Št. 93: V Gorici, v sredo dne 22. novembra 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pre-jemanaali v Gorioi na dom poliljana; vse leto .......Hi K 20 h. ali gkl. 6-00 pol teta........« » »50 » » k 3-30 Četrt. lota.......3 » 40 » » ^ 1*70 Posamični; številk« stanejo 10 vin, 'NaroCnino sprejema upravniStvo v Gosposki tUier'' tov. 7. v Ooriei v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. »večer; ob nedeljah pa od S. do 12. ure. Ha naročila bree doposlane na roCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstab čp tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr.'vsalfir -vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostore — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« govomost. Tečaj XXKV. »Vse za omiko, svobodo in napredek != Dr. K Laviic Uredništvo so nahaja v Gosposki uuci Št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravniStvo. _____ v i J »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. V60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni S.clnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna. > • ° Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor* Tiskarna* A- Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Interpelacija dež. p o s 1. dr. Dragotina Treo in tovarišev radi imenovanja c. kr. finančnega svetnik a gosp. Josipa Lacha na Njegovo Prevzvišenost c. kr. finančnega ministra na Dunaju. Meseca oktobra 1.1. je bil poklican upravitelj davčnega oddelka pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, c. kr. finančni svetovalec Rovis, k c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Trst. Dokler je omenjeni gospod uradnik upravljal davčni oddelek, se ni dvignil proti temu s slovenske strani nikak glas, in sicer iz razloga, ker se je kazal vedno pravičnega in nepristranskega toliko v uporabi zakona kolikor v spoštovanju in priznavanju slovenskega jezika. Po odhodu c. kr. finančnega svetnika Rovis-a nismo v najmanjši meri dvomili, da pride do uprave davčnega oddelka v okraju, kjer biva med 97.000 prebivalcev 70.000 Slovencev, uradnik slovenske narodnosti ali vsaj narodno indiferenten uradnik, ki je tudi slovenskega jezika popolnoma zmožen. Ali britko smo se varali in svojim očem nismo mogli verjeti začuvši, da je imenovan za goriški pretežno slovenski okraj kot upravitelj davčnega oddelka c. kr. finančni svetnik — Giuseppe Lach. S tem imenovanjem se je pretežna slovenska večina v goriškem okraju ne le žalila, temveč naravnost izzvala in mi moramo v očigled, da se tudi na drugem polju — kakor pri naučni upravi in celo pri poštni upravi — taka imenovanja čedalje gosteje ponavljajo, proti temu postopanju visoke c. kr. vlade kar najodločneje protestovati. Sicer pa preidemo v to prisiljeni k posebnemu slučaju »Giuseppe Lach«. C. kr. finančni svetnik Giuseppe Lach — slovenskega pokoljenja s Krasa — se je nasrkal že na c. kr. gimnaziju v Kopru mržnje in preziranja slovenskega jezika, katerega se ni nikdar naučil. Kot dijak in pozneje kot uradnik je to mržnjo vedno odkrito kazal! Posebno dobro ga poznamo, ko je upravljal davčni oddelek pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani. Preziranje Slovencev in mržnja do slovenskega jezika, katerega ni niti govoril niti pisal, je kazal na tak način, da se je občinstvo pritoževalo ustmeno in pismeno pri glavarstvu in pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu. Celo proti uradnikom se je obnašal tako, da je zavladala občna nevolja proti njemu, ki je zadobila še le tedaj nekaj zadoščenja, ko je v prisotnosti c. kr. okrajnega glavarja grofa Schaffgotscha in več uradnikov prosil odpuščenj a c. kr. davčnega adjunkta Rejo, katerega je bil neopravičljivo razžalil. To vse je moralo biti vendar znano c. kr. finančni upravi in pri c. k. na-mest-ištvu v Trstu! — Saj jo vendar g. »Giuseppe Lach« postal v Sežani službeno n o m o g o č, tako da jo bil odpoklican. — Ooz nekaj časa poklican v Pulj, kjer se vendar ni učil slovenščine, jo prišel Giuseppe Lach tudi tam kmalo v enake razmore kakor v Sežani. Nastala je splošna nevolja proti njemu od strani Hrvatov in Nemcev ter od strani Italijanov samih. Posebno nepriljubljen je bil pri c. kr. vojni mornarici. Pričetkom tega leta je bil Giuseppe Lach odprt agitator za italijansko radikalno stranko, katera je zmagala. Kmalu na to je bil Giuseppe Lach prestavljen v Lošinj, ako na lastno prošnjo, dvomimo! Govori se danes javno v Pulju, da mu je dekret za Lošinj pripravila c. kr. vojna mornarica potom c. kr. finančnega ministerstva. Ta dekret za Lošinj g. G. Lachu gotovo ni bil po volji, vkljub temu pa se g. G. Lach gotovo tudi v Lošinju ni učil slovenskega jezika. In sedaj vprašamo: kako pride po pretežni večini slovenski okraj goriški do te časti in do tega zasluženja, da se mu postavi iz Sežane odpoklican, iz Pulj a v Lošinj eksiliran uradnik na čelo uradu, ki ima opraviti pretežno s Slovenci, da-si mož nima jezikovne zmožnosti, niti preteklosti, ki bi ga za to mesto usposobovale ?!! Na svojem odgovornem mestu bi imel novoimenovani c. kr. fin. svetnik opraviti izvzemši mesta Gorice in občine Ločnik izključno s slovenskimi županstvi; v slovenskem jeziku bi moral razpravljati v vseh komisijah za osebni in pridobninski davek v okrajih okrajnega glavarstva v Gorici. C. kr. finančne oblasti vendar ne smejo misliti, da Slovencem že zadostuje, ako znajo nekateri podrejeni uradniki slovensko! Mi hočemo in zahtevamo, da je šef tako važnega in odgovornega urada, ki stoji v direktnem kontaktu z občinstvom, sam popolnoma zmožen jezika hi da se osebno udeležuje razprav s komisijami in strankami in spozna vse agende svojega urada. V nasprotnem slučaju nastane v občinstvu opravičen dvom o njegovi zmožnosti in nepristranosti. Na podlagi vsega tega si usojamo staviti na Njeg. Prevzvišenost c. kr. finančnega ministra vprašanje: 1. Je li Nj. Prevzvišenosti osebna kvalifikacija c. kr. finančnega svetnika Giuseppe Lach-a iz preteklosti in sedaj-nosti znana in je li znana še posebej njegova jezikovna nezmožnost in mržnja slovenskega jezika? 