1 rap SLOVENSKI DOM giW^lYIHVR NAŠ DRUGI DOM BESEDA UREDNIKA 'Zi deseto, jubilejno številko Novega odmeva smo premagali stari Odmev, ki je izhajal v letih 1932-33. Odmev je izšel samo devetkrat. V drugem letu je zaradi finančnih težav ugasnil, Novi odmev pa z deseto številko vstopa v peto leto izhajanja. In prepričan sem, da bomo še nekajkrat nadživeli Odmev. Tudi zato, ker vselej močno odmevamo. Na predstavitvah prvi sveženj nove številke. ki pride iz tiskarne (ponavadi še vroč od tiskamega stroja) poide takoj. Nevarno je, če ga ne spraviš na varno. Če ga pustiš na odprtem, nemudoma izgine. Ko smo v Ljubljani predstavljali našo knjigo "Slovenski dom v Zagrebu 19291999" in ko smo s seboj prinesli tudi nekaj izvodov Novega odmeva, so prihajali k nam z vprašanjem: "Ali imate še kakšno številko več? Ali lahko dobim še eno knjigo?" Naši pisani dokumenti o dejavnosti društva so izjemno dobro sprejeti. To je vzpodbudilo nove ideje. Ena je že uresničena. To je knjiga "Pojdi z mano", zbirka pesmi člana našega društva in člana uredništva Marijana Horna. Razmišljamo tudi o tem, da bi pripravili knjigo o Slovencih, ki so zaznamovali zagrebško in hrvaško kulturo in umetnost, znanost, medicino, gospodarstvo, šport. To bi bil morda zbornik z obširnimi biografijami. Ali pa leksikom s krajšimi podatki, ki bi izhajal občasno in ki bi ga dopolnjevali po abecednem redu. Pri tem projektu bi moralo sodelovati veliko članov, ki bi "pokrili" področja svoje dejavnosti ali interesa. V zametkih je tudi zamisel o zvočni (glasbeni) ediciji. Lotimo se dela in za naslednje naraščaje opišimo zgodovino slovenstva na Hrvaškem. Morda jih bo to vzpodbudilo, da ne bodo pozabili svojih korenin in da se bodo še naprej zbirali v našem društvu. Silvin Jerman POVOLILNA HRVAŠKA P m rf JL udi hrvaški državljani slovenske narodnosti smo letos sodelovali v hrvaškem volilnem maratonu. Na parlamentarnih volitvah, ki so bile 3. januarja, nismo mogli izbirati, ali bomo volili kandidate s strankarskih list ali kandidate narodnostnih manjših, saj imajo to pravico samo pripadniki manjšin, ki so navedene v hrvaški ustavi. Slovenci smo bili iz nje izbrisani decembra leta 1997. Poslanski dom Hrvaškega državnega sabora ima 151 poslancev. Večino poslanskih sedežev (95) zaseda koalicija šesterice. V predstavniškem domu je pel poslancev narodnostnih manjšin, in sicer Furio Radin (Italijani), Tibro Santo (Madžari), Milan Dukič (Srbi), Zdenka Čuhnil (Čehi in Slovaki) ter Borislav Graljuk (Avstrijci, Nemci, Rusini, Ukrajinci, Židi). Predsednik sabora je Zlatko Tomčič, podpredsednici pa so postali Mato Arlovič, Baltazar Jalšvec, Ivič Pašalič, Vlatko Pavletič in Zdravko Tomac. Člani Odo-bra za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin so Furio Radin (predsednik), Marin Jurjevič (podpredsednik), Milan Dukič, Tibor Santo, Borislav Graljuk, Zrinjka Gtovaeki Bernardi, Krešo Kovačiček, Drago Kraljevič, Romano Meširovič, Ivo Lončar, ZJatko Kramarji, Nevio Šetič, Ante Beljo in Anto Kovačevič. Predsednik odbora za zunanjo politiko je postal Zdravko Tomac, sicer tudi predsednik društva slovensko-ltrvaškega prijateljstva, ki je 25. februarja za Slovensko tiskovno agencijo izjavil, da bo "hrvaška vladajoča koalicija zahtevala vnovično vključitev Slovencev kot narodne manjšine v hrvaško ustavo". Hrvaška je 27. januarja dobila novo vlado, Premier je postal Ivica Račan. ki zagovarja stališče, da so vsi slovensko-hrvaški problemi rešljivi in da so manjši, kot seje zdelo minula leta. Po dveh volilnih krogih (24. januar in 7. februar) je bil za novega hrvaškega predsednika izvoljen Slipc Mesič. V predvolilni kampanji je napovedal, da bo predlagal vrnitev slovenske manjšine v hrvaško ustavo. Ze nekaj ur po zmagi je Mesič zagotovil, da bo osebno prispeval k reševanju nesoglasij s Slovenijo. Po njegovih besedah morata državi pohiteti z odpravo odprtih vprašanj, saj nimata pravice problemov prepuščati naslednjim generacijam, navsezadnje pa urejene odnose od obeh držav pričakuje tudi Evropska unija. Mesičev moto je: Malo bomo popustili mi, malo oni, pa bomo hitro prišli do rešitve. Predsednik Mesič seje na dan slovesne prisege, 18. februarja, v Zagrebu sešel s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Dogovorila sta se, da bo ena od prvih Mesičevih poti na tuje prav obisk v Ljubljani. Predsednik Kučan je po sestanku izjavil, daje nastopilo zlatih pet minut za Hrvaško: če jih bodo njeni voditelji dobro izrabili, bo to koristilo tudi Sloveniji. (I.T.) KUČAN - SLOVENSKI DOM 1:1 jjlovenski predsednik je imel v Zagrebu vrsto dvostranskih srečanj s tujimi državniki, vzel pa si je čas tudi za kratek sestanek s predstavnikoma Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma, Darkom Soncem in Francem Straškom. Sestanek je bil dogovorjen za 17.40 uro v hotelu Intercontinental, kjerje predsednik bival ob svojem obisku v Zagrebu. Sestanek pa je bil tik pred zdajci premaknjen na 16. uro, o čemer smo bili obveščeni v zadnjem hipu. Zato smo na sestanek zamudili. Predsednik Kučan je dejal, da smo zdaj 1 : 1, saj je njegovo vabilo za letošnje slovesno srečanje ob kulturnem prazniku v Ljubljani v Slovenski dom v Zagrebu prispelo z dvodnevno zamudo. V kratkem, vendar zeio odkritem in vsebinskem pogovoru, v navzočnosti slovenskega veleposlanika v Zagrebu Boštjana Kovačiča, smo razložili perečo problematiko Slovencev na Hrvaškem. Izpostavili smo dve temi: vrnitev Slovencev v lirvaško ustavo in problem prostorov, v katerih delujejo slovenska društva. Posebej smo opozorili na problem prostorov Slovenskega doma v Zagrebu, kije najstarejše društvo Slovencev na Hrvaškem, Predsednik Kučan je obljubil, da nam bo pomagal in da se bo o tem pogovoril s predsednikom Mesičem. Ko smo po sestanku zapustili sobo. so naša mesta zasedli novinaiji. ki so nestrpno čakali na začetek predsednikove tiskovne konference. Po njej smo se s predsednikom Kučanom še slikali za Novi odmev. (D.Š.) SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM teljev operne umetnosti, članov Slovenskega doma in uglednih osebnosti hrvaškega kulturnega in političnega življenja jo je odkril Zdravko Tomac, podpredsednik sabora in predsednik Društva hr-vaško-slovenskega prijateljstva. Sledila je kratka maša v Cerkvi sv. Marka. Gosti iz Homca so obiskali tudi Slovenski dom, kjer jih je pozdravil Sil-vin Jerman. Homčanom smo podarili monografijo, izdano ob sedemdeseti obletnici Slovenskega doma, Marijan Hom pa jim je poklonil zbirko pesmi Pojdi z mano. Potem smo se odpravili na svečano predstavo Verdijevega Trubadurja v HNK. Pred tem je bila v HNK predstavljena dvojna zgoščenka Josipa Gostiča s posnetki najlepših opernih arij in treh slovenskih pesmi Bosa pojdiva, Samo en cvet in Da jo ljubim. Morda najpomembnejša na zgoščenki pa je arija Manrica iz predstave Tru-badutja, posneta leta 1963, le dva meseca pred Gostičevo smrtjo. To je bil tudi njegov zadnji nastop. Zgoščenko sta pripravila Glasbeni program hrvaškega radia in urednica Marija Bar-bieri, Svečano predstavo Trubadurja so solisti ter člani zbora in orkestra Opere HNK izvedli pred nabito polnim avditorijem. V vlogi Manrica je nastopil Janez Lotrič, Dirigiral je maestro Robert Homen, Predstava je bila nagrajena z ova-cijami, posebej za našega Janeza, dostojnega naslednika vseh slovenskih opernih pevcev, ki so trajno zaznamovali hrvaško kulturo. Naslednji dan, na samo stoletnico rojstva Josipa Gostiča, so se prireditve preselile na Homec. V cerkvi Marijinega rojstva je bila ob 11. uri spominska maša, na kateri so sodelovali Homški cerkveni mešani zbor, komorni zbor zagrebške Opere, kvartet Slavonsky ter solista Janez Lotrič in Tomislav Neralič ob orgelski spremljavi Toneta Potočnika in Pava Mašiča. Dirigiral je ntaestro Vladimir Kranjčevič, Spominsko mašo je daroval dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, ki je bil tudi častni pokrovitelj slovesnosti. Nadškof je ob tej priložnosti pozdravil tudi člane Slovenskega doma, ki so mu izročili monografijo, izdano ob sedemdeseti obletnici našega društva. Po končani maši so avtosji predstavili dvojno zgoščenko. Popoldne je bil v cerkvi na Homcu slavnostni koncert solistov zagrebške in ljubljanske opere, ki sta ga prenašala tako slovenski kot hrvaški radijo, Z opernimi arijami so nastopili Ruža Pospiš Baldani, Antonija Boroša, Vitomir Marof in Tomislav Neralič, iz Ljubljane pa Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Mirjam Kalin in Marko Fink ob klavirski spremljavi Nataše Valent in Nine Cossetto. Na orglah sta soliste spremljala Pavao Mašič in Tone Potočnik. 6. marca je pošta Radomlje izdala priložnostni poštni žig in spominsko kuverto z likom Josipa Gostiča. Največji in najpomembnejši projekt ob proslavi stote obletnice rojstva Josipa Gostiča pa je izdaja njegove monografije avtoric Marije Barbieri in Marjane Mrak, Monografija, ki jo je izdalo KD Jože Gostič, je napisana v hrvaškem in slovenskem jeziku ter opremljena s kar 350 slikami, programskimi listi in ostalimi dokumenti. Prvič bo javno predstavljena v zagrebškem HNK 4. aprila letos, pozneje pa še na Homcu, v Slovenskem domu ter v Ljubljani. Polona Jurinič JOSIP GOSTIČ (1900 - 1963) Dolgoletno poklicno spremljanje operne umetnosti meje prepričalo, da je bil Josip G ostič tako po kakovosti petja kot po človeški plemeni tosti ena od največjih umetniških osebnosti, ki je trajno in neizbrisno zaznamovala hrvaško, slovensko in tudi evropsko glasbeno reprodukcijo. Po začetkih v ljubljanski operi seje pozneje v Zagrebu razvil v jasno izoblikovano umetniško osebnost in je celo narekoval trend opernega dogajanja. Ne glede na velike uspehe v tujini in mikavne ponudbe opernih hiš, je vztrajal v zagrebški državni operi in bil absolutni ljubljenec njenega občinstva, ki mu je ostal zvest do konca. Od leta 1951 je bil nekaj časa član dunajske državne opere, Imel je vse: lep glas širokega razpona in volumna, izredno muzikalnost. prepričljivo vokalno tehniko, široko stilsko kulturo, izvrstno glasbeno izobrazbo, razvit občutek za glasbeno in scensko interpretacijo, hkrati pa je bil - kot interpret - eleganten in prepričljiv. Vse to potrjuje izjavo Karla Boehma, da pevca s tako širokim repertoarjem in energijo ni več. Marija Barbieri 100 LET 00 ROJSTVA JOSIPA GOSTIČA 5m marca je minilo sto let od rojstva velikega umetnika, opernega pevca, tenorista Josipa Gostiča, Ob tem pomembnem jubileju je Kulturno društvo Jože Gostič iz Homca skupaj z zagrebško in ljubljansko opero, Slovenskim domom ter nekaterimi posamezniki pripravilo vrsto kulturnih dogodkov in prireditev, ki so se začeli 4. marca v Zagrebu, končali pa se bodo jeseni v Ljubljani. Josipa Gostiča smo v Novem odmevu že predstavili oktobra leta 1997, ko smo pisali o slovenskih slavčkih na hrvaških odrih, Kmalu po tistem, junija leta 1998, smo obiskali Homec, kjer smo položili cvetje ter prižgali sveče na grobu tega velikega slovenskega in hrvaškega umetnika. Decembra istega leta, ob 35. obletnici Gos-tičeve smrti, je bila v Cerkvi Marijinega rojstva na Homcu svečana maša, ki jo je vodil župnik Alojzij Golob. Takrat smo se povezali z Borutom Jenkom, predsednikom tamkajšnjega Kulturnega društva Jože Gostič. Člane društva je obisk iz Zagreba, predvsem pa naš spoštljiv odnos do njihovega rojaka, prepričal, da se na praznovanje stote obletnice Gostičevega rojstva temeljito pripravijo, 4. marca opoldne smo odkrili spominsko ploščo na hiši v Vitezovičevi ulici št. 6 v Zagrebu, kjer je Gostič živel kar 27 let. Slovesnost je pripravil Slovenski dom. Ploščo so po načrtu arhitekta Roberta Potokarja izdelali v kamno-seštvu VM Kunovar, pri izpeljavi projekta pa je sodeloval Ivan Martelanc s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.. Ob množici vaščanov Homca, hrvaških in slovenskih ljubi- SLOVENSKI DOM giW^lYIHVR NAŠ DRUGI DOM OBČNI ZBOR SI^pVENSKEGA DOMA Člani Slovenskega doma so na 53. občnem zbora, kije bil 23. februarja. z navdušenjem pozdravili kakovost dela v letu 1999, Po ugotovljenem kvorumu je bilo izvoljeno delovno predsedstvo: Darko Sonc, Nada Gaj da rov in Silvester Kmetic. Predsednik nadzornega odbora Bojan Kožar je natančno in strokovno poročal o materialnem in finančnem poslovanju ter o zaključnem računu za leto 1999. Posebej je poudaril, daje po ugotovitvah nadzornega odbora Slovenski dom tudi lani posloval v duhu skrbnega gospodarja in da so bila finančna sredstva porabljena namensko, za uresničevanje načrtovane programske dejavnosti. Na koncu je poudaril, da je Slovenski dom posloval v skladu s predpisi Republike Hrvaške. Poročanje je nadaljeval predsednik inventame komisije Silvester Vi-dič, ki je povedal, da je komisija, v kateri sta še Alojz Slavko Kramer in Anton Lah, pregledala inventar Slovenskega doma in ga uskladila z evidenco. Poudaril je. da je uporaba inventarja namenska in da je nekaj predmetov treba odpisati. Predsednik Darko Šonc je dejavnost Slovenskega doma razdelil na dva dela, na uresničevanje programske dejavnosti v Slovenskem domu in izven njega (sodelovanje v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem in Svetu narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, stiki s pristojnimi predstavniki Republike Slovenije in Republike Hrvaške ter mednarodnih komisij za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin). V nadaljevanju je predsednik plastično in analitično spomnil na prireditve v posameznih mesecih minulega leta: od številnih umetniških razstav, predavanj, koncertov in predstav iz Slovenije in Hrvaške, do proslav državnih praznikov Slovenije in predavanj tujih veleposlanikov, akreditiranih v Republiki Hrvaški. Kakovost izvedenega programa prijetno preseneča. Če upoštevamo, da so ves čas potekali še pouk slovenskega jezika, maše v slovenščini in petkova druženja, da redno izhaja časopis Novi dmev, lahko ugotovimo, da smo imeli v letu 1999 bogato, kakovostno in vsestransko kultumo-prosvetno dejavnost. V drugem delu poročanja je podpredsednik Franc Strašek ugotovil, da so dogodki v Slovenskem domu le del celotne dejavnosti društva. Poudaril je, da je Slovenski dom član Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in član Sveta narodnostnih manjšin Republike Hrvaške. Občni zbor je seznanil z delom v Zvezi, v Svetu in pri mednarodnih komisijah za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin, kjer predstavnika slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Franc Strašek v ospredje postavljata tista pereča vprašanja, ki najbolj bremenijo Slovence na Hrvaškem, recimo: vrnitev Slovencev v lirvaško ustavo, problem prostora Slovenskega doma, predlogi za spremembo ustavnega zakona, volilnega zakona, zakona o društvih, sprejetje zakona lex specialis, ki bi uredil celotno problematiko narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški... Darko Šonc je seznanil občni zbor, daje upravni odbor ostal brez dveh članic: umrla je Slavica Horjak, Ana Zo-rič pa je izstopila iz upravnega odbora. Predlagal je, da se v upravni odbor izvolita Polona Jurinic in Olga Tkalčec. Predlog je bil soglasno sprejet. Na koncu je predsednik predlagal načrt dela, akcij in usmeritev v letu 2000 in se zahvalil vsein članom Slovenskega doma, še posebej marljivim sodelavcem, ki so zaslužni, daje Slovenski dom postal naš drugi dom, da se v njem počutimo prijetno in sproščeno. Predsednika Šonca je občni zbor za njegov trud, prizadevanje in uspešno vodenje Slovenskega doma nagradil z burnim ploskanjem. Večer seje tradicionalno nadaljeval ob kozarčku vina, slovenski pesmi in prijetnem druženju. Franc Strašek VZORNO POSLOVANJE SLOVENSKEGA DOMA IN ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM ./Vadzorni odbor Slovenskega doma (predsednik Bojan Kožar ter člana Hedvika Ceranič in Marjan Horn) je 22. februarja pregledal celotno gradivo (evi- dence, dokumenti, blagajniški izpiski...) o materialnem in finančnem poslovanju našega društva v minulem letu. Po pregledu predpisanih dokumentov in argumentirani razpravi je nadzorni odbor ugotovil, da je bilo poslovanje v skladu s hrvaškimi predpisi. Z zapisnikom je podal mnenje, "da je glede porabe finančnih sredstev društvo poslovalo uspešno in v duhu dobrega gospodarja". Predsednik nadzornega odbora Bojan Kožarje 2. februarja zapisnik prebral na občnem zboru Slovenskega doma. Navzoči so z burnim ploskanjem pohvalili vodstvo društva, ki si je prizadevalo za brezhibno materialno in finančno poslovanje v letu 1999. Nadzorni odbor Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (pred- sednik Milan Grlica z Reke ter člana Lidija Lasič iz Splita in Silvester Kmetic iz Zagreba) je 2. februarja pregledal materialno in finančno poslovanje v letu 1999. Nadzorni odbor je ugotovil, da je bilo poslovanje Zveze pravilno. Potekalo je v skladu s hrvaškimi predpisi, v skladu z določili statuta Zveze in po modelu Pravilnika za finančno podporo programske dejavnosti v slovenskih društvih na Hrvaškem. To je odgovor vsem tistim, ki so izražali dvome in se trudili, da bi članstvo in širšo javnost prepričali o domnevnih nepravilnostih v finančnem poslovanju Zveze in Slovenskega doma v Zagrebu. Franc Strašek Bojan