proizvodnem procesu, niti ni vseeno, kam gredo ti odpadki. In o tem odločajo predice, snemalke, vzdrževalci, itd. Verjetno ni vseeno, če nekdo delovno obleko nosi dve leti, ali pa jo uniči v pol leta. Res je, da na določene časovne presledke pripada delavcu delovna obleka, toda ali ni prihranek, če delavec reče, da je lanska še dobra in tudi takšni se najdejo. In če čistilka porabi čistilna sredstva v enem tednu, pa bi jih lahko imela za 14 dni in da gredo v Ljubljano štirje ljudje s štirimi osebnimi avtomobili, pa bi bilo dovolj, če bi šla dva avtomobila, ki bi za enake stroške prepeljala 4 ljudi. Niso to milijonski prihranki v enem dnevu, toda leto je dolgo in bi na koncu lahko našteli prihranjene težke denarce. Še in še bi lahko naštevali. Verjetno ni človeka, ki ne more prihraniti vsak mesec nekaj dinarjev podjetju in če računamo, da nas je preko tisoč, se vsote množijo. Zato bo program uresničen, če bomo začeli vsak pri sebi in iz celotnega programa izluščili tisto, kar nas zadeva in temeljito pregledali naše delo. Program dobrega gospodarjenja je nakazal elemente, kjer bomo lahko največ prihranili. Nikoli pa ne bo uresničen, če se ne bomo vsi prizadevali in doprinašali vsak svoj delež. Če se zgodi, da bi se položaj poslabšal, bomo to občutili vsi od prvega do zadnjega. Toda bolje je preprečevati, kot pa zdraviti in marsikaj lahko preprečimo sami. Uspehi, ki jih je podjetje doseglo, nas ne smejo zavajati, da ne bi mogli doseči še boljših. Dovolj je še skritih rezerv. Posnetek je bil narejen sredi dopoldneva. Linija mikal-nikov je stala, ker je bilo ...! Letošnji tovarniški praznik nismo proslavljali v večjem obsegu. Nanj sta nas opozarjala napisa na vratarnici Srečanje upokojencev Kot vsako leto so se tudi letos zbrali naši upokojenci na tovariško srečanje ob tovarniškem prazniku. Pred podjetjem je zbrane upoko- jence pozdravil predsednik konference sindikata ing. Pavel Koprivnikar (njegov govor v celoti objavljamo). Potem so naši nekdanji delavci Zbrane upokojence je pozdravil predsednik sindikata še vedno se poznamo! Da ne bodo rekli, da samo gledamo odšli v oddelke, kjer so nekdaj delali. Tako so upokojene predice iskale številke strojev, ki so jim nekdaj dajali kruh. V predpredilnici so se upokojenke odločile, da pomagajo snemati na flyerju in jim je šlo kar dobro od rok. Številni stiski rok in tu pa tam tudi kakšna solza, so govorili, da se še vedno spominjajo ljudi, s katerimi so nekdaj delali in delili usodo. Upokojenka, ki je delala v predpredilnici in je bila upokojena 1. 1955 je dejala, da se sedaj ne bi več znašla. Po ogledu podjetja je bilo za vse pripravljeno kosilo v dvorani na Stavbah. O čem so tekli pogovori, ni treba posebej pisati. Ko se srečajo stari znanci po enem letu, si imajo kaj povedati. Da je bilo razpoloženje še boljše, je poskrbel ansambel Veseli Zasavci iz Zagorja in pa naša menza z dobro kapljico. V sproščenem pogovoru je večina upokojencev, s katerimi sem se pogovarjal, takole pripovedovala: Ni nam toliko za kosilo, pa tudi vino lahko sami kupimo, samo zaradi tega ne bi prišli. Veseli smo, da se nas podjetje spo- Sicer upokojeni, a dobro razpoloženi mni vsako leto, da nam omogočijo ogled naših delovnih mest in kratko srečanje z delavci, ki danes delajo na teh strojih, pa če jih poznamo ali ne. Najlepše pa je to, da se potem v veseli družbi pogovorimo s starimi znanci in se tako zavedamo, da nismo pozabljeni. T. ŠTRUS Tovarniški upokojenci se zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili prijetno srečanje in želijo kolektivu še veliko uspehov. Spoštovane tovarišice in tovariši! Pozdravljeni v imenu konference sindikata, konference ZK, mladine, samoupravnih organov in vseh članov našega kolektiva. Minilo je leto, odkar smo se zadnjič srečali. Podjetje je napravilo korak naprej. Kakšnih velikih investicij v minulem letu nismo izvedli, vendar je precej starih strojev odslužilo in smo jih zamenjali z novimi. Tako smo v nekdanji vlagalnici uredili moderen oddelek za izdelavo sintetične predpreje, kjer s kombinacijo najmodernejših strojev iz tujine in domačega krušikovega flyerja dosegamo velike proizvodne uspehe. Z novo ureditvijo strojev smo izboljšali transportna pota glede na razpoložljiv prostor. Novi stroji predstavljajo lažje posluževanje, boljšo kvaliteto izdelkov, večjo produktivnost in proizvodnjo. V sukalnici smo postavili še 5 novih previjalnih avtomatov znamke SAVIO. V novi vlagalnici pa je bila blizu dvigala postavljena sortirna naprava za cevke. Tudi sukal-no previjalni stroji so kom-pletirani z večjim številom novih strojev. V predilnici smo postavili 11 krušikovih prediinih strojev. Z industrijsko proizvodnjo je začel tudi nov oddelek za efektno sukanje preje, ki so še v razvoju in imajo veliko možnost uporabe in prihodnost. Vsete nove stroje boste pri ogledu lahko videli. Kolektiv vsako leto povečamo z novo delovno silo, tako