2. Je-li hoče Nj. Prevzvišenost tukaj navedene okolščine natančno preiskati in po izkazu njih resnice umakniti tega uradnika s sedanjega mesta ter ga nadomestiti z drugim uradnikom, ki ima za to poleg druge tudi popolno jezikovno kvalifikacijo ? V Gorici, dne 15. novembra 1005. (Sledi 9 podpisov.) Deželni zbor. VII. seja. Sedma seja deželnega zbora se jo vršila dne 17. t. m. ob 5. uri pop. Deželni glavar naznani en predlog in eno interpelacijo dr. Treota. Dnevni red. Sprejme se resolucija (poročevalec dr. Egger) na vlado, naj pomaga po toči in suši leta 1905. poškodovanim občinam. Zakon glede uprave kopališč v grndež-kem morskem zdravilišču po posebnem kura-toriju se sprejme. Dr. Gregorčič je predlagal, naj gre nt.5rt, kakor navadno, v legalni odsek, ali Naglos in Verzegnassi sta se potegovala za takojšnje sprejetje, in zakon je bil sprejet. Prošnje Nine" udov. Cazofuia, Marije udove Maver in Natalije Fonzari se odstopijo dež. odboru, da jih prouči do prihodnjega zasedanja. Vse tri so udove po deželnih uradnikih. -- Preko prošnje Josipa Semolifa, učitelja na Št. Vidskigori za podporo za obisk na učiteljskem izobraževališču se prestopi na dnevni red, — Prošnje dijakov Franceta Fornazarig, R. Zuminu in Iv. Bregnnta se odstopijo deželnemu odboru v rešitev, da jim da primerno podpore. — Istotako se odda dež. odboru prošnja Mihaela Francoviga za sina Karola, ki je učiteljiščnik v Kopru. — Preko prošnje Josipa Faini za sina Avgusta, ki študira v Kopru, se preide na dnevni red, ker ni razvidna potreba priporočitve. — Računski sklep zavoda za gluhoneme za leto 1904. se potrdi. Potrdi se tudi proračun zavoda za gluhoneme za leto 1906; istotako rač. sklep zaloga „Carinian" za leto 1904. in proračun istega zaloga za leto 190C. — Poviša se stanarina deželnim slugam za 300 K ter se jim da služabno obleko. — Sprejme se rač. sklep gospinskega zaloga za ieto 1905,; proračun istega zaloga za leto 1906; rač. sklep prov. obč. zaloga za leto 1904. in proračun za leto 1906. — Preko prošnje Amalije Korbar (poroč. dr. Gregorčič), učiteljice-voditeljice na c. kr. čipkarski šoli v Bovcu se preide na dnevni red. — Glede" prošnje žu- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Če ni pri tem nikakega prelivanja krvi, nikakega krika, nikakega spačenega obraza, zlasti če odpade ona trenotna in izdajajoča izvršitev, potem ubežite streli človeške postave, ki pravi: ,Ne moti miru človeške družbe!' Tako delajo Orientalci, resni, ilegmatični ljudje, ki se pri konjunkturah, katere so nekoliko bolj važne, malo brigajo za zahteve svojega časa." „Toda vedno še ostane vest," pravi gospa Villefort z gi-njenim glasom in pritajenim vzdihom. „Da," pravi Monte-Cristo, „da, k sreči ostane vest, brez katere bi bili ljudje zelo nesrečni. Po vsakem nekoliko bolj energičnem dejanju nam daje vest tisoč vzrokov, ki opravičujejo naše dejanje, glede katerega smo sami sodniki. In ti vzroki bi pred tribunalom najbrže zelo malo pripomogli do teg?; da se nam resi življenje. Tako je bila na primer Rikardu III., ko je usmrtil sinova Edvarda IV., njegova vest zelo potrebna; resnično, on si je lahko rekel: ,Ta dva otroka trdega očeta, katerega lastnosti bi bila brezdvomno podedovala, kar sem mogel spoznati v njunih mladostnih dušah le jaz, ta dva otroka sta me ovirala, da osrečim angleško ljudstvo, kateremu bi bila onadva brezdvomno v nesrečo/ — Prav tako je izkoriščala svojo vest tudi lady Macbeth, ki je hotela — in naj reče Shakespeare, kar hoče, — preskrbeti prestol ne svojemu možu, ampak svojemu sinu. Ah, materinska ljubezen je tako velika krepost, rta oprošča mnogokaj; tudi bi bila «ady Macbeth po Duncanovi smrti brez vesti zelo nesrečna ženska." Gospa Villefort je poželjivo požirala ta strašna načela, ki jih je govoril grof z njemu lastno ironijo. „Ali pa veste, gospod grof," pravi nato po kratkem molku, „da trdite strašne stvari in gledate svet skozi zelo motno steklo? Ali ste imeli svet v retortt, da ste dobili o njem te nazore? Prav ste imeli namreč, vi ste kemik, in oni eliksir, s katerim ste tako hitro obudili k življenju mojega sina..." „0, ne verjemite onemu leku, milostiva,u pravi Monte-Cristo ; „jedna kapljica istega je vrnila otroku življenje, tri kapljice bi bile razgrele njegovo kri tako, da bi bil dobil srčno napako; šest kapljic bi mu bilo vzelo sapo in provzročilo nevarnejšo nezavest, kakor je pila prejšnja, in deset kapljic bi ga bilo uničilo. Videli ste, milostiva, kako hitro sem odstranil dečka od onih steklenic, katerih se je neprevidno dotaknil." „To je torej nevaren strup?" „0 moj Bog ne. Reciva pred vsem, da pojm strup sploh ne eksistira, ker se poslužujejo v zdravilstvu najhujših strupov, ki so, če se jih pravilno vporablja, najboljša sredstva, ki pripomorejo k zdravju." »Kaj pa je bilo?" „Arkanum, katerega je iznašel moj učeni prijatelj, oni izvrstni abbe Adelmonte, in ga me naučil rabiti." „0," pravi gospa Villefort, „to mora biti izborno sredstvo proti krčem." „Kakor ste videli, milostiva, se ne da primerjati z nobenim drugim," odvrne grof, „in zelo pogosto ga porabljam; seveda z največjo previdnostjo," pristavi smehljaje. „To vam verjamem," odvrne gospa Villefort v istem tonu. „Kar se tiče mene, ki imam tako slabe živce in tabo mnogokrat omedlim, bi morala imeti za zdravnika doktorja Adel-monta, ki bi mi izumljal sredstva, s katerimi bi odstranil moje slabosti in me rešil strahu, da se nekega lepega dne zadušim. — Ker pa je stvar na Francoskem težko doseči in bi vaš abbd Adelmonte zaradi mene skoro gotovo ne hotel potovati na Francosko, vporabljam zoper krče sredstva, ki jih je izuuiel gospod Planche, in Hoffmanove kapljice igrajo pri meni veliko ulogo. Tu vidite te krogljice, ki sem jih dsla narediti nalašč za se; njih moč je dvakrat tolika kakor navadna." Monte-Cristo odpre bombonijero iz biserne matice, katero mu poda gospa Villefort, in poduha kot