Kožar predsednik nadzornega odbora SLOVENSKI DOM giW^lYIHVR NAŠ DRUGI DOM MIHAELA LOGAR V ZAGREBU c iJlovensko veleposlaništvo v Zagrebu je 29. februarja organiziralo sestanek predstavnikov slovenskih društev na Hrvaškem z državno sekretarko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaeto Logar. Iz zunanjega ministrstva sta prišla še Andrej Škrlevaj in Zurko Pelikan. Srečanja sta se kot predstavnika Slovenskega doma v Zagrebu udeležila Darko Šonc in Franc Strašek, v pogovoru pa so sodelovali tudi Marijan Keber, predsednik Slovenskega doma Bazovica z Reke, Boštjan Kordiš in Gustav Zupane iz slovenskega društva v Splitu, društvo Slovencev v Sibenku pa je predstavljala Mira Kneževič. Kot je dejala Mihaela Logar, so sestanek organizirali zaradi številnih kritik o delu Urada, ki so jih predstavniki slovenskih društev izrekli na novoletnem posvetovanju v slovenskem državnem zboru. Po mnenju Logarjeve bodo težave v prihodnje morali reševati najprej v Uradu in šele potem v parlamentu. Darko Sonc se z njo ni strinjal, saj kritike, izrečene v državnem zboru, niso bile namenjene le delu Urada, ampak predvsem odnosu slovenske države, parlamenta in politikov do Slovencev na Hrvaškem. Navzoči so se pogovarjali tudi o višini finančnih sredstev, ki jih Zveza slovenskih društev letos lahko pričakuje od Urada. Kot vse kaže, društva ne bodo dobila nič več denarja kot lani. Beseda je tekla še o težavah s prostori društev, ki jih bomo morali reševati postopno in to na višji, državni ravni. Logaijevo smo opozorili tudi na problem uveljavljanja statusa Slovencev na Hrvaškem kot narodnostne manjšine, predvsem s strani matične Slovenije. Naše vztrajne napore, da bi tudi uradna slovenska politika sprejela stališče, da so Slovenci na Hrvaškem narodnostna manjšina, moramo po besedah Logarjeve v prihodnje usmeriti na znanstvene ustanove, zlasti na Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ta bi s svojim raziskovalnim in znanstvenim delom potem dokazoval - kar je sicer že dokazano v knjigi Slovenci v Hrvaški, Vere Kržišnik Bukič - da imajo Slovenci na Hrvaškem vse značilnosti manjšine in torej niso priseljenci, izseljenci, zdomci ali kakšna druga skupina. Vsi sogovorniki so se strinjali, da so takšni sestanki zelo koristni in potrebni, vendar po besedah Logarjeve, v prihodnje izvedljivi le v Uradu v Ljubljani. Darko Sonc POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA V SLOVENSKEM DOMU Poslanci slovenskega Državnega zbora Anton Anderlič, Jože Avšič in Ciril Pucko, ki so v Zagreb prišli kot mednarodni opazovalci hrvaških parlamentarnih volitev, so 3. januarja obiskali tudi Slovenski dom. Spremljala sta jih predstavnika slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Bogdan Bcnko in Marko Sotlar. Dobrodošlico so jim zaželeli predsednik in podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma v Zagrebu, Darko Sonc in Frane Strašek. urednik Novega odmeva Silvin Jerman in tajnica Miroslava-Maria Bahun, Poslance so obvestili o pomembnosti Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in o modelu načrtovanja in financiranja programske dejavnosti v društvih. Poudarili so. da matična država Slovencev na Hrvaškem ne obravnava enakopravno z zamejskimi Slovenci v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem, kar je še posebej vidno pri podelitvi finančnih sredstev. Boleče in pereče za Slovence na Hrvaškem je tudi to, da še nimajo rešenega statusa niti na Hrvaškem niti v Sloveniji. Nujnost rešitve tega problema pa pomeni "conditio sine qua non" za obstoj slovenstva na Hrvaškem. Minister Bogdan Benko in konzul Marko Sotlar sta podprla prizadevanja predstavnikov slovenskih društev na Hrvaškem in predlagala poslancem, da pomagajo pri reševanju odprtih vprašanj med državama, še posebej tistih, katerih rešitev je v rokah najvišjih državnih organov Republike Slovenije. Slovenski poslanci so soglasno zagotovili, da si bodo pri pristojnih organih prizadevali za hitrejše reševanje težav Slovencev na Hrvaškem. Dejali so. da se težave lahko razdelijo na dva dela; tiste, ki jih je moč hitro rešiti (kot na primer financiranje} in druge, za katere je potrebno doseči dogovor na meddržavni ravni med Slovenijo in Hrvaško. Franc Strašek SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA .Predsednik Slovenskega doma Darko Šonc je 5. januarja sklical sejo upravnega odbora, na kateri naj bi se pogovorili o pripravah na občni zbor. Na seji so prisotni razpravljali o tekočih vprašanjih, posebej pa so pohvalili dobro pripravljeno proslavo ob 70. obletnici delovanja Slovenskega doma. Upravni odbor je soglasno ugotovil, da je imela proslava zelo velik odmev tako v javnosti kot tudi med člani Slovenskega doma. V razpravi so posebno pozornost namenili sklicu občnega zbora in višini članarine za leto 2000. Potrdili so dnevni red, posameznikom pa podelili zadolžitve za priprave in nemoten potek občnega zbora Slovenskega doma. Upravni odbor je sklenil, da bo občni zbor 23. februaija in da mu bo predsedoval Darko Šonc. Nadzorni odbor bo do takrat pregledal stanje materialnega in finančnega poslovanja v letu 1999 in o ugotovljenem stanju podal pisno poročilo. Stanje inventarja bo pregledala komisija, ki jo bodo sestavljali Alojz Slavko Kramar, Tone Lah in Silvester Vidič. Članarina za leto 2000 znaša 30 kun. Franc Strašek PREDSTAVITEV NOVEGA ODMEVA IN SLOVO OD STAREGA LETA K0 smo se poslavljali od starega leta 1999 je bila predstavljena 9. številka Novega odmeva. O njeni vsebini je spregovoril urednik Silvin Jerman, ki je povedal, da tokrat objavljamo kar 5 nekrologov. Žal prav v času, ko se pripravljamo na novoletno veselje. Drugi prispevki prinašajo bolj vesele pripovedi. Med njimi o enem od očetov, ustanoviteljev našega društva, profesorju Franu Zavrntku. V Novem odmevu pišemo o Žarku Dolinarju, kije bil tik pred novim letom uvrščen med 20 najbolj uspešnih hrvaških športnikov stoletja. Nova številka prinaša tudi zgodbo iz Dubrovnika, kjer živi svetovno znani dirigent, slovenski "gospar" Anton Nanut. Ob koncu predstavitve je Jerman opozoril na veseli dogodek; končno nas je obiskal znameniti slovenski tenorist in pogosti gost zagrebške opere Janez Lotrič. Po kratki predstavitvi je zaigral duet Branka Sotoška. Navzoči so komaj dočakali, da so lahko zaplesali. Odpočili so si ob vročih kranjskih klobasah, nato pa seje zopet plesalo, pelo in pilo. Do kdaj, sam bog ve. Do novega leta pač ne, saj smo se od starega leta poslavljali že 29. decembra. Sima Hoje SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM V elegiji V spomin Andreju Smoletu je Prešeren izrekel še eno kruto resnico o svoji nesrečni in tako ljubljeni domovini, ki more svoje najboljše sinove nagraditi samo z grobovi: V zemlji slovenski, v prelepi deželi, ki si jo ljubil presrečno ves čas, v k'teri očetje so naši sloveli k 'tera zdaj ima grob komaj za nas. Recital je Jerica Mrzel zajključilaz Zdravlji-co - pesmijo, ki je morala kar štiri leta čakati, da je bila lahko objavljena. Z njo je Prešeren izrazil svoje slovensko, slovansko in človeško prepričanje ter pozdravil narodnostne in revolucionarne sile doma in po svetu. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakal' dan, da, kodar sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejak! Koncert v počatitev Slovenskega kulturnega praznika je omogočilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane. Slavica Benko SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK i3 lep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on umrje, živi brez d'narja. Prerokuje Prešeren v Glosi, vendar ga tudi to bridko spoznanje ni odvrnilo od pisanja. O izrazni moči velikana slovenskega jezika smo se lahko še enkrat prepričali 6. februarja v Mali dvorani Vatroslava Lisinskega, ko smo z recitalom uglasbene poezije dr, Franceta Prešerna počastili Slovenski kulturni praznik in 200. letnico pesnikovega rojstva. Pesmi, ki jih zapela Jerica Mrzel ob nežni spremljavi kitarista Jerka Novaka, flavtista Aleša Kacja-na in Ljubljanskega godalnega kvarteta, so nas popeljale skozi pesnikovo življenje, polno trpljenja zaradi neuslišene ljubezni do Julije: Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem, in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Odrekanje in tiha želja po srečni ljubezni in toplem ter varnem domačem ognjišču: O Vrba srečna draga vas domača. kjer hiša mojega stoji očeta... Zvesto srce in delovno ročico ... Mi mirno plavala bi moja barka, Pred ognjem dom, pted točo mi pšenico. Bi bližnji sosed varoval - Svet' Marka. S pesmijo se je Prešeren poslovil tudi od svoje mladosti, ki je bila zastrupljena s prezgodnjim spoznanjem pokvarjenosti vsega, kar gaje obdajalo. Dni mojih lepša polovica kmalu ... Okusil zgodaj sem tvoj sad spoznanje Ljubezen zneslo najti kratke sanje... Mladost, vendar po tvoji temni zarji Srce bridko zdihuje. Bog te obvarji. Ko je bila Julija za Prešerna za vedno izgubljena, seje zatekel in iskal ljubezni pri Ani Je-lovškovi. Njej in njunim otrokom je posvetil eno od najlepših pesmi na svetu Nezakonsko mati: Meni nebo odprto se zdi, kadar v tvoje gledam oči, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prestala, pozabljeno je. V KNJIŽNICI ŽE 5.732 KNJIG! v S s eno leto je za nami. Poslovili smo se od starega leta in že smo v prihodnosti, v novem tisočletju, v letu 2000. Kako hitro je minilo 365 dni! Tako kot vselej, smo morali tudi tokrat ob koncu leta narediti inventuro vsega, kar smo naredili v minulem letu: pregledati uspehe, kaj smo delali in ali smo bili uspešni. Ko smo za Novi odmev nazadnje poročali o stanju v knjižnici (št. 5, junij 1998), je bilo evidentiranih 5.411 knjig. Zdaj jih je precej več. V zadnjih treh mesecih seje po zaslugi donatoijev števiio knjig povečalo za 321, kar pomeni, da jih je zdaj v knjižnici 5.732. Zahvaljujemo se donatorjem, gospodom Rupni-ku, Bolču, Tončiču, Resmanu in Mirniku (sinu nedavno preminulega gospoda Mimika). Dragi člani! Pridite, obiščite našo in vašo knjižnico, poglejte, kaj je novega v njej. Prepričani smo, da bo vsak našel kaj, kar ga zanima. Imamo nekaj resnično lepih in dobrih knjig. Novih in starih, pa tudi zelo, zelo starih, redkih in dragocenih {celo iz leta 1885). To so knjige, ki vas bodo zagotovo pritegnile in vam skrajšale čas. Pričakujemo vas! Knjižnica je odprta vsak torek od 10, do 12. ure ter vsak četrtek od 16. do 18. ure. Dragica Rubčič SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM V SPOMIN STANISLAVU PAVLINU K Mirogoju smo 6. marca na zadnja pol spremljali, v veliki povorki, najstarejšega moškega člana Slovenskega doma, Stanislava Pavlina. Po poklicu je bil mizarski mojster, vendar je bil več, kot to. Bil je mojster-restavrator za staro umetniško pohištvo, Počasi, z velikim potrpljenjem je stare pohištvene izdelke razstavljal na koščke in jih zopet sestavljal, iz zavrženega ali poškodovanega starega pohištva pa je - po samo njemu znanem postopku - ustvaril novo umetniško delo. Številne zagrebške domove krasi res-tavrirano starinsko pohištvo, delo njegovih pridnih rok. Nekateri smo spremljali njegove zadnje dneve in videli, kako sta zanj skrbela njegova hči in sin. Tako skrb si je zaslužil za potrpežljivo in težko delo, za ljubezen do družine. Vedel je, da mu se bliža konec zemeljskega življenja. 14 dni pred slovesom je sprejel sakrament bolniškega maziljenja. Mirno je zaspal za večno. Naj mu bo lahka zagrebška zemlja. Silvin Jerman DUHOVNA SEKCIJA ANTON MARTIN SLOMŠEK F^mesecu januarju je delo naše sekcije potekalo po predvidenem načrtu. V Zagrebu smo imeli dve slovenski maši s srečanjem. Tudi to je vredno zapisa pa tako nenadni smrti gospe Slavice Horjak, voditeljice naše sekcije, gospa Olga Tkalčec je prevzela njeno delo, s čimer seje strinjal upravni odbor društva. V mesecu februarju ni bilo slovenskih maš. Pri maši v nedeljo, 5. marca smo se spomnili pokojnega Stanislava Pavlina, ki smo ga k večnemu počitku pospremili v ponedeljek, 6. marca. Pri maši zadušnici v cerkvi Kristusa Kralja na Mirogoju je pel zbor naše duhovne sekcije pod vodstvom prof. Vinka Glasnoviča, Čeprav gospod Stanislav Pavlin zaradi starosti ni hodil k slovenskim mašam, je bil z molitvijo povezan z duhovno sekcijo. Dobrote ni izžareval samo njegov obraz, tudi njegove roke so se znale zahvaljevati. Naredil je lepo leseno škatu-ljo z intarzijo, ki jo je preko duhovne sekcije poklonil Slovenskemu domu v znak zahvale, ker je pevski zbor duhovne sekcije A. M. Slomšek pel pri pogrebni maši njegove žene. Goriški slavček pesnik Simon Gregorčič takole razmišlja o smrti: Ko ilnato boš ječo stri, ne bom umrl! No duhu poženo peroti, — kijih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno potkam? Tebi hitel bo nasproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice!... Naj se gospod Stanislav Pavlin spočije v božji ljubezni! Martina Kornan NAŠA KNJIGA PREDSTAVLJENA V LJUBLJANI M podbudo dr.Vere Kržišnik-Bukič z ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja je bila 10. februarja v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani prireditev "Slovenci na Hrvaškem o sebi: Želimo biti most med dvema državama". Ob tej priložnosti so bile predstavljene publikacije Slovencev na Hrvaškem. Voditeljica dr. Vera Kržišnik-Bukič, ki je kot znanstvena raziskovalka uredila knjigo "Slovenci v Hrvaški", je navzočim predstavila udeležence - avtorje publikacij, predstavnike slovenskih društev in njihove Zveze na Hrvaškem, Opravičila je dopisnica RTV Slovenije Ilinko Todorovski. ki je bila v vabilu napovedana kot udeleženka, vendar zaradi delovnih obveznosti v Zagrebu ni mogla priti v Ljubljano. Najprej sta bila predstavljena knjiga "Slovenski dom v Zagrebu 1929-1999" in glasilo Slovenskega doma "Novi odmev". O obeh je govoril Silvin Jerman, ki je soavtor knjige in urednik glasila. Dr. Darko Plevnik je predstavil svojo knjigo "Slovenci na Hrvaškem", Rok Zeienko pa svojo "Grožnjansko kroniko - Slovenci v mestu umetnikov 1965-1995". O mesečniku "Planika", ki ga izdaja v "Triglav", društvo Slovencev v Splitu, je spregovoril Boštjan Kordiš. Delovanje društva "Bazovica" z Reke je predstavil Marijan Keber, Predsednik zagrebškega Slovenskega doma in pred- sednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je govoril o društvu in splošni problematiki Slovencev na Hrvaškem. Z vlogo Zveze slovenskih društev ter položajem Slovencev na Hrvaškem je navzoče seznanil podpredsednik Zveze Franc Strašek. Pri tej temi se je razvnela živahna razprava, s kontradiktomimi tezami o tem, kaj so sploh Slovenci na Hrvaškem ia kakšnega odnosa matične domovne Slovenije so deležni. Dr. Vera Kržišnik-Bukič je menila, da bi bil za Slovence na Hrvaškem najbolj primeren izraz razseljenci, saj so se več kot sto let lahko selili iz kraja v kraj v okviru meja iste države. Udeleženci so se prisrčno zahvalili dr. Veri Kržišnik-Bukič za njene raziskovalne dosežke in skrb za Slovence na Hrvaškem. V imenu splitskega društva ji je Boštjan Kordiš podaril vezane številke "Planike", dr. Plevnik pa dokumentacijo, iz katere je nastala njegova knjiga. Darko Šonc seji je v imenu zagrebškega društva in Zveze slovenskih društev zahvalil s posebnim priznanjem. Silvin Jerman SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM ŽARKO DOLINAR -SLOVENEC IN SVETOVLJAN i^deveti številki Novega odmevaje Olga Šikovec predstavila Žarka Dolinarja. Slovenca, znanega hrvaškega športnika, svetovno priznanega znanstvenika in zbiralca. Sami smo ga spoznali 16. februarja, ko je gostoval v naši Prešernovi dvorani. Za tiste, ki so ga prvič slišali, je bilo njegovo sproščeno pripovedovanje enkratno doživetje. Govoril je o svojem življenju, o vsem, s čemer se je ukvarjal in kar je doživljal. Razumljivo je, daje Dolinar najprej predstavil svoje znanstveno delo, saj je doktoriral iz veterine in medicine in postal profesor na švicarski univerzi v Baaslu. Beseda je tekla o genih, ki jih je v človeku prek 10 tisoč, formirati pa se začnejo že v embriju, takoj po drugi uri oploditve. Vsak človek ima v sebi nešteta naslednih bolezni; katastrofa, katastrofa, ubijati, da bi preživel, tako se vojskujejo geni v človeku. Tisti, ki zmagajo, dajo človeku njegovo karakteristiko, naravo, interese, odnos do drugih... Za poslušalce je bila takšna pripoved kar malce grozljiva, vendar pa je bila polna optimizma, saj jo je izrekel človek z veliko nadarjenih genskih lastnosti. Sledil je govor o njegovih športnih uspehih. Bil je tretji na svetu v namiznem tenisu leta 1939 v Egiptu, skupaj s partneijem Vili-mom Uarangozo ga je krasila zlata kolajna za igTanje namiznega tenisa v paru. Na predavanju smo slišali še marsikaj o Dolinarjevem hobiju - zbiranju avtogramov znanih oseb in o veliki zbirki umetniških slik. K.o se je med pripovedovanjem spomnil kakšne slovenske pesmi, jo je zapel, občinstvo pa mu je pritegnilo. VEČER CHOPINA IN MANIUSZKA jSkupaj z društvom Hrvaško-poljskega prijateljstva smo 17. novembra lani proslavili 200. obletnico rojstva Fredericha Chopina in 180. obletnico rojstva Stanislava Moniuszka. V bogatem umetniškem programu so sodelovali mezzosopranistka Rohilka Burzevska in pianist Veljko Glodič, recitirala pa sta Ljubica Jovič in Ivica Kunej. Uspešen umetniški večerje spremljal tudi poljski veleposlanik v Zagrebu Jerzy Chmieleivski. Emest IZ ŽIVLJENJA PEVSKEGA ZBORA Od lanskega decembra, ko smo nastopili na proslavi ob 70, obletnici našega društva v gledališču Gavella, se z rednimi vajami pripravljamo na naslednji nastop na reviji zborov Primorska poje 2000. Zapeli bomo v soboto, 18. marca v Pivki. Poleg nas bodo nastopili še Ženski pevski zbor Društva upokojencev idrija, Moški pevski zbor "Ciril Kosmač" iz Kopra ter Mešani pevski zbori "Košana", Oton Župančič iz Štandreža, Alojz Kocjančič iz Ptič - Koštabo-na in "Zdravko Mlinih" iz Mosta na Soči. Konec marca bomo spel nastopili v naših prostorih, ko bomo gostili Mešani pevski zbor upokojencev iz Ilirske Bistrice in z njimi zapeli nekaj pesmic. O tem, kaj vse se bo dogajalo ta večer, bomo podrobneje pisali v Novem odmevu. To pa niso vse novice o našem zboru. Moški predstavniki zbora eno uro pred našimi rednimi vajami, prihajajo na dodatne vaje. To pomeni, da so se organizirali v samostojni moški pevski zbor in tako razširili glasbeno dejavnost našega društva. Tudi njim dirigira gospod Franc Kene iz Brežic. Trenutno se pripravljajo na samostojne nastope, brez dirigenta, tako da bodo po potrebi lahko nastopali kot kvartet, sekstet ali oktet. Verjamemo vanje in jim zaupamo, da nas bodo lepo predstavljali na koncertih. Za mešani pevski zbor Duhovne sekcije sicer že vemo, da ima vaje enkrat na teden, Pod dirigentsko palico prof. Vinka Glasnuviča vsako drugo nedeljo pojejo pri maši v cerkvi Ranjenega Jezusa na Trgu bana Josipa Jelačiča. To bi bilo vse novice o naših zborih. Miroslava Maria Bahim Ko je zagledal projektor na mizi za namizni tenis, z razpeto mrežico, je presenečeno vprašal: "Ali bomo igrali namizni tenis?" Za začetek smo spremljali projekcijo fotografij, risb, avtogramov, izrezkov iz časopisov. Poslušali smo njegove duhovite pripombe in si ogledali slike njegove matere in hčerke, znanih športnikov ice Hitreca, Franje Punčeca, Leona Štuklja, nobelovcev Preloga, An-driča, kolekcionarja Anteja Topiča Miniare, filmskih igralcev Garyja Conpera, Cliarlija Chaplina, skladatelja Pucciitija... Na koncil smo videli še tri razglednice, tri slike v olju, ki jih je ustvaril Dolinar. Po predavanju se je zvrstilo nekaj vprašanj. Dolinar je govoril o tem, kako ostati mlad, o treh naslednikih v namiznem tenisu na Hrvaškem, o tem, da govori 16 jezikov. Sprejel je izziv, da nekajkrat pošlje žogico čez mrežico in to s partnerjem, s katerim je Igral na enem samem treningu pred 60. leli, s Sil-vinom Jermanom. Kratek dvoboj Dolinar -Jerman je bil končnica srečanja z našim gostom in priložnost, da vidimo, kako igra nekdanji svetovni prvak, To je bilo simpatično slovo od "predavatelja", od uspešnega in simpatičnega človeka, za katerega je genetika religija njegovega življenja. Slovensko-hrvaški geni so dali izreden rezultat: Žarka Dolinarja. S. J. K.F. SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM KRPICASTE SLIKE UMIETNICE CVETKE HOJNIK DOROJEVIČ i rvog dana ožujka razveselila nas je izložba prekrasnih slika od krpica... da zvuči nestvarno. No, pogled na te razigrane slike, neke čak veličine cijelog prosječnog zida, uvjerio nas je u Ijepotu mašte, boje i vještine. Ostaci krpica ilustrirajuinaštu umjetnice, koja sama kaže da in-spiraciju nalazl u malim životnim radostima ili luži. Izraduje najprije predložak od papira veličine 1:1, zalim sastavlja Šivanjem ejelinu zamišljene slike. Boje krpica sama odredujc bojenjem akrilnim slikarskim bojama na platnu, i tako ostvaruje čarobne impresije željenog koloris-tičnog spektra. Umjelnički izrazje kombinacija slikarstva i dizajna, te vještine šivanja, najsličnije maniri mozaika i vitraža. U dvorani našeg doma bila je dominantna velika slika "Ljubezen", žarkih narandaslih, žutih i crvenih tonova. Spajana od više posebno izradenih cjelina, govori o složenosti. Ijepoti i ulozi ljubavi u našim životima. "Po nevihli" pla-vo zeleni tonovi dočaravaju prirodu oluje, nevere, "Vonj pD pomladi", vedrih svježe zelenih proljetnih tonova dojmljivi je doživljaj prolječa. Mogli bismo tako od slike do slike komentirati Ijepotu izraza i koloris-like. no u tome je čar i ljepota umjetnosti da sami odabiremo i doživlja-vamo izražaj slikarice-krparice po svorn ukusu i raspoloženju. Cvetka Hojnik Dorojevič, rodena je u Murskoj Soboti, 1997 je diplomirala na Visoki šoli za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravnoslov-no tehniške fakultete u Ljubljani. Študij nastavlja na slikarskom usmje-renju ljubljanske Akademije za likovnu umjetnost i na Naravnoslovno tehniški fakulteti, Sudjelovala je na mnogobrojnim skupnim izložbama te ima 9 samostahiih nastupa. Izlagala je u svijetu od Amerike, Evrope do Japana. Ova vrsta umjemičkog izraza poznata je u svijetu kao pal-chwork, sa središtem u državi Ohio, le Londonu. Naša mlada umjetmci dobila je svjetske nagrade i priznanja na medunarodnom natjecanju Z! kipičarstvo 1998. godine u Londonu, 1 to 3. nagradu za umjetnički do-jam i 3. mjesto za učestvovanje u skupini "itermediate quilts". Poe ličnost i Ijepotu ovog doživljala upotpunili su muzikom naši umjetnici mezzosopran Tatjana Mihajlovlč uz klavirsku pratnju Zorana Sonca Mlada mezzosopranistica je izvela poznate nam melodije "Memories le narodnu "Za prijatelje". Odlomak iz Gerschwinove Rapsodije u pla vom zvučao je poput slikica patchworka u plavim tonovima, Još jedn prekrasno draženje u našem domu. Jelena Baler, KRAS 1 KRAŠKE JAME U SLOVENIJI Dr. Andrej Mihevc nam je 26. siječnja uz dijapozitive prikazao prirodnu pojavu krasa. Znanstvenik i specijalista za ispilivanje pojave krasa ilustrativno je pokazao pejsaže i dijelove Slovenije karakterizirane ovom pojavom. To su kamenite gore ogoljele, jer nema vode na površini. Služe kao pašnjaci za ispašu ovaca. Uglavnom su nenastanjene. S vremenom su ljudi posumili dijelove krasa, tako da su nastale craogorične šume, no ima i graba kao i bukve. Zanimljiv je nastanak krasa. U širem smislu te riječi, radi se o pustoši iii goleti, a u užem smislu podrazumijeva specifičan reljef s posebnem, pretežno podzemnom cirkulacijom vode u topi-vim stijenama vapnenca, dolomita. Geografski naziv kras, njemački Karst, tali-janski carso, potječe od regionalnog naziva vapnenačkog podračja sjeveroistočnog zaleda Trščanskog zaliva. Kras nastaje otapanjem vapnenca vodom koja u sebi sadrži ugljieni dioksid i korodira površinu, tako da se pukotine, šuplji-ne proširuju i medusobno spajaju, čime nastaje velika spužvasta struktura podbemnih kanala, jama te udolina ili škrapa. Površinski vodeni tokovi, koji ponini u kraškim pukotinama ili po-norima, zovu se rijeke ponomice (ponikalnice), te imaju i podzemni tok, te često ponovo izvira negdje drugdje. Na Primorskoj strani su velike škrape koje smo vidjeli na dijapozitivima, kao i u Kameni-toj gori. Jame, kao Postojnska i Škocijanska jama imaju turistički značaj te su osobit gospo-darstveni čimbenik Slovenije. Pojava nastanka novih nakupina karbonata, stalaktita i stalagmita u jamama, predstavljaju čarobni svijet za-nimijivih formi. Zanimljivje podatak daje Postojnsku jamu od otkriča do današnjih dana obišlo oko 27 mi-liona turista. Saznali smo i detalje otkriča, te us-tanovljavanje današnjeg načina obilaska jame posebnom željeznicom. Vidjeli smo i endemsku čovječju ribiču, koja živi u vodi jedino u ovom kraškom području. Valvazor i drugi, opisivali su pojave na krasu, te su provodena is-pitivanja i proučavanje ove prirodne pojave, Mileniji nastanka od-redenih pojava, pružaju nam i važne podatke o dragim životnim poja-vama, kao i o postanku i razvoju svijeta. Snežnik, Loško polje, Cerkničko polje, Pred-jamski grad kao i jame s vječnim ledom, ostat če nam u sječanju kao ilustracije ove pojave, koja je veoma prisutna u velikom dijelu Slove- nije kao i Hrvatske. Vidjeli smo posebne p saže krasa u Kini, koji su veoma različiti našeg. Buduči da su ovi tereni nepredvidivi, če dolazi do poplava, jer jame ne mogu progm veče količine oborinske vode, nastradaju n novi, koji su na tim vodama. Vrtače ljudi koi te za poljoprivredu, jer su to jedine nakup plodne zemlje u pustoši krasa. Priroda je zaista zanimljiva, iijepa, zano i često okrutna i nesmiljena svojom nepredi ljivošču. Zato su nam sva znanstvena istraži nja od neprocjenjive vrijednosti, kako bi što Ije upoznali svijet oko nas, očuvali i mogl zaštititi od nepredvidljivosti prirode. Jelena Ba SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM PUSTOVANIE rrt 1 udi letos smo pripravili pustno zabavo s pestrim programom. Najprej je bil na vrsti mini Muppet Show, spogledovanje Ribice in Ribona, dveh ribjih maskot, v režiji gospoda Lesja-ka. Glas jima je posodil Marijan. Sledil je mimohod mask, ki gaje vodila simpatična voditeljica s številko 13 (Silvia), ob zvokih Radetsky marša iz Rogove trobente. Bilo je zelo živahno in veselo, kljub težavam pri izbiranju žirije za ocenjevanje mask. Zanimivo je, da se za žirijo niso prijavili tisti, ki so na lanski prireditvi očitali komisiji, da ni bila objektivna. So pa nekateri med njimi tudi letos imeli podobne pripombe. Kaj hočemo? Je že tako, da je lažje kritizirati, kot pa ocenjevati, V žiriji za ocenjevanje mask so bili: Olga Šikovec, Maja Vu-kičevič in Milivoj Kruc. Nagrade so bile pripravljene za izvedbo maske, za idejo maske, za masko v celoti in za otroške maske. Za izvedbo so nagrado dobili Gabi, Klara in Marija ter mažoretkinja Silvin. Za idejo je nagrado dobila Marta, za masko v celoti pa Zlata. Otroške maske so biie: Indijanček (Matija Gulič), gusarska princesa (Andreja Gulič), drakula (Dino Vukičevič) in vilenjak (Jurij Bcnkol. Krofe so ocenjevale Dragica Rupčič, Durda Galin in Sla-vica Benko Najlepši so bili krofi pod št. 5, ki jih je spekla Klara. Za nagrado je dobila 10 kg moke, da bo pripravila krofe za prihodnje pustovanje. Nagrade so prispevali: Globtour, Merkur Kranj, Rubelj Gril in Žito Ljubljana. Po programu je sledila zabava z glasbo in plesom do poznih ur. Sitna Hoje som najstarejših parov slavljencev, sledila pa je parodija na napovedane politične spremembe. Spomnili smo se polemike o letu 2000, ali je to začetek novega tisočletja ali konec starega. Za nadaljnje spremembe je poskrbel Marijan z venčkom slovenskih narodnih pesmi, ki jih je spremljal zbor vseh prisotnih in pri klavirja naša Adica. To je bil lep vstop v novo leto sprememb. Februar. Gripa. Marijana ni. Petkovo srečanje je odprl v.d. voditelja, najmlajši kolega Slavko, ki je napovedal oddajo "Odprte televizije Slovenskega doma" z naslovom g v 1. To je bila parodija na predvodilno propagando devetih predsedniških kandidatov, izvedla pa sta jo Polona in Silvin, Polona, kot že dokazana novinarka, in Silvin, kot devet kandidatov v eni osebi. Na koncu se je Polona pogovorila tudi s slavljenci in tako se je srečanje končalo v dobrem razpoloženju. Dokaz, da nas tudi gripa ne more uničiti. Sima Hoje V PETEK SE DOBIMO Obljubili smo, da bomo na novembrskem petkovem srečanju prikazali obdobje delovanja slovenskega društva v Zagrebu med 2. svetovno vojno. To smo storili z besedo in s parodirano podobo Adolfa Hitlerja. V tistem času je bilo delovanje društva prepovedano. Da pa ne bi bilo vse tako črno, je s svojimi domislicami in petjem poskrbel Marijan, V decembru se je nekaj spremenilo. Srečanje je bilo pomaknjeno na drugi petek, saj je bil prvi petek rezerviran za proslabo 70, obletnice Slovenskega doma v gledališču Ga-vella. V jubilejnem vzdušju je bila podana kratka retrospektiva parodij na dogajanja v MARTINOVANJE -MOJ VEČER 'Z majhno zamudo smo 19. novembra lani organizirali martinovanje. Osem dni je dovoljena zamuda. Do zadnjega trenutka nas je bilo strah, ali bo martinovanje sploh uspelo. Ta dan je padlo toliko snega, da smo se bali, ali bodo gostje iz Svete Trojice sploh prišli. Svoje rojake je namreč na prireditev Moj večer povabila naša članica Klara Žel. Toda strah je bil odveč. Pogumno so potovali po zasneženih cestah in prispeli z majhno, enour-no zamudo! Prireditev z naslovom Moj večer - Klare Žel se je začela. Goste in navzoče je pozdravil Silvin Jerman. Program je vodil Janez Voglar. Nastopili so Moški pevski zbor KD Sveti Frančišek, skupina Slovenegrajski fantje, Jože Žel, Marjana Podovnik in njena neverjetna hčerka Tatjana. Tatjana nam je zapela, zaigrala na harmoniko in citre, peia v triu, ter pela in igrala v scenski izvedbi podoknice. Zanimiva je bila izvirna igra o krstu mošta. Razumljivo je, da je v programu sodelovala tudi naša Klara, gostiteljica prireditve Moj večer. Nastopajoči soji na koncu podarili sliko Svete Trojice, njenega in njihovega rojstnega kraja. Na koncu prireditve se je gostom in Klari zahvalil predsednik Darko Sonc. Po tem pa pojedina. Domače jedi, ki so jih s seboj prinesli naši gostje. Mlado vino je non-stop teklo iz njihovega sodčka v naše kozarce. Imeniten večer v domačem slovenskem ozračju. Ernest 1999 letu. Presenečenje je bilo, ko je na oder nenapovedano stopil predsednik Sonc. S steklenico vina v okrasnem ovitku je čestital voditeljema petkovih srečanj ob jubilejnem petdesetem srečanju in jima podaril slovensko pijačo z željo, da jima da nov navdih za petkove programe. V januarju so bile napovedane spremembe, spremembe. Srečanje se je začelo s ple- POGOVARJALI SMO SE SILVIN NAS PRIJATELJ, KI LJUDI OCENJUJE LE PO DORREM iJilvin Jerman na Hrvaškem živi že okroglo sedem desetletij. Članom Slovenskega doma je zlezel pod kožo z domislicami na petkovih srečanjih, znan pa je tudi kot tihi avtor drznih zamisli, ki jih vselej pripelje h koncu. Je oče glasila Novi odmev in knjige Slovenski dom v Zagrebu 1929 - 1999. Zase pravi, da ima eno samo napako: rad ima ljudi, ki jih vselej ocenjuje le po dobrem. Al i, kot j e zapisal v nekem aforizmu: "Imam bolezen razširjenega srca. V njem je vedno dovolj prostora za prijateljstva". - Rodili ste se v Ljubljani, vendar ste v Sloveniji preživeli le kratek čas. Rodil sem se na samo novo leto, 1. januarja leta 1929, na Beethovnovi ulici v Ljubljani. Že leto dni pozneje je oče Ivan, dobil .službo v Zagrebu. Posta! je ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke. Z njim se je preselila cela družina: mama Ljubica, brat Ivan in jaz. V Zagrebu sem končal osnovno šolo in realko, po koncu vojne pa sem se vpisal na ekonomsko fakulteto, ki sem jo konča! kot šestnajsti diplomant v generaciji. - Po tem, kar imate radi - pisanje, igranje, humor - bi težko sklepali, da vam je bila pri srcu ekonomija. V mladosti sem se ukvarjal s športom, igral sem namizni tenis in tekel na kratke proge. Še ljubše pa mi je bilo igranje in pisanje. Na oder sem prvič stopil kot dese- tletni otrok, ko so me še klicali Cici. Med počitnicami leta 1938, ki sem jih tako kot vedno preživljal pri starem očem v Krškem, so moj brat in njegovi prijatelji pripravljali dramsko predstavo z naslovom Ulični pevci. Ko je zbolel fant, ki bi moral igrati ostarelega Juda, je druščina predlagala: Pa naj vskoči Cici. In tako se je zgodilo. Ko sem obiskoval fakulteto, sem vodil kultumo-gledališko skupino, preizkušal pa sem se tudi v pisanju. Ustvarjal sem pesniško prozo in skeče, napisal pa sem tudi bajko v štirih dejanjih, ki jo je ob neki priložnosti prebral in celo pohvalil veliki režiser, dolgoletni predsednik našega društva Hinko Nučič. Ko se je bilo treba odločiti za vpis na fakulteto, sem si želel iti na igralsko akademijo, vendar so me starši od zamisli odvrnili, češ - saj veš, kaj vse se dogaja za odrom. Nato sem razmišljal o študiju književnosti, vendar so bili starši zopet proti. Ni jim bila všeč zamisel, da bi postal ubogi profesor. Nazadnje sem pristal lia ekonomiji, vendar pa mi je življenjska pot omogočila, da zaobjamem vse svoje ljubezni: kot ekonomist sem nekaj časa predaval na šoli in bil profesor, nekaj časa pa sem deloval tudi v kulturi, kot strokovni svetovalec. - Kot mlademu ekonomistu se vam je prva služba ponudila v Karlovcu. Administrativna razporeditev na delovno mesto v Karlovec mi je ustrezala, saj je bila moja žena Ema, ki je prav tako študirala ekonomijo, Karlovčanka. Oba sva se zaposlila kot profesorja na ekonomski šoli v Karlovcu, kjer sem ostal do leta 1957, ko sem postal ravnatelj tamkajšnje gozdarske šole. Pozneje sem bil še ravnatelj kovinarskega šolskega centra, tajnik skupnosti za financiranje izobraževanja in načelnik uprave občine Karlovec. Od leta 1976 pa vse do upokojitve konec leta 1989 sem bil ekonomski svetovalec republiške kulturne skupnosti v Zagrebu, Tudi po odhodu iz Karlovca in preselitvi v Zagreb leta 1982 sem ostal navezan nanj, saj v tem mestu živi moja hčerka Sanja, ki je diplomirana psihologinja in pedagoginja. Hčerka Mirna, ki je profesorica pedagogike sicer živi v Zagrebu, vendar vsak dan putu-je na delo v Karlovec. Štirje vnuki še hodijo v šolo oziroma študirajo: Miran elektrotehniko, Vesna ekologija, Tena glasbo, Vanja pa modo in oblikovanje. - Karlovcu ste z vsestransko dejavnostjo vtisnili svoj oseben pečat. Hoditi v službo me nikoli ni povsem zado- POGOVARJALI SMO SE