poznavale,} krogljice iz poprove mete. »Izvrstne so, toda treba jih je izsesati, česar ljudje mnogokrat ne morejo, in zato dajem svojemu sredstvu prednost." „Ej, po uspehu, katerega sem videla, bi storila tako tudi jaz; toda brezdvomno jo to tajnost, in zato nočem biti tako nadležna, da bi vas prosila zanj." „Toda jaz, milostiva, hočem biti tako galanten ter vam ga ponudim," pravi Monte-Cristo. „0, gospod grof!" »Toda nečesa ne pozabite, namreč tega, da je v majhni množini zdravilo, v veliki strup. Jedna kapljica vrne življenje, kakor ste videli, osem do deset kapljic provzroči neizogibno smrt, kar je še tem strašneje, ker se te kapljice lahko vlijejo v vino, ne da bi izpremenile njegov okus. Tcdo oprostite, milostiva, skoro se zdi, da vam hočem dajati predpise." Ura bije pol sedmih, in sluga javi prijateljico, ki jo je povabila gospa Villefort k obedu. „Če bi imela čast, gospod grof, videti vas mesto drugič že tretjič ali četrtič," pravi gospa Villefort, „Če bi imela čast, biti vaša prijateljica, mesto da imam samo srečo, biti vaša dolž-nica, bi vas povabila k obedu in bi se ne dala oplašiti, če bi enkrat odklonili.* „ Tisočkrat hvala, milostiva," odvrne Monte-Cristo, „oh- panstva t Rudi za podelitev podpore v popravo nasipa ob Teru se naroČi dež. odboru, da i2posluje pri vladi podroben načrt ter potem porota v prihodnjem zasedanju. — Isto-tako se zgodi glede" prošnje občimtTJev v Fari za podporo v napravo brambenih del ob desnem bregu Soče, — Preko prošnje čepovan-skega županstva za podporo v vzdrževanje cest se preide na dnevni red. Berbuč omenja, da ne gre le za vzdrževanje, ampak tudi za popravo, da se je županstvo najbrže slabo izrazilo. Priporoča do 400 K, naj se odstopi prošnja dež. odboru. Faidutti in Holzer omenjata, da kar je pisano, je pisano. V peticij-skem odseku so se morali ozirati le na besedilo prošnje. Naj napravi županstvo drugo prošnjo. Do tu je bilo obdelanih 20 točk. Na vrsto je prišla 21. točka: Prememba državnozborskega volilnega reda. Poročevalec Grča. Takoj se je oglasil Bombig, rekoč, da naj se dene ta točka z dnevnega reda, ker Lahi nimajo laškega prevoda utemeljevanja. Pravi, da ne zna dobro slovensko. Grča omenja, da je na dnevnem redu le poziv na vlado glede premembe državnozborskega volilnega reda, da torej ni nobenega uzroka, da bi se dela ta točka z dnevnega reda. Oglasi se zopet Bombig, za njim Marani, rekoč, da se pridružuje Bom-bigu. Utemeljevanje je bilo podano 15. t. m. Odseki so imeli sejo, 16. istotako, davi zopet, sedaj je javna seja. Torej je bilo nemogoče, da bi si mogli Lahi ogledati utemeljevanje. On je fiital utemeljevanje ter našel y njem direktive, katere treba proučiti Svet se ne podere, če pride to na dnevni red kake prihodnje aeje. Omenjal je tudi, da Lahi pozdravljajo splošno in jednako volilno pravico. Slov. naprednjaM: Mi pa jo hočemo. Dr. Turna pravi, da povdarjajo važnost poročila, ali dvomi, če imajo vsi en in isti princip. Po spremembi volilnega reda marsikatera stranka kaj izgubi. Efekt spremembe ne bo tak sprva, kakor se pričakuje. Tudi tu se bodo pulile stranke za maso. Ljudstvo se potem šele uči izražati svojo voljo. Ves svet ve, kaj pomeni splošna in jednaka volilna pravica za državni zbor, da bi laška goriška inteligenca tega ne vedela, bi bilo žalostno. Danes gre za manifestacijo za splošno in jednako volilno pravico. Glavar nekaj polemizuje z dr. Turno, omenja, da je zahteva Lahov, da se jim da laški prevod, opravičena. Oglasi se zopet Marani. Dr. Turna apostrofira glavarja, zakaj pa je dal na dnevni red to točko. On mora vendar vedeti, kaj gre na dnevni red in kaj ne, če je godno za dnevni red ali ne. Sicer pa se mu zdi vse skup komedija. Pri glasovanju se sprejme z glasovi Lahov Bombigev predlog, in točka o premembi državnozborskega voulnega reda pride z dnevnega reda. 22. točka se je glasila: Predlog glede* novega deželnozborskega volilnega reda. Poročevalec Grča. Grča čita poročilo. Izreče se za proporcionalni sistem. Analfabeti nimajo volilne pravice. Tu se zopet oglasi Bombig ter zahteva, naj se dene tudi ta točka z dnevnega reda ter poskrbi prevod utemeljevanja. Grča se protivi, češ, Slovenci morajo znati laško, kedar čitajo Lahi svoja laška poročila. Ko omenja med drugim, da deželni glavar prevaja na laški jezik, kar govorijo Slovenci, se oglasi dež. glavar, da mora tako postopati, če hoče, da se obe stranki razumeta, kajti Lahi v resnici ne razumejo slovensko, vsi Slovenci pa znajo laško. Prevajanje ni obveza, pač pa mučeni-štvo, katero teži ubogega deželnega glavarja. Valentinis pravi, da ne zna nič slovenski. Čudi se, zakaj se potegujejo gospodje tako za neko reč, ako se je ne razume. Dr. Treo omenja med drugim, da če se Slovenci učijo laško, pa naj se še oni učijo slovensko... Sicer pa pojde predlog tako v prah deželnega arhiva, kjer bo spal spanje -pravičnega. Verzegnassi pravi, da poročilo obsega temne predloge, vsa reč je važna, nočemo presenečenj. „Vemo, kaj hočete". On pa hoče „cose chiare". Dr. Turna omenja, da sedaj je s tem prevrženo stališče glede" poroči). Usus je bil, če je poročevalec Slovenec, je bilo poročilo slovensko, če Lah, laško. Poročila se niso prevajala. Odslej bodo morali zahtevati Slovenci prevod laških poročil. Znajo z malo izjemo vsi slovensko. Če pa iščejo spora na narodnem terenu, ga lahko najdejo. Držijo naj se ususa. Marani omenja, da deželni glavar ni nikdar prevajal poročil, ampak le govore v debatah, naj se preskrbi prevod. Grča meni, da je sklicevanje na delo v odsekih prazno, ker zborovali bodo pač ves čas. Bombigeva zahteva je nov predlog, ki se ne sme danes obravnavati, ampak po opravilniku ga ima predložiti ter se potem v drugi seji o njem razpravlja. Glavar hitro pograbi za Grčeve besede, češ, če je nov predlog, že to opravičuje, da se dene točka z dnevnega reda. Pri glasovanju se sprejme Bombigev predlog, da se dene točka z dnevnega reda ter pride zopet na dnevni red v eni prihodnjih sej, ko se poskrbi laški prevod. Dr. Turna in Štrekelj odideta. 