SEEEEW voljilo. Prosti čas sem si skušal zapolniti z dejavnostmi, ki me najbolj veselijo. V Karlove« sem bil tajnik atletskega kluba in atletskih sodnikov ter mednarodni sodnik za atletiko, na ekonomski šoli sem vodil gledališko skupino in zanjo pisal skeče in parodije, nekaj časa sem vodil ljudsko univerzo, sodeloval sem pri uvajanju izrednega študija ekonomije, bil sem predsednik karlovške Zveze kulturnih organizacij... Leta 1967 sem prejel nagrado mesta Kralovca za kulturo. Ko sem prišel v Zagreb, pa sem sodeloval v strokovnem časopisu Finančna praksa in večkrat pomagal študentom, ki so pripravljali diplomo ali magisterij s področja ekonomike in organizacije kulturne dejavnosti. - V Karlovcu in Zagrebu ste sodelovali tudi v slovenskih društvih. Moj oče je bil zaveden Slovenec in že takoj po prihodu v Zagreb se je včlanil v takratni NAK1Č, kjer je bil več let prvi podpredsednik društva in to tako v času, ko ga je vodil Fran Zavmik, kot v obdobju, ko je bil predsednik Boris Zamik. Sam sem se v društvo vključil, ko se je že preimenovalo v Narodni dom. Igral sem v ekipi namiznega tenisa, vse dokler se niso pred neko tekmo v Zagrebu oglasile sirene. Bilje 6. april leta 1941. Začela seje vojna. Ko sem že živel v Karlovcu, mi je oče ob nekem obisku predstavil karlovškega rojaka Adija Grudna, ki je prav tedaj skušal oživiti Slovenski dom Triglav. Pridružil sem se mu in postal sem podpredsednik tega društva. V Triglavu sem vodil dramsko sekcijo in med drugim režiral predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ko sem že nekaj časa živel v Zagrebu, meje brat vzpodbudil, da sem se pozanimal, kako je z zagrebškim Slovenskim domom. To je bilo v času, ko je veljalo nepisano pravilo, da so lahko člani le verniki, česar nisem podpiral. Pridružil sem se skupini, ki je pripravljala nov statut. Pozneje sem postal član nadzornega oziroma upravnega odbora. Člani društva so tudi moji štirje vnuki, ki so - ko so še igrali v skupini KO-GO Family - tudi nastopali v Slovenskem domu. ^sebej sem se društvu posvetil po letu 1995, ko sem ostal brez drage žene Eme. Njenemu spominu sem pos- vetil drobno pesniško zbirko. - Pisanje, nastopanje, skeči - to so postali vaši zaščitni znaki v Slovenskem domu. Od kod zamisel za Novi odmev in za monografijo o društvu? V zborniku Slovenci v Hrvaški, ki ga je uredila dr. Vera Kržišnik - Bukič, sem zasledil podatek, da je v Zagrebu nekoč že izhajalo glasilo slovenskega društvd. V Narodni vseučiliščni knjižnici sem našel vseh devet številk, ki so izšle v letih 1932-33. Predlagal sem, da bi tudi mi začeli izdajati časopis, Uredništvo se je prvič sešlo jeseni leta 1996... in zdaj berete že deseto številko. Vzpodbuda za monografijo je bil bilten Korenine in vezi iz leta 1992, v katerem sem zasledil vrsto napak. Zakopal sem se v arhive, prelomnica pa je bil trenutek, ko sem na nekem starem zapisniku naletel na lastnoročni podpis svojega očega. Zbrala se je ekipa ljudi iti knjiga je - kot veste - izšla ob 70. rojstnem dnevu društva, decembra lani. - Na zalogi imate zagotovo še kakšno zamisel. Rad bi, da bi pripravili zbomik ali leksikon znamenitih zagrebških Slovencev, ki so svoj pečat vtisnili hrvaški kulturi, umetnosti, glasbi, športu... O tem smo že veliko pisali v Novem odmevu in zdi se mi, da bi to lahko bil pravi zametek za nov založniški projekt Slovenskega doma. - Za Slovenski dom je po eni strani značilna velika delovna vnema, po drugi pa vse večje pomanjkanje mladosti. Kako vidite prihodnost našega društva? Misel na to me preganja že dolgo časa. Skrbijo me pritiski posameznikov, da se v društvu lahko govori samo po slovensko. Bojim se, da to le odvrača mlade ljudi. Še zlasti tiste, ki slabo obvladajo slovenščino, saj je v njihovih družinah, pogosto narodnostno mešanih, prevladal jezik okolja. Mislim, da je slovensko kulturo mogoče negovati in širiti tudi v hrvaščini. Zagrebčanom, ki imajo radi Slovenijo, bi lahko slovensko kulturo približevali tudi s prevodi. Dobro bi bilo, če bi pripravili okroglo mizo, na kateri bi odkrito, polemično in ostro izmenjali mnenja in stališča, kar bi nam morda odprlo nova obzoija. (iT.) NAGRADA NASI CLANICI D rušto novinarjev Slovenije vsako leto podeljuje nagrade za največje dosežke v slovenskem novinarstvu. O nagrajencih odloča Consortium Veritatis (Bratovščina resnice), to je odbor, sestavljen iz novinarjev, članov Društva novinarjev Slovenije, in javnosti. Eno od treh nagrad za izjemne novinarske dosežke v minulem letu je prejela dolgoletna dopisnica Radiotelevizije Slovenija iz Zagreba, članica Slovenskega doma Ilinka Todorovski, ki je sicer veliko prispevala tudi k širitvi dejavnosti našega društva. S svojo vnemo je odločilno prispevala k zagonu društvenega glasila in k temu, da je Novi odmev izšel že desetkrat. Ilinka Todorovski je tudi soavtorica odmevne monografije o 70 letih delovanja Slovenskega doma v Zagrebu. Ob dodelitvi ugledne nagrade ji iskreno čestitamo! (š.i.) ČESTITKA DRAGI PAVLI JERIČ! 1\aša draga Pavla Jerič je na miklavževo praznovala 90. roj srni dan. Tiho, sramežljivo in z nasmehom na obrazu nas je na svoj rojstni dan sprejela v svojem majhnem, vendar lepo urejenem domu. Pavli smo čestitale njene mlajše in starejše kolegice iz pevskega zbora; Anica, Klara, Jožica... Bila je tako vesela, da je takoj zapela. Mi pa smo seji pridružile. Bilo je kot pri pevskih vajah! Pavla je veliko pripovedovala o sebi in svojem življenju, ki je kot nepresušni studenec... Pavla Jerič je po stažu najstarejša članica Slovenskega doma in najstarejša pevka. V zboru toliko let kot ona poje le še Franc Škof. Tudi njemu želimo, da bi še dolgo prepeval z nami. Pavla se je rodila na Dolenjskem. Ko je napolni la 16 let, je šla s trebuhom za kruhom najprej v Ljubljano, nato pa v Za- greb. Tu je preživela precej težkih trenutkov, dokler se -kot mlado in lepo podeželsko dekle - ni privadila na mestno življenje. Spomni pa se seveda tudi veliko lepih in nepozabnih dogoživetij, med katere sodijo trenutki, ki jih je preživela v Slovenskem domu. Tu je prepevala v zboru, igrala v gledaliških predstavah... od davnega leta 1930 naprej. Zadnje čase naša Pavla bolj redko pride v Slovenski dom. Pravi, da je noge ne držijo, da slabo vidi, da je njenih pravih kolegic vse manj... Nas, mlajše pa opozarja, da moramo nadaljevati delo, ki ga je začela njena generacija. Letos bo naš zbor že 25. leto zapored nastopil v Stični. Držimo pesti, da bo z nami tudi Pavla, kije v Stični nastopala vsa leta doslej. Dragi člani, bilo bi lepo, če bi kdaj pa kdaj poklicali ali obiskali našo Pavlo, da se ne bo počutila tako osamljena v svojem domu, Še tako kratko druženje z njo vas bo zelo obogatilo. Draga naša Pavla, upamo, da bomo skupaj praznovali tvoj 100. rojstni dan! Ivanka Nikčevič SEFvïEIW POGOVARJALI SMO SE Lista iz Sevnice je bila ob svojem nastanku Jeta 1955 majhna obrtniška delavnica, postopno pa se je razvila v sodobno evropsko tekstilno podjetje. Leta 1998, recimo, je okoli 1.100 zaposlenil izdelalo 5,5 milijona kosov damskega perila, 400 tisoč kopalk in 70 tisoč ženskih bluz. Liscine kakovostne izdelke je mogoče kupiti v 28 evropskih državah. Seveda tudi na Hrvaškem, kjer je Lisca iz Sevnice prisotna že 45 let. - Lisca Zagreb je v stoodstotni lasti Lisce Sevnica, je njeno hčerinsko podjetje. Nastalo je takoj po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991 in ima eksluzivno pravico do uvoza Lisci-nih izdelkov in njihove distribucije na hrvaškem trgu. Sodelujemo predvsem z maloprodajnimi trgovinami, v strukturi poslovanja pa je zelo visoko zastopano grosistično podjetje Tekstilpromet iz Zagreba. Trgovinam, kjer so naprodaj naši izdelki, od lanskega leta pomagamo pri opremi prodajnih prostorov, tako da Liscin znak kupce opozorja na naše proizvode, na bogastvo in širino ponudbe - standardno iir modno damsko perilo, kopalke, ženske bluze. Imamo eno samo svojo trgovino, in sicer v Zagrebu, v ulici Vin-centa iz Kastva, kjer je naprodaj celoten Liscin asortiman. To trgovino smo pravzaprav odprli z enim samim namenom - kupcem ponuditi prav vse Liscine proizvode, tudi tiste, ki se zaradi manj pogostih velikosti in mer proizvajajo in prodajajo v manjših količinah. Hrvaški kupci cenijo Liscinc izdelke, ki so jim skozi dolga leta "zlezli pod kožo". - Lisca je na Hrvaškem navzoča toliko časa, da zelo dobro pozna tukajšnji okus in da lahko odlično zadene modele in kroje, ki ustrezajo hrvaškemu oblačilnemu podnebju. V tem smislu se po osamosvojitvi obeh držav ni nič spremenilo, Tako kot v prejšnjem obdobju, tudi danes med hrvaškimi proizvajalci nimamo prave konkurence. Konkurenca prihaja z velikim uvozom iz drugih evropskih držav. Vendar imamo pri tem eno veliko prednost. Lisca je t>a Hrvaškem nepretrgoma že polnih 45 let in se ni umaknila niti v najtežjih vojnih letih. Z vsemi hrvaškimi podjetji smo delili tako dobro kot slabo, mdi najbolj kritične trenutke negotovosti. To je bila zelo modra odločitev Liscinega vodstva iz Sevnice, zaradi katere tudi danes žanjemo uspehe. Pomembno vlogo verjetno igra tudi močna propaganda. - Brez dobre promocije danes ne gre. Za propagande akcije in večino reklamnih materialov vseh treh programov iz Liscine ponudbe izredno dobro in premišljeno skrbi Studi Marketing iz Ljubljane. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, kampanjo okrepimo. Za jumbo plakate zakupimo 100 plakatnih mest na Hrvaškem, največ v Zagrebu. Dvakrat na leto se predstavimo na Zagrebškem velesejmu, na Intertekstilu. BARBARA KUHAR direktorica Lisce Zagreb d.o.o. LISCA -45 LET NA HRVAŠKEM TRGU Vendar razstavni prostor postopno zmanjšujemo, saj smo ugotovili, daje bil takšen način predstavljanja nujen predvsem na začetku delovanja Lisce Zagreb in dan danes ne prinaša večjih učinkov. Kupcem sf raje predstavimo neposredno na dobro popravljenih modnih revijah v uglednih zagrebških hotelih kot so Sheraton, Intercontinental in Esplanade, na katere povabimo tudi do 400 poslovnih partnerjev in novinarjev. Pred tremi leti smo se vključili tudi v projekt izbora za mtss Hrvaške, kot sponzor in opremljevalec vseh tekmovalk, kjer kandidatke nosijo naše kopalke. Veseli nas, ker v privlačnih propagandnih materialih nastopa ekskluzivna Liscina manekenka, nekdanja hrvaška miss, Vanja Rupena. Vsekakor zelo pazljivo premislimo, kje in kako bomo sodelovali. Pomembno je, da gre za primemo raven predstavitve. Oglašujemo v najboljših hrvaških revijah za ženske, v Gloriji, Mili, Cosmo-politanu. Kakšni so vaši poslovni uspehi? - Od ustanovitve podjetja Lisca Zagreb seje promet vsako leto v povprečju povečal za deset odstotkov, vse do leta 99, ko se je rast ustavila. Za to je več razlogov. Eden med njimi je močno zmanjšana kupna moč na Hrvaškem.Velik udarec je bila uvedba visokega, 22-odstotnega davka na dodano vrednost. Poslovanje otežuje tudi visoka, 25-od-stotna carina. Sporazum o prosti trgovini, ki sta ga sklenili Slovenija in Hrvaška, se na Liscine proizvode ne nanaša. Povečini so namreč izdelani iz tkanin, uvoženih iz evropskih držav. In izdelki, ki nimajo potrdila o slovenskem poreklu blaga, carine niso oproščeni. Carina in DDV skupaj znašata kar 52,5 odstotka. In te dajatve je treba državi plačati vnaprej, ne glede na to, ali so naši kupci poravnali svoje obveznosti ali ne. To je zagotovo največji problem. Prodaš, vendar za to ne prejmeš plačila. Ni pravega mehanizma za iztetjavo dolgov, država podjetjem v tem smislu ne nudi nikakršne zaščite. K sreči v matični hiši v Sevnici dobro poznajo probleme in z velikim razumevanjem pomagajo pri reševanju težav. Ali ste imeli kdaj težave zaradi nesoglasij v slo-vensko-hrvaških odnosih? - Ne. Nikoli. Včasih, ko so se odnosi posebej zapletali, smo celo pričakovali, da bomo morda naleteli na kakšno oviro, vendar se to nikoli ni zgodilo. Tu in tam se pojavi kakšna težava v razlagi sporazuma o prosti trgovini. V takih primerih izredno dobro sodelujemo s slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu, predvsem z nadvse dobronamernim svetovalcem Mihevceni, Kaj pa menite o povezovanju zagrebških Slovencev, o delovanju Slovenskega doma? - Za vaše društvo imam eno samo priporočilo; uporabite svoj vpliv, da bomo končno dobili slo-vensko-hrvaški slovar! Toliko tesnih vezi je med Slovenci in Hrvati, med Slovenijo in Hrvaško, poslovnih in prijateljskih, pa nimamo poštenega slovarja! I, T. NOVICE IZ DOMOVINE KAIIE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKKH ODNOSIH? Buje - O Istri kot evroregiji so se 19. novembra pogovaijali predstavniki Izole, Pirana in Istrske županije. V evroregiji Istri, ki naj bi jo sčasoma instuticionalizi-rali, bi bile poleg 42 hrvaških občin še tri slovenske in dve italijanski, Vinica - Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Vinka je 24. novembra pripravilo javno tribuno, na kateri sta med drugimi govorila slovenski minister za notranje zadeve Borut Šuklje in hrvaški veleposlanik v Ljubljani Ivica Maštruko. Zagreb - Hrvaška vlada je 2. novembra 1999 sprejela ratifika-cijsko uredbo o veljavnosti sporazuma o premoženjskih odnosih s Slovenijo. Sporazum sta v začetku oktobra podpisala premiera Zlatko Mateša in Janez Drnovšek. Zagreb - V hiristično-infor-mativnem uradu Slovenije je bila 7. decembra predstavljena zimska ponudba. Direktor Centra za promocijo turizma Franci Križanje povedal, da v Slovenij i vsako leto dopust preživi vsaj 79 tisoč Hrvatov. Najraje obiskujejo slovenske gore in jezera, smučarska središča in turistične kmetije. Ljubljana - Slovenski predsednik Milan Kučan je 9. de- cembra sprejel predstavnike hrvaške stranke SDP, in sicer Ivico Račana, Zdravka Tomca in Tonina Picula. Ljubljana - Državni zbor je 14. decembra ratificiral sporazum o pravnopremoženjskih razmerjih. ki pa ga - kot je sporočil hrvaški veleposlanik v Ljubljani Ivica Maštruko - Hrvaška ne bo izvajala, dokler ne bo Slovenija ratificiriala sporazuma o maloobmejnem prometu. Zagreb - Državna sekretarka v slovenskem ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar in pomočnica hrvaškega ministra za gospodarstvo Jasna Borič sta 21. decembra vodili sestanek mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje, Teme: težave v železniškem prometu in trgovini z zdravili, zastoj v registraciji Nove Ljubljanske banke v Zagrebu ter nadaljnje uresničevanje sporazuma o prosti trgovini. Zagreb - Parlamentarne volitve na Hrvaškem, ki so bile 3. ja-nuatja. je spremljala tudi delegacija slovenskega državnega zbora, ki jo je vodil poslanec Tone Anderlič. Ljubljana - Prvak SDP-ja Ivica Račan je bil 22. januarja gost na prireditvi Pomenjkovanja v ljubljanskem lutkovnem gledališču. Pomenjkovanja že vrsto let pripravlja poslanec Združene liste socialnih demokratov Ciril Ribičič. Pred prireditvijo se je Račan sešel s slovenskim premierom Janezom Drnovškom. Navzoči so bili še Zdravko Tomac. Tonino Picula in Ivica Maštruko. Zagreb - Novi hrvaški premier je 27. januarja postal Ivica Račan, ki je sestavil 23-člansko koalicijsko vlado. Novi zunanji minister je Tonino Picula. Ljubljana - V anketi dnevnika Delo je 43,4 odstotka vprašanih menilo, da se bodo po zamenjavi oblasti na Hrvaškem odnosi med državama izboljšali. Ljubljana - Po odstopu zunanjega ministra Borisa liitca, ki je slovensko diplomacijo vodil od jeseni leta 1997, je novi minister postal Dimitrij Rupel. Rupel je to dolžnost opravljal tudi v letih 1991-93. Zagreb - Drugi krog predsedniških volitev. 