23. točka: Slovensko kmetij sko društvo prosi, da bi se premenil zakon o govedoreji. — Oglasi se takoj Verzegnassi rekoč, da zakon se more spremeniti le z novim zakonom, kateri treba tiskan razdeliti med poslance 48 ur predno pride na razpravljanje. Drugače se ne postopa po opravilniku. Predlaga, naj se preide preko te točke na dnevni red. Pravi tudi, da se v odseku o tej stvari ni nič razpravljalo. Sklicuje se na dr. Eggerja, ki se res tudi nič ne spominja, da bi se bilo o tem razpravljalo v odseku, čeprav razume, kakor pravi, nekoliko slovensko. Grča kot poročevalec, pojasni, da sta bila v odseku, ko se je razpravljalo o predmetu, navzoča dr. Egger in dr. Verzegnassi, da pa se jima je nekako mudilo, da se vse poročilo ni čitalo, pač pa povedalo, kaj se zahteva. To potrdi tudi dr. Gregorčič. Jakončič se obrača z ogorčenjem proti Ver-zegnassiju, Čudi se njegovemu razkoračenju; Verzegnassi dobro ve, kaj pomeni prememba, ve, kaj se je godilo s Slovenci v c. kr. kmetijskem društvu ter vsklikne: Vi imejte svoj del, slovenski del dežele pustite nam l Verzegnassi se je še nekaj repenftil. Glavar je stal na strani Lahov ter povedal jasno, da se dež. odbor ne more baviti s tako rečjo, Grča je ponovno omenjal, da je vse skup le resolucija, po kateri se naroči dež. odboru, da to reč študira ter označi premembo in v prihodnjem zasedanju predloži preminjevalni načrt zakona. Ko sprevidi dr. Marani, da je pač vseeno, tudi če se ugodi želji Slovencev, je izrekel, na naj se končno odda točka dež. odboru, kakor predlagano. To pa je razkačilo Verzegnassija, da je zapusti* dvorano ob krohotu galerije in vseobčem smehu. Pri glasovanju torej ni bilo na laški strani Verzegnassija, na slovanski sta manjkala dr. Turna inštrekelj. Devet laških poslancev je glasovalo proti predlogu, za pa 8 slovenskih poslancev, obsedel je tudi dež. glavar ter povedal na to, da je glasoval s Slovenci. 9 proti je padel. S tem je bil -?ueviii red končan. DOPISI. Iz DBVina. — Bralno pevsko društvo „La-dija" v Devinu je skleni:,) v svoji odborovi seji dne 12. t. m., da priredi zadnji dan tekočega leta Božičnico slovenski šolski mladini v Devinu. Ker je bil čisti dobiček juvne tombole dne 16, julija t. 1. premajhen za to prireditev, je sklenil društveni odbor obrniti se do vseh rodoljubov in prijateljev Šolske mladine z milo in udano prošnjo, da bi prišli na pomoč. Društvo „Ladija" je darovalo po svojih skromnih močeh 50 K iz svoje društvene blagajne. A kaj je ta svota ob tako ogromnem številu šolskih otrok ? Zato se obrača tem potom z milo prošnjo do vseh rodoljubov po deželi, da mu priskočijo na pomoč. Vsak maii dar bo hvaležno vsprejet in se društveni odbor že v naprej zahvaljuje v imenu Šolske mladine v Devinu. Torej vrli rodoljubi, naj nam velja zlati rek: Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača. Položimo mali dar Domovini na oltar! Darove vsprojema g. Fran Pecikar, t. č. blagajnik „Ladije". ODBOR društva „Ladija". Domače in razne novice. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici naznanja, da bo imelo dne 3. decembra t. 1. ob 8. zvečer svoj VII. koncert. Proizvajalo se bo: 1. A. Dvot'Ak: Himna češkega poljedelca. Mešan zbor s čveteroročnim spremljevanjem na klavir. — 2. SI. Mokranac: II. šopek srbskih narodnih pesmi. Mešan zbor. — 3. a) Ant. Foerster: Spomen pjesma, b> Hr. Vogrič: Lahko noč, moški zbor. — 4. M. Moszkow- ski: Koncertni valček, igra na klavirju \gospie, Pavla Treo. — 5. Pet. Čajkovski: „Priroda in ljubav", ženski zbor s tercetom in spremljevanjem na klavir. — C. A. Dvorak: Psalm 149. Mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Po koncertu bo prosta zabava v spodnjih prostorih restavracije in s plesom v dvorani. Posebna vabila se razpošljejo le na društva. Moški in ženski zbor priredi kakor vsako leto Silvestrov večer. Slovensko gledališče, 4. predstava. V nedeljo, dne 2G. novembra 1906. uprizori se v »Trgovskem Domu": Vzgojitelj Lanovec. Veseloigra v treh dejanjih. — Spisal Oton Ernst. Osebe: Jurij Pavel Lanovec, nadučitelj in voditelj na deški ljudski šoli. Ivan Kreme-njak, Franc Dobrovoljni, Vencelj Pajk, Anton Hojkar, Tomaž Polič, Jakob Vilar, učitelji. _Ana Osa, Jelica ZlatniČ, učiteljici prvilr razredov. Tomaž Lušterk, šolski sluga pri Lanovcn. Peter Zaje, šolski sluga sosedne dekliške šole. Jožef Trebuhar, okrajni šolski nadzornik. Dr. Alfonz Sršen, deželni šolski nadzornik. Sofija Suhadolnik, meščanka. Boris, njen šestletni sin. Blaž Drobtina, meščan. Marija Svetlin, meščanka. Alojzij, njen 24-letni sin, učenec Kremenjakov. Karol Petek, učenec Dobrovolj-nega. Dejanje se vrši v manjšem mestu. Čas doja/uju: 20. stoletje. Med posameznimi dejanji preteče 14 dni. Režiser igre: gosp. J. Molek. Cene prostorom : Pritličje; Fotelji 2 K GO vin.; sedeži I.—IV. vrste 1 K 50 vin.; sedeži V.—VIII. vrste 1 K. Balkon: Sedeži I. vrste 1 K 50 vin.; II. vrste 1 K, stojišča 00 vin. Dijaki in vojaki do narednika 40 vin. Začetek Ob 87,, konec ob 11. zvečer. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. A. Gabrščeka v Gosposki ulici. »Narodna Prosveta" v Gorici. Umrl je v Nabrežini v starosti 72 let gospod Ivan Caharija. Imeniki za volitve v cenllno komisijo za osebno dohodnino. — Volilci lahko pregledajo imenike oseb, imajočih pravico udeležiti se nadomestnih volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino na mesto udov in namestnikov, kateri izstopijo glasom § 189. zakona od 25. oktobra 1896. (L drž. 2. št. 220) koncem leta 1903. v prostorih davčnega oddelka ;uk. c. kr. okrajnega glavarstva (Via dei Cappuccini št. 16 I. nadstr. soba št. 6.) skozi 8 dnij, začenši od 20. novembra t.!., ter se lahko vloži morebitne prizive v smislu § 184. omenjenega zakona v teku nadalnjih osmih dnij po preteku gornjega roka pri prej omenjenem davč-nom oddelku. Nedeljski počitek. — Nova naredba glede nedeljskega počitka ima taka-le določila: Brivci smejo delati od 7. zjutraj do 3. ure popoludne, izvzeraši meseca juli in avgust, ko prične nedeljski počitek opoludue. V pekarijah je dovoljeno delo do 7. ure zjutraj in od 10. ure zvečer naprej, prodajalo ljubil sem nekaj, kar moram tudi izvršiti; neki grški prince-zinji, ki Še ni videla Velike Opere, sem obljubil, da jo spremim v gledišče, in zdaj ona računi na to." »Torej zdravstvujte, gospod grof, in ne pozabite na moj recept." „Kako naj bi bilo to mogoče, milostiva? Potem bi moral tudi pozabiti, da sem bil tako srečen in sem prebil jedno uro v vaši družbi. To je čisto nemogoče." Monte-Cristo se s temi besedami poslovi. Gospa Villefort obstane vsa zamišljena v salonu. „To je čudovit mož/ pravi, „ki se mi zdi prav tako, kakor da je njegovo krstno ime Adelmonte." Kar se tiče Monte-Crista, je uspel njegov obisk nad vse pričakovanje. „To so lepa tla," pravi, sede zopet v svojem vozu, prepričan sem, da seme, ki pade nanje, ozeleni" Ia drugo jutro pošlje, kakor je obljubil, gospej Villefort zaželjeni recept. XV. Robert Hudič. Ta opeva je bila nocojšnji večer tem primernejša, ker s« je vršila v kraljevi muzikalični Aka*hmiji velika slavnost. Le vasseur je nastopil po dolgi bolezn >rvič zopet kot Bertram, In, kakor navadno, je delo modnega maestra privabilo najsijaj nejšo družbo Parisa. Morcerf je imel, kakor večina bogatih mladih ljudij, svoj orkesterski sedež in razun tega na razpolago deset lož svojih znancev, v katerih si je lahko izprosil prostor, ne da bi raču-nili sedež v loži lionov, do katerega je imel pravico. Chateau-Renaud je imel &voj sedež poleg njegovega, Beau& je bil kot Žurnalist kraj dvorane in je imel svoj prostor povsodl Lucien Debrav je razpolagal ta večer z ministrovo ložo ter jo je ponudil grofu Morcerfn; ker pa je Mercedes ni sprejelo, jo je ponudil ts Danglarsu s pripomnjo, ce sprejmeta ba* ronica in njena hči ložo, katero jima ponuja, da se jima pride skoro gotovo tekom večera poklonit. Dami sta jo seveda sprejeli z veseljem. Nihče ne hrepeni po ložah, ki nič ne veljajo, tako zelo kakor milijonarji. Kar se tiče Danglarsa, se je izjavil, da mu njegova politična načela in njegova lastnost poslanca opozicijonalne stranke ne dopuščajo, da bi se pokazal v ministrovi loži. Zato je pisala gospa Danglars Lucienu Debravu, naj pride po njo, ker vendar ne more iti v Opero sama z Evgenijo. Rt; bi se bilo ljudem to zelo neprimerno, dočim ni videl nihče nič napačnega v tem, da je šla tja gospica Danglars s svojo materjo in njenim ljubčekom; glede tega ni imel nihče kaj reči: stvari je pač vzeti za take, kakor so. Ko se je dvignil zastor, je bila dvorana kakor po navadi prazna. Jedna izmed slabih navad pariškega lepega sveta je, da prihaja v gledišče šele pozno potem, ko se je predstava pričela. Naravna posledica tega je, da oni, ki pridejo prvi, tekom prvega dejanja ne vidijo ne slišijo igre, ampak samo prihajajoče in pa šum, ki ga vzbuja odpiranje vrat in različni pogovori. „Glej," opravi naenkrat Albert, ozrši se v ložo prvega nadstropja, „glej, tamkaj prihaja grofica G..." „Kdo je grofica C..." ?" vpraša CMteau-Renaud. „0 baron, to je vprašanje, katero je neodpnstljivo. Vi vprašate, kdo je grofica G... Vu „Ab, saj res." pravi Chateau-Renaud. »Ali ni to ona zanimiva BenečankaV" „Da." ,,Ta hip zagleda grofica Alberta ter se z njim prijazno pozdravi, „Vi jo poznate V pravi Chateau-Renaud. „Da,a odvrne Albert, „Franc me ji je predstavil v Rimu. »Ali bi mi hoteli izkazati vi v Parisu isto uslugo, katero je izkazal vam v Rimu 'FrancV" »Zelo rad." „Pst!" se oglasi občinstvo. Mlada moža nadaljujeta svoj pogovor, ne da bi ju motila Želja občinstva, slišati godbo. Bila je pri dirki, na Marsovem polju," pravi Chateau-Renaud. »Danes Vu „Da." »Ej, torej je bila dirka danes'? Ali ste kaj stavili?" „0, malenkost, petdeset louisov." »In kdo je dobil V" »Nautilus; stavil sem nanj." - »Toda bile so tri dirke?" „Da. Darilo Jockey-Kluba je bila srebrna kupa. Zgodilo se je pri tem nekaj nenavednega." .W »Tiho že enkrat Su se oglasi vnovič občinstvo. »Kaj?" ponovi Albert. „Konj ia joekev, ki sta dobila to darilo, sta bila tisto neznana." »Na kakšen način?" »N\*če ni pazil na konja, ki je bil vpisan pod imenom Vampa, iu m jockeva, ki je bil vpisan pod imenomJob, kose naenkrat prikaže diven rujavee in na njem joekev, ki je bil velik kakor palček in mu je bilo treba vtakniti v žepe dvajset funtov svinca. In dospel je do cilja za tri konjske dolžine pred Arielom in Barbarom, ki sta dirkala z njim." »In ali se ni izvedelo, čegava sta konj in joekev?" „Ne.u »Ali niste rekli, da je bil konj vpisan pod imenom..." »Vampa." »Potem," pravi Albert, »sem mnogo na boljšem nego vi. kajti jaz vem, čegava sta." »Mir vendar! zakllče občinstvo okoli mladih mož U, tretjič, | To pot je bil opomin tako glasen in mnogoštevilen, da !inuya ||iiutto »it ««• t hud ob« iiihbiihiih isvu« niče kruha pa smejo biti odprte celi dan. i Sladčičarjem je dovoljeno delo do 7. ure zjutraj in pa od 10 ure zve&er naprej, in sicer | le za tako vrsto peciva, ki bi se inače pokva- ! rilo. Prodajalnice pa sinejo biti odprte celi dan". — . . Mesarji, prodajalci divjačine in mesarji konjskega mesa smejo prodajati od 7. ure predpoludne do 10. V drugih krajih bodo smeli prodajati omenjene reči oct S.' ure zjiiF" traj do poldan in od 5. ure popoludne pa do 7., slednje le v dobi od l. oktobra do konca marca. Mleko se sme prodajati celi dan. Kostanj smejo-peči celi dan.