7. februarja, sta kot predstavnika parlamentarne skupščine Sveta Evrope sprem- ljala tudi slovenska poslanca Jelko Kacin in Roman Jakič. Ob tej priložnosti sta se sešla z novim predsednikom saborskega odbora za zunanjo politiko Zdravkom Tomcem. Zagreb - V programu vlade, ki ga je sabor potrdil 9. februatja, med drugim piše. da je Slovenija - skupaj z Madžarsko in Italijo -za Hrvaško varno in evropsko sosedstvo. Zagreb - Med dvanajstimi voditelji držav, ki so 18. februarja prišli na slovesno prisego novega hrvaškega predsednika Sti-peta Mesiča, je bil tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Ljubljana - Hrvaška vlada je z diplomatsko noto potrdila, daje 23. februaija začel veljati sporazum o pravnopremoženjskih razmerjih. Zagreb, Murska Sobota - Predsednik saborskega odbora za zunanjo politiko Zdravko Tomac je 26. februaija za HRT izjavil, da bi nesoglasja na severovzhodnem delu meje lahko rešili z ozemeljskimi kompenzacijami. Hrvaška bi Sloveniji odstopila ozemlje na levi strani reke Mure, v zameno pa bi dobila del ozemlja ob hidrocentrali Varaždin. Slovenski predsednik Milan Kučan pa je med obiskom Murske Sobote predlagal, da bi bile meje katastrske občine samo eden od kriterijev za določanje državne meje, vendar pa nobena država ne bi smela biti oškodovana in prikrajšana. Otočec - Na povabilo poslanca ZLSD Cirila Ribičiča so se 27. februaija t.i. Srebrne teniške lige udeležili Ivica Račan. Zdravko Tomac in Slaven Leti-ca, slovenske barve pa sta - poleg Ribičiča - zastopala še poslanec LDS Tone Anderlič in minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. V neformalnih pogovorih so se dotaknili tudi odprtih meddržavnih vprašanj. Ljubljana - Na povabilo predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Jelka Kacina je 28. februatja Ljubljano obiskala delegacija saborskega odbora za zunanjo politiko. Hrvaške poslance, ki jih je vodil predsednik odbora Zdravko Tomac, so sprejeli tudi slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske integracije Igor Bavčar. Mokrice - 3. marca sta se prvič sešla slovenska ministrica za gospodarstvo Tea Petrin in njen novi hrvaški kolega Goranko Fižullč. Tema: Jedrska elektrarna Krško. Otočec, Strunjan - 8. marca sta bila dva ministrska sestanka; na Otočcu sta se prvič sešla ministra za notranje zadeve Borul Šukije in Širne Lucin, v Strunja-nu pa ministra za evropske zadeve Igor Bavčar in Ivan Ja-kovčič. Ljubljana - Novi hrvaški predsednik Stipe Mesič je 20. marca kot prvo tujo državo obiskal Slovenijo, kamor gaje povabi! slovenski predsednik Milan Kučan. SLOVENCI NA HRVAŠKEM SKUPŠČINA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM ./Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc je v skladu s statutom sklical redno skupščino Zveze. Zasedanje je potekalo 2. februarja v Slovenskem domu v Zagrebu. V obširni in sttpni razpravi se je skupščina pohvalno izrazila o poročilu, ki ga je podal predsednik nadzornega odbora Milan Grlica z Reke, in o poročilu, ki ga je podal predsednik Zveze Darko Šonc. Navzoči so bili prijetno presenečeni, ko so slišali podrobnosti o nastopih predstavnikov Zveze pred državnimi organi in nevladnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Pozorno su poslušali tisti del poročila, ki se nanaša na predstavljanje in zastopanje pred mednarodnimi telesi za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin Predsednik Sonc je predlagal več programskih ciljev Zveze. Slovenci na Hrvaškem bi morali vnovič postati subjekt hrvaške ustave, kjer so imeli svoj prostor in ime v letih 1990-97. Republika Slovenija bi se morala opredeliti do vprašanja, kakšen je status Slovencev na Hrvaškem. Nujno je treba najti rešitev za prostorski problem Slovenskega doma. Zveza se bo zavzemala za spremembe in dopolnila ustavnega zakona, volilnega zakona in zakona o društvih Republike Hrvaške. Zveza podpira zamisel, da bi Republika Hrvaška s posebnim zakonom (Iex specialis) uredila celotno problematiko narodnostnih manjšin. Skupščina je soglasno sprejela poročilo nadzornega odbora, zaključni račun in poročilo predsednika Šonca o delu Zveze v letu 1999. Franc Strošek ZELO DELOVNI DNEVI c SVETA MANJŠIN i3vet manjšin se je v minulem obdobju sestajal celo večkrat kot enkrat na mesec. Najprej smo se ukvarjali s predlogom reorganizacije Urada za narodnostne manjšine Republike Hrvaške. Najpomembnejša sprememba bi bila vključitev predstavnikov manjšin v delo Urada, kjer bi lahko vplivali na delitev finančnih sredstev. Na dnevnem redu febmarskega sestanka je bil predlog, da bi se Svet manjšin institucionaliziral, da bi se torej registriral na ministrstvu za upravo, da bi imel svoj žiro račun in prostore. Predstavnik Slovencev je menil, da v predvolilnem času, ko so se predstavniki manjšin veliko sestajali s predstavniki strank, nihče ni vprašal, ali je Svet registriran kot združenje, društvo ali kako drugače, To pomeni, da je pomembno predvsem, ali je Svet aktiven in ali ima dovolj dobrih predlogov za reševanje manjšinskih problemov. Od tega je odvisno, ali ga bodo politični dejavniki jemali resno. V začetku februarja so predstavniki Sveta obiskala Hrvaški državni sabor. Delegacijo so sestavljali predsednica Sveta Sanja Tabakovič, tajnik Goran Stojkovski, Darko Šonc, Milan Mrkalj in Hoxha Riza. Novemu predsedniku odbora za človekove pravice in pravice manjšin Furiu Radinu so predlagali. da bi Svet manjšin postal pododbor za človekove pravice in pravice manjšin. Radin je pojasnil, da po poslovniku parlamenta ni nemogoče, saj so pododbori lahko sestavljeni le iz poslancev sabora. Mogoče pa bi bilo ohraniti dosedanjo navado, da bi predstavniki Sveta manjšin v pododboru sodelovali kot svetovalci brez pravice do glasovanja. Predlagali smo, da bi bili v prihodnje ti svetovalci vrst manjšin, ki po sedanji ustavi nimajo predstavnika v Saboru (Slovenci, Makedonci, Čmgorci in Bošnjaki). Radin je dejal, da je predlog dober in da bo na zasedanju odbora podprl njegovo uresničitev. Zavzel se bo tudi za vrnitev Slovencev in Bošnjakov v ustavo, iz katere so bili - kot je dejal - nepravično izpuščeni. Darko Šonc ZAMEJSKI SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU ] \ . T__ r #1 I" m T: ii m REPUBLIKE SLOVENIJE .Predsednik slovenske parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svem mr. Marjan Schiffrer je 17. decembra lani predstavnike zamejskih Slovencev povabil v Državni zbor na prednovoletni posvet o odnosih med slovensko državo in Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Srečanja so se udeležili slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Davorin Terčon, državna sekretarka Urada za zamejske Slovence Mihaela Logar ter zunanji minister Boris Frlec. Iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu sta prišla veleposlanik Boštjan Kovačič in svetovalka Alenka Vipotnik. Zbrane sta najprej pozdravila Marjan Schiffrer in Janez Podobnik, posebej odmeven pa je bil uvodni govor predsednika Milana Kučana. Davor Terčon in Mihaela Logar sta navzoče obvestila o delu komisije ter Urada za odnose s Slovenci v zamejstvu. Potem so o svojem delu spregovorili predsedniki Slovenskih društev na Hrvaškem. Predsednik Slovenskega doma Darko Šonc je poročal o širokem in vsestranskem kulturnem ter prosvetnem delovanju Slovenskega doma in o težavah, s katerimi se društvo srečuje. Kot predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem pa je navzoče seznanil s programsko politiko Zveze in problemi, s katerimi se srečuje, še posebej tistimi, ki so v pristojnosti državnih organov slovenske in hrvaške države. Podpredsednik Franc Strašek je v kratkem poročilu poudaril izjemno pomembnost Zveze, ki je kot krovna organizacija sposobna združevati ter predstavljati vsa slovenska društva na Hrvaškem pred slovenskimi in hrvaškimi oblastmi. Prisotne je seznanil s perečimi vprašanji Zveze, posebej tistimi, o katerih je Zveza že obvestila ustrezne državne organe v Zagrebu, recimo, Svet narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, in mednarodne organizacije za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin. Poudaril je, da bo za rešitev nekaterih perečih vprašanj potrebna tudi pomoč matične domovine. Franc Strašek igEaBasaEiiaslHIlS nnKKiimvE SLOVENCI NA HRVAŠKEM ZA VSAKOGAR NEKAJ SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH DRUŠTEV V ČRNOMLJU redsednik Društva slovensko-hrvaskega prijateljstva Kolpa-Vinica Jože Stegne in soproga slovenskega predsednika Štefka Kučan sta 27. januarja v Črnomlju organizirala prvo uradno srečanje slovenskih društev na Hrvaškem in hrvaških društev v Sloveniji. Slovenska društva, registrirana na Hrvaškem sta predstavljala Franc Strašek, podpredsednik Zveze slovenskih društev na Flrvaškem in članica uredništva Novega Odmeva Polona Jurinič. Predstavnika Hrvaških društev registriranih v Sloveniji sta bila dr. Emil Lucev, predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji in predsednik Društva hrvaško-sloven-skega prijateljstva iz Karlovca Joža Boljkovac. V imenu slovenskega veleposlaništva v Zagrebu seje srečanja udeležila svetovalka Alenka Vipotnik. Namen srečanja je bilo zbliževanje društev, druženje in informiranje o programskih dejavnostih društev, Navzoči so se pogovarjali tudi o težavah in predlogih za njihovo reševanje, še posebej tistih, skupnih, katerih reševanje je v pristojnosti državnih organov Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Gostitelja Jože Stegne in podžupan občine Črnomelj Andrej Kavšek sta v pozdravnem govoru poudarila pomembnost takšnih srečanj, še posebej krepitev medsebojnih vezi in ohranjanje že tradicionalnega prijateljstva in sožitja Slovencev s hrvaškim narodom in Hrvatov s Slovenci. V programskem delu srečanja je Franc StTašek navzoče seznanil z organiziranostjo in programom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Poudaril je, da je to krovna organizacija, sposobna povezati in predstavljati vsa slovenska društva na Hrvaškem, ki sicer delujejo povsem samostojno, Častna pokroviteljica in predsedujoča Štefka Kučan je po končanem programskem delu prireditve v pozdravnem govoru izrazila željo, da bi bilo takšnih srečanj v bodoče še več, saj bogatijo in utrjujejo poti zbliževanja, krepitve medsebojnih vezi in širitve prijateljstva. Franc Strašek NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU '99 "i^/aribor, objet v radodarne vinograde, v oktobru svojega rojstnega dne izpred osmih stoletij, odpira vrata Tespisovemu vozu, da razloži svoj dragoceni tovor, času in kraju v pomen. Za Maribor velja, da je gledališče ostalo nenadomestljivo žarišče njegove mestnosti. Borštnikova je nacionalna nagrada Mariboru za njegovo zvestobo gledališču". To je - med drugim - ob Borštnikovem srečanju oktobra leta 1999 - napisal mariborski župan Boris Sovič. Maribor je lani že 34. zapored na svojem odru gostil najboljše, kar po selektorjevem izboru nastaja v slovenskem gledališkem ustvarjanju. Sedem predstav v tekmovalnem programu in deset v spremljevalnem programu, razstave, glasbeni programi, pogovori z dramatiki, razprave s publiko in kritiki po tekmovalnih predstavah, vse to postavlja izredno težko nalogo za organizatorja. Lahko pa rečem, da je organizacijski odbor z nenadomestljivo Olgo Jančarjevo izredno uspešno privedel Borštnikovo srečanje do konca. To lahko potrdim iz prve roke. V Mariboru sem bil skupaj z Bobijem Marottijem, ki je ob odkritju Borštnikovega doprsnega kipa zelo navdahnjeno recitiral stihe Kajetana Koviča "Moje mesto". Sam sem sodeloval v razpravah in pogovoru za Bilten. Lepe so bile tudi ure, ki sva jih z Bobijem preživela v družbi z Matijo Malešičem, prvim veleposlanikom Republike Slovenije v Zagrebu in s njegovo soprogo. Tespisov voz je podelil svoje darove: zlati prstan Mileni Zupančič, prinesel pa je še nešteto drugih nagrad. Igralci, režiserji, kritiki, znanci, predstave... vse nam bo ostalo v lepem spominu. Zavesa je padla, srečanje je končano. Veselimo pa se novega srečanja "v Mariboru, objetem v radodarne vinograde". Ivan Kunej Pred časom sem po zaslugi kolegice z igralske akademije, igralke Nade Nučič -Hojnik, hčerke slovitega igralskega para Hinka Nučiča in Vike Podgorske, prišel do gledališkega lista iz oktobra leta 1919. V njem je Hinko Nučič ob Borštnikovi smrti o velikem umetniku napisal naslednje vrstice: Ignacij Borštnik je bil od dneva, ko seje posvetil gledališču, pa do svoje smrti resen, vesten in marljiv igralec - velik umetnik, ki se nikdar ni da! ločiti od odra, ki ga je ljubil nadvse. Prav tako je Borštnik ljubil tudi svoj dom, kar je razvidno iz njegove pesnitve, ki jo je spesnil v Zagrebu, leta 1913, ob tridestletnici svojega umetniškega delovanja: gicvlihc!: ::n Ko zadnjikrat mi sonce zlato sine, '' Življenja meni se odmota nit, ¡ Takrat še mislil bom na vas, planine, > Na tebe, dom, v gorah visokih skrit! Ko večni mrak se spuščal bo na mene, , Oblival čelo mi že smrtni znoj, Zaihlel bodem še: "Gore zelene, Zakaj ne selite se ve z meno?" Moj svet, moj raj ste bile mi, planine, Ločitev bolna, težka je od vas! Na pragu vrat tja v tajne, večne tmine ' Zaklical bodem še enkrat na glas: 'Domov, domov, v gore me ponesite. - O, čujte moj poslednji, težki vzdah -S zemljo domačo, sveto me pokrijte, V gorah le našel bode mir moj prah!' Ignjat Borštnik BLEDÜLISKI LIST! + Ignacij Borštnik. VI4riJjffliit da.lv Imdši» teatra 191? pmk doraslih ifr. Ignacij Borštnik. Rodil v je t.Jiilip 1859 rod pil Cerkljjt »cd Knmje Ko! bančni miniit wíwjiíI |e ji™4 glovenslíuii odro'|0. d-trvnlro IHS3. NjIu se je tctapjEvcIil iprjl«cma sanu. Lklflral j¡ tipieacMai na ljubljanskem c-lm 11 let tat vrvi igralce, reišerin uSltll iramaiičnr Me. LcL 1FH |c bi ufiiem na. knlj. ¿col brv. kiiaUliu a Zifrcb-a, l>jcr. ic dclo-Tfll do jfnu 11)19, J¿OTK ivrutu H p pridobiti i Lj-jttjano da bi potfcnl „Dra-cauino iste* iu koaMj-valoriju — ali ic prti uieikorr occnfcrc lok, jo ionjj KOEKirnKm fcrvrnp r Ljcblpni, ttdla mn > Ignacij bttiftúk je bil od dnevi k» -ic Jc jmvcul iUJiliičn pa ¿o »rok rami raca, vrsten rn rarijiv ipialcc — velik smeimk, ki m jiikJ.il- rt bi dal lc¿H od odra, lá Ri jc ljubil nad vsi. Prav ukn jc Borštnik ljubil ludi svoj ion, kar j? nrndso :r rrje-mie pesnitve ki jo je spesnil r Zijpcbu, bu 1933. psvMam ifUttMkaiec svojeji //Jt/al Jkrlhiit. MnagoVrn sil jc K>13 po tem svsicm ; irredaim rúnica dur. i(nlkko tntu denu. ItoKl jc ¡Wcfcfli — paciTjL — Moja \ Slovenci m Hrvsli, da |c píBürfl si ndaja Ida ,doaac ,sa knclih- — ! whi ujlcpU kullanfi tpaccril sstujim v .p«4 ptaniaini* v svoji jtrUJSLl tU- I Itkia ululara, ki oeinr tajno med iu: ¿ah te . poikp u rui , __ ujoda bu «s» pofi&i ni dovolili Bb- ' ' roBl nu je «asa da je pavcbca' j «VG.-iO Ob groba Ti kUJcm: .Lahka Ti bodi žemljica domača PRETEKLOST V SEDANJOSTI IGNACU BORŠTNIK - PRVI SLOVENSKI IGRALEC, NA HRVAŠKEM BOLI CENIEN KOT DOMA Slorerskn mestno gledališče v Mariboru. ve^igjt Ljudska zgodba v ireh ficianjih, Spisa! F.S.Flntgar, Reiistr Itinko NudiJ, OSEBE: Ded Primol, stirttk Mjjko, ij-T^J,- MLn:. Markova Itn» Micka, Markova iiii Jaoie. Mirkov Akna. dekla pri Mirkovih Mejsi, Mirkov ■'< sad Lita. njegova ¡ena . . jnon, njegov (is . . Cene. itfcaov 5 n TOKalin, i.IKl — ioscd Dmoicc, bajtar — -.rv.r,; Bol':: r, souliič . . . Birid...... . Pivci ItubttgCT . lilrtko K'i .1. Litru BokSekova Kattia malt Sikg Drini k*T.iljcv.i . Vilo S ij j . Cilka Plinjpjkove Frao Gregor™ - tBkU "J-iju-j Vinko lotai 't. .Vi .-L Viuknlk Gustav Strniša . Ivan Cibrif. Kraj: Kmeiska ras pod jonmi, !>.. pclprct-.tiL Po vvakcm dajanin dalji .Ji,.: Gledališki lisi bo izhajal pri vsaki preroijeri. rvSpjlHG IL.i>u JteCJE. l i.ilr k, -.-. |,Lrl _ Vabilo na aljoiiitGmenl B. S Sirokvi. B vtavm ssflsurv. a. k ivSS k dasd . «drle, , (i tilkraih, tavao ukn ta£ Mik jI. ju ......... m v Pctnti, jijc , J Lir. Ignacij Borštnik je bil prvi slovenski profesionalni igralec. Rojen v Cerkljah na Gorenjskem leta 1858 je bil po nekaj razredih srednje šole in vojaški službi več let bančni uradnik. Svojo gledališko kariero je začel leta 1882 v Ljubljani kot član Dramatičnega društva, ki je bilo nekakšen predhodnik poznejšega Narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev in režiseijev Slovenci v tistem času še nismo imeli, zato seje društvo odločilo, da bo nadarjenega mladega igralca poslalo na Dunaj na študij dramske igre. Po vrnitvi ga je Slovenski gledališki svet sprejel kot prvega igralca, izšolanega režiserja ter glavnega učitelja v šoli Dramatičnega društva. Borštnik je z Dunaja prinesel gledališki profesionalcem, ki pa ga slovensko gledališče ni hotelo sprejeti. Tedanje slovenske igralce je označil za glumače, njihovo igro za patetično In izumetničeno. Amatersko in burkaško slovensko gledališče je želel približati in odpreti evropskemu prostoru. Vendar pa ga doma niso cenili, zato se je zaradi prevelikih pritiskov oz-kogledih gledaliških vodij Borštnik skupaj z ženo Zofijo leta 1894 na povabilo intendanta Mi-letiča preselil v Zagreb, Borštnik je bil angažiran v Zagrebu vse do leta 1918 in v tem obdobju odigral okrog 270 najbolj raznovrstnih vlog iz vseh področij gledališke književnosti, Sodeloval je v prvem Nušičevem delu uprizorjenem v Zagrebu Tako je moralo biti. Borštniku gre tudi zahvala, daje bila v Zagrebu leta 1900 izvedena prva Cankarjeva drama Jakob Ruda, katero je Borštnik prevedel, režirai in v njej odigral glavno vlogo. V "naprednejšem in boij evropskem" Zagrebu je imel kot igralec neprimerno ugodnejše možnosti. Po obnovitvah nekaterih ljubljanskih vlog je že prvo leto sodeloval pri Miletičevi zamisli shakespearskega cikla; igral je Hamleta, Jaga, Richarda lil. in Macbet-ha. Pomemben je tudi Borštnikov prispevek k uprizarjanju hrvaških dramskih del od Deme-trove Teute do Vojnovičevega Ekvinokcija, Tu-cičevega Povratnika ter Miletičevega Paližno. Hrvaški dramatiki so mu bili hvaležni, daje stal ob zibelki moderni domači drami, ki je dala igralcem nove priložnosti in spodbude. Leta 1898 seje zapletel v spor z naslednjim intendantom Tresčecem, kar mu je zagrenilo zadnja leta, čeprav je še zmeraj uspešno nastopal, Sodeloval je tudi pri nastajanju prvih hrvaških filmov; v Matiji Gubcu je upodobil Grofa Tahija, leta 1919 je za film Brišem in sodim -napisal scenarij in igral glavno moško vlogo, upokojenega častnika Osojskega. V Zagrebu je ostal skoraj do smrti in bil eden najpomembnejših, oboževanih in uspešnih dramskih umetnikov. Večkrat je gostoval v Ljubljani in se dogovarjal za vrnitev, vendar pa se je dejansko vrnil šele jeseni 1919 kot član obnovljenega gledališča in profesor na novem konservatoriju. Ljubljana je takrat pozdravljala "dolgo pogrešanega ljubljenca". Tudi tedanji častniki so, veseli njegove vrnitve v Ljubljano, zapisali: "Ne bomo več presajali, rastlo bo pri nas doma." Zadnja Borštnikova vloga je