- • •"*-*--Prodajalnice jestvin smejo biti odprte od 7. ure zjutraj do 10., izvzemši meseca julij in avgust, ko bodo morale biti zaprte celi dan. V vseh drugih krajih pa bodo smele biti jestvin odprte od 7. ure zjutraj do 11. in poleg tega še popoludne, in sicer od 1. oktobra do konca marca od 5. do 7. ure zvečer, in od 1. aprila do konca septembra od G. do 8. ure zvečer. Vsi drugi obrtniki smejo > .orici izvrševati ob nedeljah svojo obrt najdalje 4 ure, in sicer ne čez polurne. V mesecih julij in avgust pa ne bodo smeli nič delati. V drugih krajih smejo izvrševati obrtniki svojo obrt najdalje (> ur in sicer k večjemu do jedne ure popoludne, pomočnike smejo pri tem delu rabiti le 4 uri. V trgovskih pisarnah je delo dovoljeno od 9. ure do 11., vsak tak uradnik pa ima pravico biti popolnoma prost vsako drugo ne- j deljo. Tudi za te uradnike velja za meseca julij in avgust celodnevni počitek. Osma seja deželnega zbora se bo vršila danes popoludne ob 5. uri. Na dnevnem redu je 45 točk, največ prošenj. Volilna reforma vendar na dnevnem redu! — Na dnevnem redu današnje seje deželnega zbora je prememba državnozbor-skega volilnega reda in predlog glede novega de ž eln ozbo rskega. v o 1 il n e g a zakona, in sicer sta to 2. in S. točka dnevnega reda. Predlog. — V sedmi seji deželnega zbora je stavil poslanec dr. Treo predlog, s katerim se pozivlje vlada, da predloži deželnemu zboru zakonski načrt o agrarskih operacijah. Utemeljevanje tega predloga je na dnevnem redu današnje seje. Oetelaozborsko zasedanje bo trajalo k večjemu še do sobote. Najbrže bo v soboto od-godeno zasedanje, ker prihodnji torek 28. t. m. začne že državnozborsko zasedanje. Doslej pravzaprav še ni storil skoro nič ta naš slavni deželni zbor; le mečkajo in mečkajo, da gre na koncu bolj hitro ter se tako še lepše vselej izvrši laška volja. Mogoče, da bodo seje od danes naprej vsak dan, kajti dela je še veliko, storjenega pa male ali nič, cene prideodgodenje še prej prav nepričakovano. Zborovanje goriškega oddelka avstrijskih industrijalcev se vrši danes v prostorih tukajšnje trgovske in obrtne zbornice. Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog g. Roleta iz Lokavca, da bi se na pravila strokovna šola za izdelovanje bijoute-rijskega blaga (manjši okraski iz lesa in slično.) Generalni tajnik zveze industrijalcev dr. Auspitzer bo govoril o ekonomičnih odnošajih nasproti splošni in jednaki volilni pravici. . ^«*»jMfiLtoflurr JL soboto so pokopali v Gorici poštnega ofIcijaIa*L. SclHva^za, ki je po daljšem bolehanju podlegel neizprosni "sušiei. V najlepši moški dobi 35 let je legel v grob mož, ki , sanjal nekdaj v svojih dijaških letih o lepi bodočnosti.. Ali bil je jeden onih, katerim po dovršenem gimnaziju ni dano, da bi šli na vseučilišče, dasi hrepenijo po tem, marveč si je moral iti iskat kruha v službo. Skončavši vojaško leto kot prostovoljec je vstopil k pošti ter prišel pozneje v Gorico, kjer je službo valj več let kot dober kolega, kot izvrsten, neumoren uradnik, katerega so visoko cenili predstojniki; saj je kot oficijal vodil, ko je bilo prazno mesto upravitelja, pravzaprav on tukajšnji glavni poštni urad. V Gorici se je poročil; zapušča ženo in 4 otroke. Pogreb je bil takisto uradniško-laški, kakor znajo to napravljati v Gorici, in kar nič se ni vedelo, da nesejo k pogrebu slovenskega uradnika. Pokojni Schvvarz je bil doma iz* K r a-n j a. Naj počiva v miru! Včeraj jo umrla v Gorici v Židovski ulici gospa Josipina Gregorič v starosti 53 let. Tragičen Samomor. - V ponedeljek je skočila v Sočo pri mostu ^čez Grojnieo, nekaj nad 20 let stara gospodična. Hodila je nekaj časa tam okoli, potem odložila klobuk, boo in dežnik ter prosila otroke, ki so bili tam blizu, v slovenskem jeziku, naj pazijo na te reči. Na to je skočila v vodo. Otroci so kričali ter klicali na pomoč, ali vse je bilo zaman, Soča, ki je tam široka ter je vsled deževja mogočno narasla, jo je vzela in trupla še niso našli. Reči, katere je pustila na obrežju, je spravila žaiidarmerija v Podgori v varstvo. Nesrečno dekle, ki je našlo smrt v Seči, je Pavla Defraneesehi, stair okoli 27 let, iz Šturij pri Ajdovščini. Ne ve se, kaj jo je palo v smrt. Zastrupiti Sta Se hotela v soboto neki častnik in neka H. Z. v ulici della Bona. Gospodar je pravočasno poiskal zdravniško pomoč, in dva zdravnika sta ju kmalu spravila izven nevarnosti. Izpred SOdnlje. — Na cesti med Sv. Lucijo in Grahovem so se pripravljali delavci, da za-žgo nekaj min Mimo je prišel kovač Luka Šorli ter rekel, naj mu dovolijo, da zažge mino. To se je zgodilo. En kamen je vrgla mina v zrak, in ta kamen je zadel Cvetka Peroviai iz Cruegorc na glavo. Perovič se je nahajal na drugi strani 15ače. Kamen ga je ranil tako, da je ubogi Črnogorec umrl. Kadi tega je bil pozvan Čorli pred sodnike. Obsodili so ga v zapor na .') tediie, ker je ravnal neprevidno ter ni dal nikakega znamenja, piedno je zažgal mino. Radi razžaljenja Veličanstva je bil obsojen 25-letni delavec Giuseppe Torre iz Italije na 4 mesece težke ječe. Potem ga seveda pošljejo čez mejo. 32-letni R. Širok je bil zapustil goriško deželo ter je bival v Nemčiji, ne da bi se bil kaj pobrigal ta čas za vojažko službo. Sodnija mu je prisodila mesec duij ostrega-«ipora 4n globe 10 K. V Krminu sta se sprijeli 48-Ietna Al. Picek in R. Danielis. Prva je obdelala drago najprvo s polenom do lahkih poškodeb, potem pa jo je še pahnila, da si je zlomila nogo. Picek je bila obsojena na O tednov v ječo s postom vsak drugi teden. Vojaški SlavnOSt — Te dni so obhajali -r trdnjavah v 'KIulEaTprTBovčn 100 letnico v spomin na boje s Francozi. Kako si zna pomagati župan iz Št. Andreža. --Pred kratkim smo povedali, ga g. Župan Lut-man v Št Andrežu, ki meče, kjer le more, tamkajšnjemu bralnemu in pevskemu društvu polena pod noge, je prigovarjal sUirišem, naj no pustijo svojih hčera v društvo, češ, da se tam naučijo le lumparij. G. župan nam je na to poslal obligaten popravek, v katerem je trdil, da vse to ni nič res, in zraven je obljubil 50 K „Š. d.% če se mit dokaže očitano. Na to smo navedli, kaj jo govoril, komu in kje. Zbal se je, da bo treba šteti kronice — in posledica tega strahu je ta, da smo dobili iz peresa Paškulinovili in P diconovih „ popravek", da ni res, kar se očita županu, da pa se Peliconovi še nikdar pogovarjali niso o tem z županom ter da so Paškulinovi vsled velikega hišnega -Mn-avka prepovedali svoji hčeri sodelovanje \ • vuštvu. Če bi kdo drugi popravljal, saj bi mu kaj verjeli, ali popravkom, za katerimi se skriva štandrežki g. župan, pa ne verjamemo prav nič. — Konec konca: ..Šol. d." je ob 50 K. S „popravki" se je znebil obveze! Kdo Je požrl denar, namenjen M- domu"? Kakor znano, so priredili tam poleti »diletantje" v Sovodnjnh veselico. Rekli so, da dajo pol dobička »Šol. domu", pol pa podpornemu društvu za visokošolce, menda na Dunaju. Dasi se je te ljudi večkrat podrezalo, kje so te svote za „Šol. dom" in za podporno društvo, vendar ni bilo nikakega odgovora. Molk je vladal — samo »likof" in pa ura pevovodje sta govorila glasno!... Sedaj pa so se končno oglasili. Pa kako! Nekaj članov rNade" je zbralo svoto K 7*54, terje poslalo namesto vstopnine k veselici »diletantoV nam, da jo izročimo „Š. domu". Ta znesek smo mi takrat sprejeli ter ga tudi izročili »Šol. domu". Ta znesek ima torej »Š. dom" že zdavnaj v rokah - kljubu temu so se našle neke podle duše, ki so se danile po JJoricr udom (.Nade" očitati, da so požrli ono »voto! Klerikalec pač vedno laže, naj-rajše pa takrat, kadar hoče skrivati svojo naj-gršo stran. - Denar so diletantje požrli in zlato uro so kupili, sedaj se pa drznejo na- padati tiste poštene ljudi, ki so res nekaj darovali „§. domu", dasi se niso bahali, kakor šo delali diletantje, ki so slepili ljudi, da bo veselica v podporo »Šol. doma" in revnih dijakov, da so jih več privabili — dobička pa še doslej niso izkazali nobenega; seveda ne, ker so ga porabili v druge namene, in ne v določene. Klerikalec je pač podlo bitje, ki ne zasluži drugega nego da se ga vsak pošten Človek izogibljel Konstituiranje odbora za slovenske narodne pesmi. — Vodja naučnega ministrstva je za izdajo slovenskih narodnih pesmi, ki izidejo v zbirki v narodnih pesmi cele Avstrije, izbral sledeče gospode, Id so se povabilu tudi odzvali: redni univerzitetni profesor dr. Matija Murko v Gradcu, izredni vseučiliščni profesor dr. Karel Štrekelj v Gradcu, koncertni ravnatelj »GlasbenerMatioe" Matej Hubad v Xjubijahi,"mesthT župnik goriški Ivan Kokošar, kooperator v Moščenicah, Josip Križman, vadnični učitelj Gabrijel Majcen v Mariboru, deželnosodni tajnik Fran Milčinski v Ljubljani, skriptor ljubljanske licealne knjižnice Luka Pintar, gimnazijski profesor Ivan Scheinigg v Celovcu in gimnazijska profesorja Anton Štritof in dr. Josip Tominšek, oba v Ljubljani. Deželna vlada kranjska je kot svojega zastopnika v imenovani odbor odposlala deželnega šolskega nadzornika g, Frana Lovca. V trgovini Pregrad & Čemel v »Trg. domu« se je našla večja svota denarja. Izgubitelj naj se blagovoli javiti pri blagajni imenovane trgovine. Boa. --- V knjigarni A. GabršČek v Gosposki ulici se^iahaja boa, katero je izgubila neznana dama v vozu. Naj pride po njo v knjigarno. Dohodki malih ieleznic na Primorskem. — Mi- nolega meseca septembra seje na isterski železnici Trst-PoreČ vozilo 13.300 oseb in 1500 tonelat blaga, dphodka je bilo 28.700 kron. Na železnici Gorica - Ajdovščina se je vozilo 12.300 oseb in 5800 tonelat blaga, dohodkov je bilo 14.200 kron. -~ Na električni železnici Trst-Opčina se je vozilo 35.200 oseb in 505 tonelat blaga, dohodkov je bilo 19,731 K» —- Na električnem tramvaju v Trstu pa 938.850 oseb, ki so uplačale 107.867 kron. Narodna Čitalnica v Cerknem vabi k dramatični predstavi, katero priredi dne 20. t. m. v dvorani »Gospodarskega doma". V pretepu je bil ranjen v obraz z nožem 18-letni Andrej Černic. Spri se je z dvema pri igri. Prišel je hitro ponoči se zdravit k usmiljenim bratom. S Stola jO padel 47-letni V. Sesa iz Pevme, stanujoč v Stračicah, ter si pri padcu zlomil kolenieo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ruska predavateljica v Gorici, — čujemo, da je povabilo neko tukajšnje laško izobraževalno društvo rusko revolucijonarko Angeliko Bala-».av^ da pride iz Trsta predavat tudi v Gorico o ruski revoluciji. mlada moža končno opazita, da se občinstvo jezi nad njima. Okreneta se za trenotek ter iščeta z očmi med množico moža, ki bi ga mogla napraviti odgovornega za to neuljudnost, za-grešeno proti njima; toda nihče noče pokazati, da smatra to izzivanje za sebi veljavno, in zopet se obrneta proti odru. Ta hip se odpre ministrova loža, in gospa Danglars, njena hči in Lucien Debray sedejo na svojo prostore. »Ah, ah," pravi Chateau-Renaud, »tukaj so vaši znanci, grof. Vraga, kaj gledate na desno'/ Iščejo vas." Albert se obrne, in njegov pogled se res sreča s pogledom «>arAnice Danglars, ki mu namigne s svojo pahljačo. Kar se tiče gospiee Evgenije, je bilo težko določiti, če smatrajo njene velike črne oči orkester sploh vreden pogleda. »Resnično, moj ljubi," pravi Chateau-Renaud, „če odra-čunimo nameravano zvezo, o kateri pa mislim, da vam ne bode v veliko nevoljo, ne vem, kaj morete imeti proti gospici Danglars. Saj je resnična lepotica." »Gotovo, zelo je lepa," pravi Albert, »toda priznati vam moram, če bi imel voliti, da bi si izbral nežnejšo, ljubezni-vejšo, kratko bolj žensko lepoto." »Taki ste mladi ljudje," pravi Chateau-Renaud, ki je govoril kot tridesetleten mož z Morcerfom nekako očetovsko; »nikdar niste zadovoljni. Kako, moj ljubi ? Izbirali so vam nevesto, ki je ustvarjena po Dianinem modelu, in vi še niste zadovoljni?" »In baš zato. Jaz bi imel raje lepoto, ustvarjeno po modelu Venere. Ta Diana, lovka, obdana vedno <>d svojih nimf, »ne nekoliko straši; bojim se, da bi se mi ne zgodilo kakor Akteonu." Resnično je pogled no mlado deklico ta občutek, ki ga je pravkar priznal Morcerf, skoro lahko razlagal. Gospica Danglars je bUa lepa, toda v njeni lepoti je bilo, kakor je rekel Morcerf, nekaj trdega, odločnega. V valovih njenih lepih, črnih las je bilo videti neko upornost proti roki, ki bi jih hotela gladiti. Njene oči, črne kakor lasje, so bilo obokane s krasnimi obrvmi, ki so se včasih zgubančilc ter ji dale, združene z neko posebno obliko njenega čela, izraz smelosti, ki ga je bilo z začudenjem opaziti na ženskem obličju. Njen nos je imel obliko, kakoršno bi izklesal kipar Junoninemu nosu. Tsta je imela sicer nekoliko