bil Rit-mojster v Strinbergo-vem Očetu. Umrl je v Ljubljani 23.septembra 1919. Že nekaj dni po njegovi smrti in pogrebu, se je začela šent-florjanska farsa zaradi pogrebnih stroškov. Slovenski gledališki konzorcij je vodstvu hrvaškega gledališča poslal dopis, ki sodi med enega najbolj sramotnih dokumentov naše kulturne zgodovine. Preračunljivi gledališki konzorcij, ki je režirai veličastni pogrebni ceremonial, je namreč račune za pokritje stroškov Borštnikovega pogreba poslal v Zagreb. Zagrebški upravnik gledališča in njegov ravnatelj sta v odgovoru zapisala: "Bismo se bili smatrali osobito počaštenim, da nam se je dozvolilo, da preuz-mamo na naš tTošak pokop dičnog vašeg zem-ljaka." KJjub žalostnemu koncu te zgodbe Ignacij Borštnik ostaja v zgodovini slovenskega gledališča zapisan kot naš prvi profesionalni gledališki igralec, utemeljitelj umetniškega gleda-liSEa na Slovenskem, naš prvi režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja. V letih od 1882 - 1919 je ustvaril več kot 400 različnih vlog. Borštnikova žena Zofija se je po njegovi smrti vrnila v Zagreb in se tam naselila kot upokojenka. Nekdanja prvakinja zagrebške drame je preživela v mestu svojih uspehov še dve desetletji domala pozabljena. Tanja Bernard O* "d leta 1966 potekajo v Maribora srečanja slovenskih dramskih gledališč, Z imenom Teden slovenskih gledališč so bila sprva nc-tekmovalni pregled dramskih uprizoritev, leta 1969 pa je prireditev dobila ime po znamenitem igralcu Ignaciju Borštniku in program spremenila v tekmovalnega. In medtem ko v Mariboru vsako leto podeljujejo glavne nagrade za najboljšo slovensko gledališko predstavo, igralca, režijo ter častno nagrado za življenjsko delo - Borštnikov prstan, pa le malo Slovencev ve, kdo je bil Ignacij Borštnik in kašna je bila njegova življenjska zgodba. KULTURNA OBZORJA ssMm MATIČEK SE ZENI Kada su prošle godine u "bloku" gostovanja slovenskih kazališta na pozomici zagrebačkog Hr-vatskog narodnog kazališta predstavnici Drame Slo-venskog narodnog gledališča iz Ljubljane otkazali nastup predstave "Taj veseli dan ili Matiček se ženi", komedije Antona Tomaža Linharta prema poznatom i rado igTanom predlošku o Figarovu piru, hrvatski su gledatelji bili istinski rastuženi, jer su željeli vidjeti uprizoren taj, njima dobro znan tekst. Naime, svoje-dobno je Kazalište "Komedija" imala tu, po mnogima izvrsnu Linhartovu komediju, na redovnom programu. Takoder, poznavatelji ljubljanskih kazališnih prilika znaju kako je ova komedija vrlo često na mje-sečnom programu SNG. No, kažu mudri ljudi "Što je sudeno, nije izgubljeno", pa su nam tako slovenski glumci ipak došli u pohode sredinom siječnja jubiiar-ne godine - u izvrsnoj režiji Vite Taufera razgalili su gledateljska srca, čak i u onim prigodama kada nije dijalog bilo sasvim jednostavno razumjeti; bila je to dobro poznata priča o odnosu dviju različitih klasa, o privilegij ama i bahatosti povlaštenih kojima us-pješno odoljeva lukavost i domišljatost siromašnih i bespravljenih. Dakako, ne radi se o društvenoj kriti-ci u njezinoj edukativnoj sferi, več kroz smijeh - gotovo do samog kraja, kada "suradnici" odlaze zado- voljni i zadovoljeni, a nasilnici ostaju sami... Vito Taufer pripada sada več medu srednji na-raštaj slovenskih redatelja po duljini kazališnog dje-lovanja, ali medu najmlade po svježini scenskih ideja, Tako je u "Matičeku" naglasio različitost društvenih statusa, ne težeči na komičnom pod svaku cijenu ili ruralnom kao formalnm odredenju. L) scenografu Marku Japeljn i kostimografu Alanu Hranitelju imao je sjajne suradnike, a vjerojatno ovom zadnjem trebamo zahvaliti na neodoljivo smiješnim muškim frizurama. Barun Naletel i njegov vrtlar Matiček muški su par suprostavljenih interesa, čija je surad-nja tek povremena i to na razini "poslovnih" zbiva-nja - Branko Šturbej i Bojan Emeršič niti na čas ne posustaju u intenzitetu igre, čineči istinski zamašaj predstave. Barunica Rozala i njezina služavka Nežika su suradnice u baruničinom nastojanju pridobivanja barunove ljubavi i oslobadanja Nežike od neugodna udvaranja - Nataša Barbara Gračner i posebice mlada Polona Juh dostojne su partnerice razigranom muškom paru. Dakako, ima tu još niz više ili manje zapaženih uloga u svakojaktm dogo-dovštinama spomenutih parova, kao i duhovitih grupnih scena, no več i ovih nekoliko napomena jasno ukazuje kako je priča o Matičekovoj ženidbi opravdala sva očekivanja gledateljstva, uz nadu da če ovakva gostovanja i nadalje predstavljati sastavni dio zagrebačkog i hrvatskog kazališnog života. Olga Vujovič KULTURNA DOGAJANJA ŠALOMA V LISINSKEM - V dvorani Vatroslav Lisinski je bila 12. novembra izvedena razkošna Straussova opera Šaloma. Slavna opera nemškega romantika v enem dejanju, na dramski podlogi kontroverznega angleškega pisatelja Oscatja Wilda, je bila ob prvi postavitvi ožigosana zaradi svoje drastičnosti, danes pa je sestavni del železnega opernega repertoaija. V naslovni vlogi je blestela priznana lirvaška umetnica Dunja Vejzo-vič, ob spremljavi gostov iz Nemčije ter dveh slovenskih umetnikov: solistke ljubljanske Opere Zlatomire Nikolove in Mariborčana Branka Robinšaka. Dirigiral jc Kazushi Ono. MEDNARODNI FESTIVAL STRIPA V ZAGREBU - Z dodelitvijo nagrad se je 28, novembra v KJC-u končal Drugi mednarodni festival stripa "Risani romani Šou '99". Glavno nagrado Festivala je osvojila Ivana Guljaševic, drugonagrajeni je bil Damijan Sovec iz Slovenije, SLOVENSKA NAGRADA HRVAŠKI ARHITEKTURI - Ob koncu Piranskih dnevov arhitekture je desetčlanska žirija izbrala med dobitnike treh priznanj in nagrade Piranesi. Eno od nagrad sta prejela Zagrebčana Helena in Hrvoje Njirie za trgovski center Baumax v Mariboru. SLOVENSKI GLASBENIKI V ZAGREBU - Hrvaško društvo skladateljev je konec novembra vZagrebu gostilo tri priznane slovenske umetnike. Violinist Jernej Bren-ce, pianist Hinko Haas in Zoran Mitof na fagotu so zaigrali dela številnih slovenskih skladateljev. V pozdravnem govoru je predsednik Hrvaškega društva skladateljev Adalbert Markovič pouda- ssffiim KULTURNA OBZORJA ko Letonja, zvezde večera pa so bili Joaiina K.ozlowska. Marjana Lipovšek ter Janez Lotrič. Slovenska izvedba Verdijevega Trubadurja je požela glasne ovacije. žalobnih tonov, ki mu je dirigiral ameriški gost Marc Tarduco, se je Tomšičeva predstavila s Predigro žalobni igri Božidarja Kunca, simfonijsko pesmijo Faunovo popoldne ter Debussijevimi skicami Marje. Slovenska solistka, sicer priljubljena gostja dvorane Lisin-ski, s svojim igranjem že leta dokazuje suverenost in zrelost vsake njene izvedbe. Na programu je bil tudi Drugi koncert za klavir in orkester v g-molu Camillea Saint-Saensa. JORDANOV1 RAZSTAVI - Priznani akademski slikar Vasilij Josip Jordan je novembra in decembra v Zagrebu priredil kar dve samostojni razstavi. V galerij) Sobota je razstavil slike manjšega formata, nastale lani poleti v Pučištih na Bruču. Kot pravi sam avtor, je ustvarjal v miru svoje hiše ter ob poslušanju dobre glasbe. Slike, sicer olja na platnu, tako predstavljajo odsev avtorjeve notranjosti in ne zunanjih stvari. Razstava v galeriji Grubič je bila odprta do 15.januarja. BOŽIČNE PESMI V SPLITU - V splitskem klubu Libertas je konec decembra nastopil Paul Coleman Quintet. Glasbeniki iz Splita in Ljubljane so zaigrali splet najbolj popularnih domačih in svetovnih božičnih pesmi. Koncert Jazz Xmas je bil hkrati tudi predstavitev zgoščenke z istim naslovom. JANUARSKI BOŽIČNI KONCERT - Zaradi decembrskega narodnega žalovanja ob smrti predsednika Tudmana. so božični koncert v Lisinskem organizirali šele 5. jattuatja. Zagrebški solisti so iz- ril, da koncert pomeni začetek rednega sodelovanja med Ljubljano in Zagrebom ter napovedal skorajšnji obisk hrvaških glasbenikov v Sloveniji, UROŠ LAJOVIC S F1LHARMONIKI - V dvorani Vatroslav Lisinski je decembra gostoval slovenski dirigent Uroš Lajovic. Prvi del vedli Bachov Božični oratorij. Lidija Horvat Dunjko in Stanko Arnold, s svojo značilno zadržano trobento, sta nastopila v kantati Jauchzet Gott in allen Landen. Zaigrali so tudi božično-pas-toralno glasbo Coreliija, Moltera, Stratika in L. Mozarta. Sicer izjemen koncert pa je pokvarilo pov- VERD1JEV TRUBADUR - Po dveh uspešnih koncertnih izvedbah Trubadurja v ljubljanskem Cankarjevem domu sta se Slovenska filharmonija in komorni zbor. s številnimi solisti. 3!. januarja predstavila tudi zagrebški publiki. Pred polno dvorano Vatroslav Lisinski je dirigiral Mar- šem nekoncertno občinstvo, ki je ploskalo med stavki. SLOVENSKI FILHARMONIKI V LISINSKEM - 18. januarja je v Zagrebu gostoval Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. V obsežnem programu so se slovenski gostje predstavili z deli Uroša Kreka, Felixa Mendel-ssoluia, Dubravka Detanija in Dmitrija Šoštakoviča. Najbolj odmeven je bil nastop violinskega mojstra Mirana Kolbla. Godalni orkester je koncert zaključil z ležerno hrvaško-slovensko melodijo v priredbi Alojza Srebotnja-ka. Vodja orkestra, violončelist Andrej Petrač je od leta 1988 sodelavec zagrebške Glasbene akademije in Tria Orlando. koncerta je bil namenjen Brah-msovemu 1. klavirskemu koncertu v d - molu s pianistom Borisom Berezovskim, mladim gostom iz Rusije. Poseben vtis na občinstvo pa je Lajovic pustil v drugem delu, s Koncertom za orkester poljskega skladatelja W. Lutoslaw-skega, kjer je številčni okrester uspel predstaviti kot solistično telo. DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK V ZAGREBU -10. decembra je v Zagrebški filharmoniji nastopila slovenska solistka Dubravka Tomšič Sre-botnjak. V koncertu pastelnih KULTURNA OBZORJA USTVARJALNICA IN MEMORIAM LOVRU PL. MATAČIČU - Zagrebška filharmonija vsako leto organizira končen v spomin Lovru pl. Matačiču. Letos je dirigentsko palico v rokah držal enaindvajsetletni Kazahstanec Alan Buribayev, lanski zmagovalec zagrebškega Mednarodnega tekmovanja mladih dirigentov Lovro pl. Matačič. Na koncertu sta najbolj blesteli Ruža Pospiš Baldani. dobitnica nagrade za živijensko delo. ter prva dama evropskega fiavtizma Irena Grafe- JŠ nauer. Slovenska umetnica se je predstavila s Prvim Mozartovim koncertom za flavto in orkester KV 313 v g-duru ter požela ova-cije publike. V drugem delu koncerta je bila na sporedu 1. Simfonija v d-duru. Titan, G. Mahlerja. ODLIKOVANJE KNJIŽEVNIKU - Ob dnevu slovenske kulture je hrvaški književnik Predrag Matvejevič prejel odlikovanje srebrni znak svobode Republike Slovenije za ohranjanje in širjenje slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Odlikovanje mu je v imenu slovenskega predsednika Milana Kučana izročil Jože Šušmelj. predstavnik slovenskega veleposlaništva v Rimu, kjer Matvejevič predava na univerzi La Sapienza. Matveje-viču gre zasluga, da se je na tej univerzi ohranila stolica za slove-nistiko, ki sojo nameravali ukiniti. TEKMOVANJE V1LONČELISTOV - Od 21. do 29. februaija je bilo v Zagrebu Druga mednarod- no violončelistično tekmovanje Antonio Janigro. Nastopilo je sedemindvajset mladih umetnikov iz štirinajstih držav, Eden od članov ocenjevalnega sodišča je bil tudi Andrej Petrač. MLADI HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI - Februaija je stekel nov ciklus gostovanj mladih hrvaških oziroma slovenskih glasbenikov v Galeriji Tivoli v Ljubljani oziroma v MUO v Zagrebu. Prireditve "Torkovi večeri" oziroma "Utorkom navečer" potekajo pod pokroviteljstvom obeh ministrstev za kulturo ter v organizaciji Hrvaške glasbene mladine, MUO in Mednarodnega grafičnega likovnega centra - Galerije Tivoli. 14. februaija so v Ljubljani nastopili violončelist Mihovjl Karu-za, pianistka Zarja Alajbeg in kontrabasist Nikša Bobetko. "ETIDE I SKALE" - Sredi februarja je bilo v Zagrebu Mednarodno tekmovanje "Etide i skale", ki ga že šest let uspešno organizira zagrebška Glasbena šola Pavla Markovca. Tekmovanje izmenično poteka v dveh disciplinah, v klavirju in violini. Letos se jeza tekmovanje v igranju klavirja prijavilo rekordnih 134 mladih pianistov do 23. leta starosti iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Rusije. Med finalisti so bili tudi trije mladi umetniki iz Slovenije: Maruša Kozlevčar, Tadej Horvat in Špela Troha. KONCERT DUBRAVKE TOMŠIČ SREBOTNJAK - 7. marca je bil v okviru mojstrskega ciklusa v dvorani Vatroslav Lisinski solistični recital slavne pianistke Dubravko Tomšič Srebotnjak. Igrala je dela Bacha, Prokofjeva in Liszta. Navdušena publika je koncert nagradila z ovacijami. umetnica pa se je zahvalila s tremi dodatki. Kulturna dogajanja je spremljala Polona Jurinič PREGOVORI ¿j SO ZAKLAD ČLOVEŠKE MODROSTI Spomin je človeku najzvestejši prijatelj. Sloga jači. nesloga tlači. Smrt pokoplje vse sovraštvo. Šiba se nobenemu ni kosti zlomila, ali marsikaterega zmodrila. Srebrno sedlo še ne naredi dobrega konja. Kaj velja lepa skleda, pa nič v nji! Ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa krave pasel? Vsaka reč ima svojo sončno in senčno strap Kadar denar poide - pamet pride, Kdor ne uboga ga tere nadloga. Tudi modri možje - včasih greše. Teško povsod svojemu brez svojej Vsak berač svojo malilo hvali. Za misli ni nobene uzde. ©ž1 Zarečenega kruha se veliko poje. Zbrala Cvetka Matko NAJKRAJŠI VOJNI ROMAN M je skozi okno avtobusa strmel v megleno jutro in občudoval nežne oblike narave, ki so kot v sanjah tiho drsele mimo. Če ne bi okoli sebe videl uniform, kakršna je bila njegova, in če na mrežah za prtljago ne bi bile nametane puške, plinske maske in podobne reči, sploh ne bi bilo mogoče opaziti, da gre za vojne razmere. Se vedno ga je spremljal prizor bujenja ob četrti uri zjutraj, kar se mu ni zgodilo še od časov, ko je hodil v ribolov. Hiter odhod ni dopuščal ničesar več, kot navaden "adijo". Otroci so spali in vsak hip si bo morala mama nekaj izmisliti, da jim pojasni, kam je odšel ata. Do njega je prišla nepogrešljiva steklenica žganja. Ni imel navade piti, ampak tokrat ni odklonil. Alkohol se je razlil po žilah in otopil čustva do sprejemljive mere. Večji del moštva v avtobusu se je poznal z vojaških vaj, vendar je le malokdo klepetal. Zdaj je šlo zares. Njemu je bilo še najmanj do pogovora, saj je bil poveljnik enote, ki bo imel na vesti vsakega tovariša, ki se ne bo vrnil z bojišča. Še posebej gaje mučil kontroverzni"Zaupno 14 A", ki gaje prejel pred odhodom in ki ga je moral takoj, ko ga je prebral, sežgati. Ustavili so se na cesti ob robu gozda. Hitro so izstopili in avtobus je takoj odpeljal nazaj. Medtem ko so vojaki urejali opremo in se pripravljali na marš, je M. na karti preverjal pot, po kateri bodo prišli do vasice na prvi liniji, kjer bodo zamenjali enoto, ki je tam prebila že pol leta. Radioveze ni smel uporabiti, razen v sili. Dobro uro so hodili po gozdni poti, ko so naleteli na stražo. Šifra je delovala in čez nekaj minut so se zbrali v stavbi, kjer je bila nekoč šola. Vojake so v skupinah po deset razporedili po hišah, M. pa je s poveljnikom odporne točke sedel na dvorišče, da bi se pogovorila o tekočih zadevah. Ravno je odprl steklenico piva, ko mu je ostrostrelska krogla raznesla glavo... Fuck! Že tretjič sem začel pisati roman o vojni in spet so mi glavnega junaka sesuli že na samemu začetku. Ne vem, če bom zbral moči za še en poskus. P.S. Opravičujem se vsem bralcem, ki nikoli ne bodo zvedeli, kaj piše v ukazu "Zaupno 14 A". Mogoče je tudi boljše tako, res ni za javnost. Fotokopijo omenjenega povelja pa lahko dobite pri avtotju za pičlih 100 kun. Silvester Kmetic {in "Konjičan", beli) Rogla, 05.01.2000. NEKAJ VRSTIC O MARIJANU HORNU IN NJEGOVIH PESMIH Poezija Marijana Horna izvira iz njegovega življenja, ki je bogato, dinamično in polno doživetij, Rodil seje v Litiji na Dolenjskem leta 1922. Lepota njegovih otroških let je izražena v verzu: "Ko pride mesec maj, ko razcvete se gaj, tam v krošnji slavčekpoje vesele viže svoje". To sproščeno obdobje je naglo prekinila dmga svetovna vojna. Iz zadnjega razreda gimnazije v Ljubljani so ga odpeljali v zapor. Sledili so zapori {Castelfranco in Novara) in internacija v Italiji (Oleggio). Leta 1943 je uspel pobegniti iz internacije. Pridružil se je slovenskim partizanom na Krasu in Vipavski dolini, vstopil je v Istrski odred. To so bili njegovi prvi stiki s Primorsko, kjer je srečal tudi svojo bodočo soprogo. Njegov poklic in tudi konjiček pa sta elektronika in radioamaterstvo, In kako je radioamater ter nekdanji zapornik, interniranec in partizan postal pesnik? "Spomini na otroštvo in težka mladostna leta so bili najmočnejša vzpodbuda za moja besedila", pravi Marijan Horn, danes krepak mož oseminsedemdesetih let. Lepota mest in pokrajin, kt jih je prehodil, je postala lepota besed. Lepota besed pa je že poezija. V njegovi poeziji govori človek, izviren in enostaven, kot sta jok in veselje. Vez med umetnostjo in življenjem je v njegovem delu vzajemna, Življenje polno ljubezni, melanholije, bolečin, humorja in predvsem polno veselja. Zato ni nič čudnega, da je takšna poezija navdušila tudi skladatelje. Uglasbljenih je že 18 njegovih besedil. Nepozabne so tudi njegove kronike, humoristični pregledi dogajanj v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer je bila 25. februarja predstavitev njegove knjige. V imenu založnika je govoril Darko Sonc, ki seje ne glede na Skegrov PDV v izredno kratkem času že drugič pojavil v tej vlogi Monografija o Slovenskem domu), spregovonl je tudi sam avtor, Zoran Soncje naklaviiju spremljal šarmantni pevki Marijo Nemec in Adico Dobrica Jelača in mene kot recitatoija. Glasbo je, inspiriran s Homovo poezijo, skladal Petar Kutnjak. Ko sem vprašal Marijana Homa, katero pesem naj bi objavili v Novem odmevu, nisem dvomil, da bo to pesem Moje želje. USTVARJALNICA Ko boste brali njegovo poezija boste razumeli njegovo sporočilo: "Z njo radost, ljubezen domov Vam prinesem in srečo želim Vam od vsega sina". Mi smo hvaležni našem Marijanu za takšne želje in mu želimo čim več takšnih zbirk. Ivan Kunej Marijan Horn: MOJE ŽELJE Ko v jutranji zarji blestijo vrhovi in kopljejo v soncu se naše gore, budijo iz sna se zeleni gozdovi, na travnikih rože opojno duhte. Ko s sončnimi žarki pregnano je spanje in v zibeljkah malčki se spet oglase pozabljene v hipu ponočne so sanje ki z nami bile so do belega dne. Takrat vam zapojem z veseljem to pesem, naj nežno odmeva od naših gora z njo radost, ljubezen domov vam prinesem in srečo želim vam od vsega srca Ko zarja večerna obrobi vrhove in sonce zaide za naše gore, ko nočna tišina objame domove, le mesec in zvezde na nebu žare. Takrat vam še enkrat zapojem to pesem naj nežno odmeva od naših gora, z njo radost, ljubezen domov vam prinesem in srečo želim vam od vsega srca POJDI Z MANO MATJAŽ RUS: LEPO JE BITI HRVAŠKI SLOVENEC A^epo je biti hrvaški Slovenec. Pravzaprav je najboljše biti hrvaški Slovenec v Zagrebu. Če ne zaradi drugega, zaradi enega samega privilegija. Hrvaški Slovenci v Zagrebu so namreč edini Slovenci, ki lahko vsak dan gledajo tramvaje. Noben drugi Slovenec na krogli zemeljski nima te možnosti. So pa tudi drugi razlogi, zaradi katerih se splača biti hrvaški Slovenec. Na primer: moški pripadniki te skupine so lahko "trudni" brez da bi izzvali seksualni škandal, brez strahu, da bi prišli na prvo stran Nacionala, Pa naj si to privošči pravi Hrvat, če si lahko! Ženske pripadnice te iste skupine pa so lahko trudne na dva načina. Hrvaške Slovenke so lahko trudne po slovensko, torej podobno kot devica Marija - brezmadežno. Če pa si želijo, so !ahko trudne tudi po hrvaško. In spet je tukaj sreča, saj bodo postale matere še enega hrvaškega Slovenca oziroma Slovenke, ki bo lahko vsakodnevno uživa! ob pogledu na tramvaj in ki bo lahko neovirano truden na vse možne načine. Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko. Lepo je biti Hr- vat , ni pa lahko. Biti Hrvaški Slovenec je "dll-plo" lepo in "duplo" težko. A lepše je govoriti o dvojni lepoti, kakor o dvojnih težavah. Lepo je to, da "smo bili brončani na svjetskom nogometnom prvenstvu u Francuskoj, gdje se je mogao čitav svjet uvjeriti iz kakvog smo materiala, za razliku od čistih Slovenaca, ko-jih nije bilo ni u talonu." hi lepo je to, da smo pred dnevi premagali Ukrajino in se uvrstili na evropsko prvenstvo leta 2000, medtem, ko ga bodo Blaževič in kompanija gledali le po televiziji. Ko gre našim smučarjem dobro, ko se visoko uvrščajo v svetovnem pokalu, je vse lepo in prav. "A ako Kranjcima ne ide baš tako kako bi oni željeli....jeste li vidjeli onu našu Jelicu Kostelič... šta jim mala radi!" Kakorkoli obrnemo, hrvaški Slovenec ima vedno izhod. Ne more izgubiti niti Piranskega zaliva. V vsakem primeru je njegov - "to jest naš". V vsakem primeru ima hrvaški Slovenec prosi izhod ali celo "slobodan izlazak na otvoreno more". Trdinov vrh ili Sveta Geraje lahko slovenska, "a može biti i hrvatska, samo da nije od Nikice iz Žumberka". Hrvaški Slovenec si koledar lahko prilagodi po svoji želji. Če ima rad veliko listja, lahko listje pada dva meseca. Ko se konča hrvaški listopad - internacionalno: oktober, se začne slovenski listopad - internacionalno: november. Ko se konča hrvaški prostnac - internacionalno: december, se začne slovenski prosinec - internacionalno: januar. Škoda le. da ni dvakrat tudi... novo leto! Če dobro razislim, imamo res srečo - mi. hrvaški Slovenci. Smo, kakršni smo, kdor nas ima rad, nas ima rad. Kdor pa nas nima, naj mu bog spremeni misli in srce. Če mu to ne uspe. naj mu polomi gležnje,„da ga bomo spoznali po hoji. Besedilo Matjaža Rusa iz Metlike je na proslavi ob 70. obletnici Slovenskega doma decembra leta 1999 prepričljivo interpretiral Ivica Kunej, ki je požel buren aplavz navzočih v dvorani gledališča Gavella. Domislice iz Rusovega besedila so v svojih poročilih s slovesnosti navajali številni slovenski in hrvaški novinaiji, DOM IN SVET ŠEGE IN NAVADE VELIKONOČNEGA ČASA i - običaj iii se nam razodeva mišljenje in srce naroda, ki je povezano s pogledom na svet, v katerem živi, s človekovim obzorjem in tradicijo, ki jih je podedoval od svojih prednikov. Datum Velike noči ni stalno določen, je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, med 22. marcem in 25. aprilom. O tem obdobju govorimo od pepelnične srede (po pustnem torku) do Velikonočne nedelje. Mnogo navad sega v predkrščansko, pogansko obdobje. Stara verovanja so povezana z duhovi plodnosti in rasti. Teden pred Veliko nočjo se imenuje Veliki teden, uvaja pa ga cvetna nedelja. Od pepelnice se začne 40-dnevni post, V tem času se po tradiciji ne je mesa, ne pije se vino in ne sklepa se zakonskih zvez, saj se "ob postu ženijo samo vrapci in mački". V preteklosti, ko seje tradicija še bolj spoštovala, je bilo to obdobje skor-mnosti, ko ni bilo prostora za velika veselja, Morali smo se znati nečemu tudi odreči, nekaj podariti in takrat se je prižgala nova zvezda na nebu, ali pa se je razcvetel nov cvet. Tako so naši starši sadili tudi spomladansko seme dobrote v naša srca. Cvetna nedelja je povezana z verovanjem v posebno nadnaravno moč rastlinja, dreves, cvetlic in odganjanja ziih duhov, Okrasila so se okna in prostori v hiši. Na polja in vrtove so se zapičile cvetoče veje, da nam bo zemlja dobra in da se zbudi. V cerkvi se blagoslavljajo veje oljke, leske, vrbe, drena, v to pa se upletajo spomladanski cvetovi in pisani trakovi, Takšne butare so bile različno velike - od posameznih oljčnih vejic do velikih butar, ki so jih mladeniči in dekleta včasih komaj nosili. Naš pesnik Simon Gregorčič j e napisal čudovito pesnitev Oljki: Glej prišla oljčna je nedelja in polne srčnega veselja vrvijo trume v božji hram... Odrasle zreš in otročiče nesoče oljkove snopiče... O, naj te oljke, kjer bi bile, bi blagoslov in mir delile! Z blagoslovljeno butaro ali oljčnimi vejcami se je moralo priti čim prej domov, da bi bila sreča čim prej v domu. Blagoslovljene veje so bile shranjene na vratih ali v hiši, vrgle bi se na ogenj, da bi se pregnalo točo ali nevihto. Tudi ob setvi so bile vejice prisotne. Danes lahko dobite na ljubljanskem trgu pisane butarice, ki so zaradi posebne oblike in izvedbe postale eden najznačilnejših mestnih turističnih spominkov. Na veliki teden so se čistili in belili dom in hlevi. Kupovalo se je nekaj novega, kajti za vuzem se je moralo obleči ali obuti nekaj novega. Posebnost za veliki četrtek in petek je bilo vezanje zvonov, ko gredo "zvonovi v Rim". Namesto zvonov klopota raglja. Raglje smo dobivali tudi mi otroci in z njimi smo delali velik trušč, ko smo jih vrteli. To čarodejno orodje je preganjalo demone. Na Dolenjskem so nosili pred cerkvena vrata stare škafe, skrinje, omare in z gotjačami udrihali po ropotiji. V Prekmuiju so se bali čarovnic, da ne bi vzele kravi mleko. Pokali so z biči in tulili v mlečne piskre. Streljalo pa seje tudi s možnaiji. Kristus na križu seje prekrival s črnim pajčolanom. Procesije na veliki petek so prikazovale Jezusovo muko s križem. Križ je moral nositi človek, ki so ga izbrali. Te procesije so še vedno prisotne v Škofji Loki in na Primorskem. Blagoslavljalo pa seje tudi ogenj - baklje, sveče v cerkvi. Pripravljali so se veliki kresovi - vuzmenice v Beli krajini in drugod. Na vzpetinah in hribčkih so se pripravljali kresovi in tekmovalo se je, kateri kres bo večji. Celo noč od sobote na nedeljo seje "vahtalo" kres. Ob jutranjem svitanju so se prižigali kresovi in ta čas je bii posebno svet trenutek v noči s sobote na nedeljo. Ogenj, toplota bi morala pomagati soncu, svetlobi - nad hladom, temo in žalostjo. Z ognjem pa se je odganjal tudi coper. Velikonočna jajca so se barvala na veliko soboto. To so pirhi, pisanice, remenke, lumenice. jajce je simbol Velike noči. Gre za simbol periodične obnove narave in ponovnega rojenja, simbol izvira življenja v pomladanskem času. Jajca smo barvali z luščinami čebule, z bezgovim cvetjem, koprivami in hrastovim lubjem. Okraševalo sejihjesstruganjem barve.zna-grizanjem barve s kislino in risanjem z voskom. Rišejo pa se tudi narodni motivi in vse to je tradicija naše ustvarjalnosti. Star običaj je tudi trkanje z jajci in valjenje pirhov po poševni plohi. Na veliko nedeljo je dan vstajenja, veselja, ko se zbere cela družina. Zgodaj zjutraj je blagoslov jedi pri prvi sveti maši. Pletene košare se napolnijo s šunko, pirhi, hrenom, pinco in drugimi dobrotami. Košare se prekrivajo z najlepšimi ročnimi deli in pomembno je biti med prvimi pri žeg-nu. Zbere se cela družina, da po dolgem postu dobi delež blagoslovljene hrane, Za vuzem pravijo, da je izvedenka od vzeti, da po dolgem času posta zopet lahko vzameš meso in druge dobrote. Tudi voda ob Veliki noči ima čarodejno moč. Umivalo se je v stu-denčnici ali tekoči vodi in to leto ni bila nevarna niti kuga. Dekleta so si izpirala obraz, da bi bila lepša. Moralo bi se iti tudi k spovedi, kar je simbol čiščenja in ponovnega rojenja. Pirhi so se navadno podarjali na velikonočni ponedeljek, ko seje obiskovalo sorodnike in prijatelje, Svoji ljubezni ah simpatiji seje poklanjalo pirhe z napisi: Pisanica rdeča - ljubezen goreča, Tebi jo dam, ko te rada imam, Iz srca te ljubim, ti pisanko dam, Pisanko rdečo napisala bom, na tebe pozabla nikoli ne bom. Komaj pozneje najdemo simbol zajca, ki je bil v germanskih mitih spremljevalec boginje pomladi in je tudi prastari simbol plodnosti. Vsa ta tradicija pa ima nekje tenko nit, ki povezuje Ukrajino, Poljsko, Češko, Hrvaško, Slovenijo in nam govori, da smo imeli nekje davno iste korenine. Negujmo našo bogato tradicijo, da jo utrip modernega časa ne bi preglasil in prenesimo običaje in jezik naših staršev na naše otroke! Cvetka Matko ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU FRANC SRAKAR -SLOVO OD ŠE ENEGA ATLETA je še en slavni slovenski športnik starejše generacije, atlet Frane Srakar. Njegova življenjska pot je bila povezana z Zagrebom in Zagrebčani. Franca Sakara sem spoznala v Ljubljani, v času, ko seje že davno umaknil z atletskih stez. Rodil seje leta 1912, najboljše atletske dneve pa je preživljal v letili 1935-40. Bilje prvak in re-prezentant v teku na 800 metrov. Prvi juniorski rekord je dosegel leta 1933, ko je to stezo pretekel v času 2:08.2. Pozneje je postavljal rekorde tako na 800 kot na 1500 metrov, vse do svojega najboljšega časa v karieri 1:58.2, ki gaje dosegel tik pred izbruhom 2. svetovne vojne. Srakar, po poklicu računovodja, je tedaj iz svojega kluba ASK. "Primorje" v Ljubljani prestopil v zelo znani zagrebški klub HŠK "Concor-dija". V Zagreb je prišel skupaj z dolgopro-gašem Adolfom Starmanom, izvrstnim kros tekačem. Pridružila sta se juniorju Jožetu Kotniku (o katerem sem pisala v eni od prvih številk Novega odmeva). Prav v vrstah "Concordije" je bilo veliko Slovencev, ne samo v atletiki, ampak tudi v nogometu, tenisu, plavanju, hokeju na travi in drugih športnih sekcijah. V Zagrebu je Srakar kmalu postal član NAKIČ-a. Posebej je bi! aktiven v dramski sekciji. Pomagal je predsedniku društva Hinku Nučiču, slavnemu sloven-sko-hrvaškemu igralcu, ki je režiral številne predstave v slovenščini za zagrebške Slovence. Srakar mi je pripovedoval, kako je sta! ob strani Nučiču, ko je ustaški režim prepovedal nadaljnje združevanje Slovencev v NDH, To je bil velik udarec za ljubitelje slovenske besede in slo- venske kulture, ne glede na politična prepričanja. Šele po letu 1945, v socialistični Jugoslaviji, so se Slovenci znova lahko povezovali in posvetili skupni dejavnosti. Kot atlet je Srakar nastopal na tedaj zelo priljubljenih Balkanskih igrah, na katerih sem tudi sama tekla nepretrgoma od leta 1957 do leta 1966. To je bilo močno mednarodno tekmovanje, na katerem so sodelovali atleti iz Jugoslavije, Grčije, Bolgarije, Romunije, Albanije in Turčije, občasno pa so zunaj konkurence nastopili tudi Madžari. Srakar je branil jugoslovanske barve na teku na 800 metrov in v štafeti 4x400 metrov. Balkanske igre so bile ustanovljene v Atenah leta 1929, zdaj pa so obnovljene, vendar potekajo brez športnikov iz Hrvaške in Slovenije. Franc Srakar je bil ugleden atletski delavec, mednarodni atletski sodnik, inštruktor za mlade sodnike, v svojem življenjskem poklicu, računovodstvu, pa je kot velik strokovnjak in poznavalec delal skoraj do smrti. Srakar se je iz Zagreba v Ljubljano vrnil leta 1946. Tekel je vse do hujše poškodbe Ahilove tetive leta 1950, ko je že napolnil 38 let. Bil je visok, močan, z izrazitim prsnim košem. Vsi so ga spoštovali in imeli radi zaradi njegove vedrine, dobre narave in velikodušnega odnosa do mladih, ki jim je bil vedno in povsod pripravljen pomagati. Olga Šikovec-Luncer PLANINARSKI POHOD DRAMLIE - ŽIČKA KARTUZUA - URŠULA 1 laninarsko društvo "Dramlje" organiziralo je 12, veljače, vee 19. put tradicionalni pohod od Dramlja (mjesto 7 km udaljeno od opčiuskog središta Šentjur} preko Žičke kartuzije do Uršule. Pohod je u spomen legendarne XIV. divizije i njenog pohoda u Stajersku godi-ne 1944. Organizira se svake godine na drugu subotu u veljači, u dužini skoro 22 km i može se prehodati za oko 5 sati, ukoliko se ne zadržavate usput predugo pri prijaznim do-mačmima koji vas nude s jelom i pičem. Hodati se počne iz centra Dramlja, gdje je interesantno pogledati spomen ploču na župnoj crkvi. Ploča je u spomen dolaska Franje Josipa u Dramlje. Put vodi kroz selo Svetelka u Stražu na Gori (oko 1 sat hoda). Prolazimo kraj lijepo obnovljenog kužnog znamenja. U Straži na Gori je i prvi odmor kod rodne kuče heroja Miloša Zidanšeka. Dalje se nastavlja kroz Spodnje Slemene na greben Zgornje Slemene, koji je razvodnica savskog i dravskog sliva. Na 625 m, najviša točka pohoda, je domačinstvo Šelih, gdje je kontrolna točka pohoda i prigoda za odmor i okrijepu. Od Straže do Slemena hoda se oko 1 sat. Potom se treba spustiti na cestu Črešnjice - Špitalič i nastaviti na istok prema Špitaliču. Na pum su razvaline Žičke kartuzije, koje zadnje godine Konjiška opčina brižno obnavlja. Postavili su i panoe s podacima o Žičkoj kartuziji, osnovanoj u XII. st., a na-puštenoj u XVIII. nakon što je Josip 11. prog-nao redovnike i otada je samostan bio u stal-nom propadanju. U bližini kartuzije je najstarija gostiona u Sloveniji - Gastruž, obnovljena, ali nažalost u zimsko doba zatvorena. Tu je i spomenik pa-lom zapovjedniku Kneževiču. Put nas dalje vodi po dolini Sv. Janeza do Špitaliča, mjestanea s lijepom crkvom, U zadnje vrijeme su Zička kartuzija i dolina Sv. Janeza došle u javnost i po žalosnim dogadajima nakon II. svjetskog ra- ta. Naime, prema svjedočanstvima ljudi iz tog kraja to je područje postalo zadnje počivalište mnogih žrtava "križnog puta". Smjer pohoda od Špitaliča je uspon na greben u Jazbine i Grušče, gdje se opet možemo odmoriti i okrijepiti te dalje nastaviti kroz Vo-dule na zadnji uspon do Sv. Uršule. Usput nas prijazni domačini i vikendaši nude da kušamo odlično vino. Kod crkve Sv. Uršule (461 m) je završetak pohoda potvrdivanjem dnevnika pohoda. Za višekratno sudjelovanje (dva, četiri i šest) dobivaju se brončana, srebrna i zlatna značka, a za deseterostruko sudjelovanje dod-jeljuju se plakete, priznanja. Sa sv. Uršule spuštamo se prema Dramlju (oko pola sata), gdje smo ostavili prijevozno sredstvo. Za pla-ninare, koji su došli na pohod javnim prijevo-zom. organizator! su osigurali aulobus, koji je prebacio pohodnike na željezničku postaju Šentjur. Kad smo več u tom kraju, šteta je ne posjetiti rodnu kuču i muzej bi. A. M. Slomšeka u Ponikvi, gdje se u lijepo uredenom prostora upoznatno sa životom i radom tog ve-likog i zaslužnog Slovenca. Do Ponikve dode-mo iz Dramlja autom (oko 7 km) ili možemo odmah sa sv. Uršule pješice označenim putem zajedan sat. Zdenko Jurintč ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU gradnji mnogih naših in evropskih skakalnic in sploh je njegovo ime čvrsto povezano s smučarskimi poleti, Bloudek je bil res pravi ljubitelj športa, ki je pri nas uvedel in organiziral tudi nove športne panoge. Najprej je bil nogometaš, vendar je zaradi poškodbe kolena nogomet kmalu opustil. Posvetil se je atletiki in bi! prvi slovenski rekorder v metu diska. Največji uspeh pa je dosegel v umetnostnem drsanju, kjer je bil od leta 1926 do leta 1929 državni prvak. Ni bilo športa, pri katerem ne bi sodeloval zaradi rekreacije. Finančno je podpiral vse športne panoge, saj je bil zaradi svojega dela, predvsem pa patentiranja mnogih tehničnih izumov, dobro simiran. Tako so bili mnogi športni objekti Š.K. Ilirija zgrajeni prav z njegovo denarno pomočjo. L. 1920 je na nogometnem igrišču kluba uredil prvo atletsko stezo v Sloveniji, s krogom za mete in zaletiščem za skoke. L. 1925 so bile zgrajene še tribune z garderobami in sanitarijami. Postopoma se je zgradilo še 7 teniških igrišč, ki so se v zimskem času spremenila v drsališča, L. 1929 je bila otvoritev Ilirijinega plavalnega bazena s skakalnim stolpom in 14x4 metra velikega zimskega bazena. Stroški za vse to so presegali 3 milijone tedanjih dinarjev (60.000 ameriških dolarjev), Skoro dve tretjini tega zneska je daroval Bloudek. L, 1930 je bila na nogometnem igrišču napeljana reflektorska razsvetljava, kar je omogočilo treniranje in igro tudi v mraku. Ta je sodila med prve tovrstne v Jugoslaviji. V času 2. svetovne vojne je sodeloval s partizani, za katere je izdeloval tehnične naprave in jih finančno podpiral. Zato je bil dvakrat zaprt in si je komaj rešil življenje. Po končani vojni je bil vodilni funkcionar v teles-nokultumih organizacijah. Ko je bil leta 1950 odprt športni projektantski biro, je bil Bloudek postavljan za njegovega direktoija. Pod njegovim vodstvom je bilo obnovljenih in izgrajenih 32 plavalnih bazenov, 25 atletskih stez, 36 smučarskih skakalnic in še mnogo drugih športnih objektov. Dr. Albert Majder STANKO BLOUDEK-TUDI NA HRVAŠKEM N» rovi odmev je novembra leta 1998 objavil zanimiv članek Olge Šikovec-Luncer o Bogomiru Grilcu, 14-krat-nem prvaku Jugoslavije v skakanju z deske in stoipa. Grilc je bil rojen v Ljubljani, vendar je največji del športnega življenja preživel v Karlovcu in je eden od najbolj znanih Slovencev v hrvaškem športu. V tem članku je omenjen tudi Stanko Bloudek, ki je leta 1930 na Korani v Karlovcu zgradil 10-metrsko leseno skakalnico. Že leto dni prej pa je v Ljubljani, ob plavalnem bazenu Ilirija, zgradil skakalni stolp, vendar iz armiranega betona. Na žalost obeh stolpov danes ni več. Skakalni stolp v Karlovcu je zaradi slabega vzdrževanja v času 2. svetovne vojne strohnel, zato je bil porušen. Okoli leta 1947 so sicer v njegovi bližini začeli graditi plavalni bazen in skakalnico, vendar se je gradnja opustila. Tudi skakalnega stolpa niso zgradili, saj načrti športnega gradbenega biroja iz Zagreba niso ustrezali olimpijskim normam, zaradi česar bi bil objekt neprimeren za treninge in tekmovanja. Po letu 1980 je bil porušen tudi skakalni stolp ob bazenu Ilirija v Ljubljani in to ne samo zaradi vse manjšega zanimanja za skakalni šport, ampak tudi iz ekonomskih razlogov. Globina bazena pod skakalnim stolpom se je s 5 metrov zmanjšala na 2,5 metTa, s čemer se je prihranilo pn vodi za polnjenje bazena, pa tudi pri njenem ogrevanju. S tem je tudi zamrl ta šport v Ljubljani in Karlovcu, ki sta dala najboljše jugoslovanske skakalce v vodo (Ziherl, Kordelič, Grilc). Stanko Bloudek (Idrija, 1890 - Ljubljana, 1959) sodi med najbolj znane osebe v bogati zgodovini slovenskega športa, V zadnjem desetletju svojega življenja je bil tudi pomemben član Mednarodnega Olimpijskega komiteja. Danes se v Sloveniji najuspešnejšim športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam vsako leto podeljujejo Bloudkove nagrade in priznanja za njihove dosežke. Po stroki je bil Bloudek strojni inženir, štu- PLANICA^ SKAKAONICA -¡Som NEBOTiaNlK,LJUBLJANAS5M SABOfiMA CR|iVA,aSED, ZJn diral in diplomiral je leta 1912 na univerzi v Pragi. Že kot dijak v gimnaziji, predvsem pa kot študent, se je strastno ukvaijal s teorijo, nato pa še konstrukcijo letal. Med konstruktorji so bila znana njegova letala Raček (1910), Libela (1911), Sraka (1926) in Lojze (1930). Lotil seje tudi načrtov letala, podobnega današnjemu helikopterju (navpičen vzlet). Tudi prvi slovenski avtomobil imenovan Triglav, je bil konstruiran po njegovem načrtu in leta 1936 izdelan v lastnem podjetju Avtomontaža, Tuje bila izdelana vsa karoserija, le motor je bil uvožen iz Nemčije. Od L 1932 pa skoraj do smrti je bil konstruktor in graditelj vseb smučarskih skakalnic v Planici, kjer je bila leta 1936 dosežena dolžina skoka 100 metrov in leta 1948 120 metrov. Pozneje so se skoki preko te dolžine preimenovali v polete. Kot svetovalec je sodeloval pri ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU ŠPORTNA DOGAJANJA SMUČANJE Capper Mountain - V ameriškem zimskem turističnem centru je novembra lani potekal prvi slalom za svetovni pokal. Janica Kostelič ga je izvršno izpeljala in končala na četrtem mestu. Od slovenskih smučark je bila dobra le Alenka Dovžan, na osmem mestu. Lake Louise - V tem kanadskem mestu je, prav tako novembra, na prvem superveleslalomu v tej sezoni prvič v svoji karijeri zmagala Mojca Suhadolc. Kosteličevaje bila zelo dobra na šestem mestu. Serrc Chevalier - Janica Kostelič je v slalomu zmagala z veliko prednostjo pred ostalimi tekmovalkami in tako prevzela vodstvo v točkovanju za svetovni pokal. Slovenske smučarke se na tej decembrski tekmi niso iskazale; samo Dovžanova je bila solidna na !5, mestu, Sestrieres - V znanem italijanskem turističnem središču je decembra lani drugič zapored prepričljivo zmagala Janica Kostelič. odigrali bolje, vendar je Hajduk zmagal, in sicer z izidom 4: 3. KOŠARKA Laško, Zagreb - Januarja in februarja sta se v drugem delu Evropske lige pomerila slovenski vi-ceprvak Pivovarna Laško in Cibo-na. Zaradi velike izkušenosti so bili košarkarji Gibone veliki favoriti. Pivovarna Laško seje dobro upirala, vendar je Cibona zmagala z izidom 81 : 68. Prvič je Cibono vodil trener Neveri Spahija, nekdanji pomožni trener Zmage Sagudina pri Unionu Olimpiji. Zagrebška povratna tekma je bila revijalna, saj je bilo v Evropski ligi že vse odločeno. Cibona je zmagala z izidom 88 : 80. Rok Jurinič Slovenske smučarke so bile solidne: 10. Špela Pretnar, 12. Nataša Bokal in 13. Alenka Dovžan. Kosteličevaje bila favorit za osvojitev svetovnega pokala. Toda, zgodila se je velika nesreča na smuku v St. Moritzu. Zaradr poškodbe pri padcu je bila sezona za hrvaško smučarko končana.V nadaljevanju tekmovanj za svetovni pokal so slovenske smučarke prišle v veliko formo. Špela Pretnar ima za sabo tri zmage v slalomu in je vodilna v tej disciplini. Tudi Mojca Suhadolc je pri vrhu v superveleslalomu. BALINANJE Lyon - v Franciji je novembra lani potekalo svetovno prvenstvo v balinanju. Finale sta si priborila hrvaški in slovenski dvojec, Guljo in Guština ter Vehar in Škoberne. Slovenski par je zmagal z izidom 13 : 8. KOŠARKA Reka - V finalu reškega turnirja decembra lani sta se pomerila hrvaški prvak Cibona in slovenski Union Olimpija. Prvi polčas se je končal z minimalnim vodstvom Cibone. V drugem so se razigrali Ljubljančani, ki so vodili kar za dvajset točk prednosti. Olimpija je turnir osvojila z izidom 88 : 75. ROKOMET Biograd - Decembra lani sta se na na dveh prijatelj stkih tekmah pomerili reprezentanci Hrvaške in Slovenije. V obeh tekmah sta bili ekipi zelo izenačeni, vendar so obakrat zmagali Hrvati, in sicer z izidi 24 ; 23 oziroma 37 : 36. Koper - V začetku januarja je slovensko moštvo na zadnji prijateljski in pripravljalni tekmi za evropsko prvenstvo igralo bivstveno bolje. Slovenija je z odlično igro prepričljivo premagala Hrvaško, in sicer z izidom 33 :26. Ta tekma je pokazala, da so se slovenski roko-metaši za evropsko prvenstvo pripravili boljše od hrvaških. Zagreb, Reka-Od 21. do 30. januarja je potekalo četrto evropsko prvenstvo. Slovenske rokome-taše je v tekmah njihove skupine na Reki bodrilo veliko število navijačev iz Slovenije. Na koncu so bili Slovenci tretji v skupini. V nabito polni dvorani v Zagrebu se je hrvaška reprezentanca borila za vstop v polfinale, kar pa ji ni uspelo. Tako so se hrvaški in slovenski rokometaši medseboj pomerili za peto mesto in odhod na Olimpijske igre. Tekma se je začela zelo nervozno z burnim navijanjem hrvaških navijačev. Slovenska reprezentanca se ni zmedla in je do konca odigrala odlično. V dramatični končnici so hrvaški rokometaši skušali izenačiti, vendar je slovenska reprezentanca zmagala z izidom 25 : 24. To je prvič, da so se slovenski rokometaši iz velike zagrebške dvorane vrnili domov kot zmagovalci, kjer so jim pripravili veličastven sprejem. ODBOJKA Maribor - Januarja so se v Ligi prvakinj pomerile odboj karice Maribor Branika in Reke. V ekipi hrvaških prvakinj je bilo veliko re-prezentantk, ki so pričakovano zmagale z izidom 3 : I, v nizih 25 : 19,20:25,25 : 17, 25 : 20. NOGOMET Split - Februarja so se na prijateljski tekmi na stadionu Poljud pomerili nogometaši Hajduka in Maribora. Prvi polčas so splitski nogometaši odigrali izvrstno in po-vedli z izidom 3 : 0. V drugem polčasu so mariborski nogometaši Cafe dt Colom ZA VSAKOGAR NEKAJ SEMEU NE POZABIMO SLOVENSKI JEDI! DRAGI OTROCI! J red tremi meseci smo bili polni pričakovanj, kaj nam bo prineslo prihajajoče leto, Pozabili smo že na novoletni vrvež, na darila, Božička in Dedka mraza, že je pred nami najbolj norčavi in veseli del leta, pustovanje - maškarade -karneval - fašnik, Najbolj vznemirljiva, nekaterim, predvsem majhnim otrokom pa najbolj strašna pustna maska -šema - maškara je KURENT. Najslavnejši so tisti s Ptujskega polja. Vasi tam okoli prevzame v pustnem času prav posebno razpoloženje. Ljudje pozabijo na delo, otroci na šolo, povsod se peče, cvre in kuha. Junaki teh dni pa so kurenti. Sen slehernega fantiča s Ptujskega polja je, našemiti se v kurenta. Kurent je svojevrstna in skrivnostna maska Oblečen je v ovčji kožuh in DRAŽGOŠKI ALI LOŠKI KRUHKI jfiTruhki so užitno m tudi okrasno medeno pecivo. Znano je, da so jih pekli predvsem ob cerkvenih in družinskih praznikih (za sva-tovska darila, visoke jubileje, Miklavževa darila, prodajo na sejmih in cerkvenih prireditvah). Recept, ki vam ga predstavljam danes, sega v začetek 19, stoletja. Prehajal je iz roda v rod in se ohranil do današnjega časa. Vzemi: 1 kg medu dobre kvalitete, gostega (hoja ali cvetličnega), 1,10 kg pšenične moke, 4 zravnane žličke jelenove soli, 1 žličko mletega cimeta, 0,5 dl vode. Za pikantnejši okus lahko dodate tudi nekaj zmletih klinčkov in nekaj zmletega popra. Priprava: med segrejemo na 60° C. Vročega med stalnim mešanjem počasi vlivamo v moko. Dodamo začimbe in v topli vodi stopljeno jelenovo sol (paziti moramo, da se bo sol čisto stopila). Zgnetemo v precej trdo testo, ki ga lahko pričnemo takoj oblikovati. Testo oblikujemo z valjčkom v poljubno obliko, debeline 0,5 cm. Robove okrasimo s posebno ščipalko. Okraske izdelamo posebej in jih polagamo na testo. Testo prej premažemo z vodo, da se okrasek prime podlage. Kruhke pečemo 15 do 20 minut pri temperaturi 180° C. Ko so pečeni, jih premažemo z raztopino medu, da dobijo lep lesk. Za loške kruhke potrebujemo iste sestavine, le moka naj bo ržena in ajdova. Testo je treba še bolj zgnesti, da se lepo oblikuje v posebnem lesenem rez-Ijanem modelu. Kruliki - tako »dražgoški« kot »loški« - so prometno praznično ali osebno darilo. Rok trajanja je približno eno leto. Slavica Benko ŠARKELJ -VELIKONOČNA SLAŠČICA Sestavine: 15 dkg surovega masla, 15 dkgsladkoija, 4 jajca, 30 dkg moke, približno četrt litra mleka, 10 dkg rozin, 1 kocko kvasa in ščepec soli. Potrebujemo tudi maščobo, s katero premažemo model -pekač ter l jajce, s katerim po vzhajanju premažemo šarkelj. Za konec potrebujemo vanili-jev sladkor, s katerim potrese-mo slaščico. Priprava: Sladkor in rumenjake zmešamo, dodamo surovo maslo. Ko močno naraste, primešamo moko, sol, mlačno mleko, vzhajani kvas (lahko tudi limonove lupinice). Testo stepamo, dokler se ne loči od sklede. Nazadnje mu primešamo sneg 4 beljakov in rozine. Testo damo v pomaščeti model (lahko potresen z mandelji) in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajani šarkelj pomažemo z jajcem in pečemo okoli tričetrt ure na temperaturi od 180 - 200 o C. Pečen šarkelj zvrnemo na krožnik in ga potresemo z vaniiijevim sladkorjem. Po želji ga lahko oblijemo s čokoladno ali kakšno drugo glazuro. Serviranje: k rezini sarklja se izvrstno priležejo na tanko narezan pršut in dobro črno vino - teran, merlot in podobno. Ivanka Nikčevič OTROŠKI KOTIČEK nmdjrm/mur rrumffu^/nir sreče pri naslednji križanki. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: SLOVENSKI DOM (za križanko) Masarykova 13/1, 10 000 Zagreb Na naši zadnji uri slovenščine smo upodabljali pisanice. Uporabili smo voščenke, z njimi smo narisali omamente, potem pa smo jih pobarvali z vodenkami. Pred vami so izdelki Andreje, Marija in Jurija. Pa še dve pomladni uganki: Sapa vanjo zapihlja, pa zatrobi: tra - ra - ra (trobentica) Spomladi se prvi zbudi, z glavico belo neslišno zveni, (zvonček) prepasan z terem visi cela vrsta kravjih zvoncev. Na nogah ima pisane nogavice in črne škornje. Na glavo si potisne strašno kosmato kapo. Pravijo, da tisti, ki si jo posadi na glavo, zapade čudnemu vplivu in ne more mirovati. Na obraznem delu maske so vrezane odprtine za oči in usta, nos pa je podoben rilcu. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico, iz ust pa mu visi dolg rdeč jezik. Na vrhu glave štrlita kvišku dva rogova okrašena s pisanimi trakovi in z vsake strani obdana še s puranjimi peresi.V rokah drži kurent ježevko - palico, kije na enem podijo po Ptujskem polju, daleč naokoli odmeva zvonjenje njihovih zvoncev, ki preganja zimo in kliče pomlad. Slavica Benko Rešitev križanke: Dobili smo 7 pravilnih rešitev. Nagrade so dobili: 1. Dejan Oblak - knjigo Jožeta Snoja Palčki so 2. Ved-ran Planinšek - knjigo Jožeta Smoleta Palčki so 3. Andreja Gulič - knjigo Slovenskih ljud- Bskih pesmi za otroke Pojte, pojte, drobne ptice, preženite _ vse meglice NOVI ODMEV ŠT. 10 ISSN 1331 - 548 ALI STE VEDELI... ... daje slovenski gledališki režiser Ferdo Del a k (1905 -1968) v letih 1946-51 ustvarjal v Drami Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Bil je tudi upravnik Narodnega gledališča na Reki, in sicer v letih 1951-54. ... daje meja s Hrvaško najdaljša državna meja Slovenije. Po podatkih iz Statističnega letopisa Republike Slovenije za leto 1992 meri 546 kilometrov, od tega je 306 kilometrov suho-zemne in 240 kilometrov rečne meje. Zanimivo je, daje hrvaški Statistični Ijetopis za leto 1992 navedel, daje meja dolga le 501 kilometer. ... da je hrvaški gledališki igralec in režiser Leon Dragutl-novič (1873 - 1917) v obdobju 1901-10 ustvarjal v Ljubljani. V letih 1910-14 je bil umetniški vodja tržaškega Slovenskega gledališča, Bil je prvi Cankarjev Krneč (Kralj na Betajnovi), Zlo-dej (Pohujšanje v dolini šentfolarjanski) in Grozd (Za narodov blagor). ... daje slovenski pisatelj, politik, urednik in publicist Et-l>in Kristan (1867 - 1953) obiskoval gimnazijo v Zagrebu, Kadetnico je končal v Karlovcu, kjer je dosegel čin nadporočnika, vendar pa seje vojaški karieri leta 1887 odpovedal in se posvetil novinarstvu. Tedaj je postal dopisnik časopisa Agramer Tagblatt. ... daje bil matematik, fizik in filozof Josip Križan (1841 - 1921) gimnazijski profesor v Varaždinu. Leta 1886 je napisal delo Logika, kije prvi slovenski učbenik logike, terminološko primerljiv s tedanjimi nemška pisanimi učbeniki te stroke. Križan je v hrvaščini napisal knjigo Nauk o čustvima (1885). ... da je arheolog in antični zgodovinar Josip Klemene (1898 - 1967) diplomiral na zagrebški filozofski fakulteti, in sicer leta 1920 iz arheologije, leta 1921 pa še iz zgodovine in zemljepisa. V Zagrebu je tudi doktoriral s temo o dislakaciji timske vojske v Panoniji v 1. stoletju po n.š. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji na Ptuju, v letih 1922-42 pa je bil zaposlen v zagrebškem arheološkem muzeju, nazadnje kot kustos. Po vojni je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je vzgojil prve generacije arheologov na Slovenskem, ... da je jeseni leta 1912 nastala Hrvatsko-slovenska stranka prava z dvema predsednikoma, M. Starčevičcm in I. Sušteršičem. Ivan Sušteršič (1863 - 1925), ki je bil tedaj poslanec na Dunaju, je izjavil: "Hrvaško-slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša." ... da seje slovenski kipar Svetoslav Peruzzi (1881 - 1936) na prigovarjanje Ivana Meštroviča leta 1910 preselil iz Ljubljane v Split, kjer je bil v letih 1911-36 profesor modeliranja na obrtni šoli. V tem času je med drugim izdelal Plaketo dona Frana Bulica (1921) in portretno glavo Frana Šimunoviča (1922-23). Slika na naslovnici: Josip Gostič. Novi odmev izdaja Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Sonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Marija Bahun. Slavica Benko, Tanja Bernard. Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strošek Darko Sonc. Ilinka Todorovski (pregled, priprava in oprema besedil). Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FSd.o.o.. Hrvatske bratske zajednice b.b.. Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 500 izvodov. Naslov uredništva: Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom. Masarykova 13/1, 10000 Zagreb, telefon/telefaks: 4855 171. e-mail: slovenski-dom@zg.teI.hr LISCA Znjjrtb d. o. o. Vtntcnta h Kastrn 14 / ¡0000 Zajircb Tel. (1) 3X 41 301) / Fax (1) 38 41 400 LISCA