prevelika, toda krasili so jih ji lepi zobje, in skoro temno rdeče, napete ustnice so bile v ostrem nasprotju z njenim bledim obličjem. Končno je nenavadno velik črn madež ob njenih ustih še pomnoževal oni izraz odločnosti, kateri je Morcerfa večkrat strašil. Vsa ostala osebnost Evgenijina se je strinjala z obrazom, katerega smo poskusili opisati, ihla je, kakor je rekel Chateau-Renaud, boginja lova, toda njena lepota je bila še trdnejša, muskuloznejša. Če bi bilo odgoji, katero je vživala, kaj očitati, je bilo to, da je biia odgojena preveč v smHu drugega .spola. Govorila je dva aH tri jezike, risala je v. lahkoto in gotovostjo, pesnila verze in jih komponirala. Zlasti s poslednjo umetnostjo, z godbo, se je pečala strastno ter jo študirala z jedno svojih prijateljic iz zavoda, k mlado deklico brez premoženja, ki pa je imela po splošnem zagotavljanju vse zmožnosti, da postane dobra pevka. Kakor so zagotavljali, se je brigal za njo velik komponist zelo očetovsko ter jo poučeval, nadejaje. se, da napravi s svojim glasom srečo. Možnost,da stopi gospica Lotiise d\\rmilly -- tako seje imenovala mlada virtuozinja enkrat na oder, je bila gospici Danglars vzrok, da se kljub njenim pogostim posetom ni nikdar pokazala z njo javno. Sicer Louise v bankirjevi hiši ni zavzemala neodvisnega mesta prijateljice, a vendar mesto, ki je bilo mnogo več kakor mesto navadne učiteljice. Nekaj trenetkov po prihodu gospe Danglars pade zastor prvič, in ker je bila pavza toliko dolga, da je bilo lahko obiskati foyer ali napraviti posete v ložah, so bili orkesterski sedeži kmalu vsi prazni. Morcerf in Chateuu-Jlenaud sta zapustila svoje sedeže prva. Gospa Danglars nekaj hipov misli, da isvira ta Albertova naglica iz namena, da se pride poklonit nji in njeni hčerki; uagnivši se k ušesu svoje hčere, ji javi ta obisk. Toda ta samo smehljaje zmaje z glavo, in kakor v dokaz,, kako opravičeno je zanikala Evgenija materino trditev, se prikaže Morcerf isti hip v stranski loži prvega nadstropja, kjer je sedela grofica G... »Ah, vi tukaj, gospod popotnik", pravi ta ter mu poda roko z vso prisrčnostjo starega poznanja. »Zelo ljubeznivo je' od vas, da ste me spoznali, in zlasti še, da ste me počastili s svojim prvim obiskom." »Bodite prepričani, milostiva," odvrne Albert, »če bi bil vedel, da ste tukaj, in bi bil imel vaš naslov, da bi ne bil čakal do zdaj. Toda dovolite mi, da vam predstavim svojega prijatelja, barona Chateau-Kenauda, jeduega izmed malega števila plcmičev, ki so še v Franciji, in po katerem sem izyedel, da ste bili pri dirki na Marsovem polju." Chateau-Renaud pozdravi. »Ah, vi ste bili pri dirki, gospod baron?" pravi grofica živahno. »Da, milostiva." »Torej," nadaljnje grofica hitro, »ali mi morete morda povedati, čegav je bii konj, ki je dobil darilo Jockey-Kluba?" »Ne, milostiva," odvrne Chateau-Renaud, »in pravkar sem vprašal sam isto Albertu." »Ali vam je mnogo na tem, gospa grofica?" vpraša Albert. »Na čem V" »Da izveste za gospodarja tega konja? »Neizmerno mnogo. Pomislite .vendar... ali morda slučajno veste, kdo je to, grof?" »Milostiva, vi ste hoteli nekaj povedati, ,Pomislite ven-* dar/ ste rekli. »Torej prav! Pomislite, da sta oni krasid rujaveč in oni ljubki jockey v rožnato barvanem jopiču vzbudila v meni na prvi hip tako žive simpatije, da sem se zaoblji.oila zanja, kakor da sem stavila na njuno zmago pol svojega premoženja. In 3 ffozflied pa suetu. Ha dan 28! novembra. — Dne 28. t. m. prične zopet državnozborsko zasedanje. Delavstvo ne le na Dunaju ampak tudi drugodi se pripravlja za ta dan na veliko manifestacijo za splošno in jednako volilno pravico. Največja manifestacija pa bo na Dunaju pred parlamentom. KranJSk! deŽelnE Zbor. — V finančnem odseku so sklenili dati oženj enim učiteljem odi. dec. t. !i. naprej 25°/„ draginjsko doklado. V dalmatinskem deželnem zboru so se izrekli soglasno za to, naj se priznavajo študije, skončane na vseučiliščih v Italiji, za veljavne v Avstriji. Lahi pozdravljajo ta sklep kar naj-simpatičneje, ali manj ali nič ne povdarjajo, da je ta sklop izšel iz slovanske^DalmacijeJ Deželni Zbor V SoInogradU je sprejel tri zakonske načrte, ki zahtevajo, da se proglasi nemščina za izključni razpravni jezik avtonomnih korporacij, kakor tudi m izključni uradni in učni jezik v celi deželi- Kaj nimajo drugega opravila? Na Mm\m so se Čehi odrekli večini in odločilni moči v deželni upravi. To je dober sad tega zasedanja moravskega deželnega zbora. Moravska je po pretežni večini češka dežela, ali deželna uprava je ostajala v rokah Nemcev na umeten način. Sedaj joto padlo, Nemci so sami uvideli, da njih prava bodočnost v Moravski je le v tem, če si zagotovijo zadostno zastopanje svoji interesov. Čehi so se odrokli boju proti nemškemu posestnemu stanju na parlamentaričnih tleh, izvzemši trgovske zbornice, ki so še prepuščene narldnemu boju. V tirolskem deželnem zbora so začeli pri volilni reformi obstruirati s predlogi zastopniki mest, ker se ima število kmetskih mandatov pomnožiti od 34 na 44. Kongres zemstev v Moskvi je bil otvorjen 19. t. m. Navzoči so bili zastopniki 2G gubernijz 39 mesti. Iz Poljake je prišlo 23 poslancev. Povdarjalo se je, da manifest od 30. pr. m. ne odgovarja vsem zahtevam. Veliko zaupanje se je stavilo v Witleja. Rodičev je priporočal podpiranje vlade, toda le, ako slovesno obljubi, da se loči od reakcije. ¦;i istrske deželne Magajne je nakazal deželni odbor v Poreču svoto 6000 K, in sicer lapkemu dijaškemu podpornemu društvu na laškem gimnazija! Kadar pa gre za ustanovitev Tcake slovenske aii hrvatske šole, takrat pa ni nikjeri jdenarja!! Vojna toka V Šlbenikll. — Vojno minister-stvo se bavi z vprašanjen vojne luke v Šibe-niku. Z morske strani bi se moral Šibenik tako utrditi, da bi bil nepristopen, s kopne strani je že tako težek dohod v luko. Uhod v luko je ozek-, ta luka bi bila v slučaju TOjne za Avstrijo to, kar je bU Santiago za Španijo in Port-Artur za Ruse. Vsi mali otoki pred luko se utrdijo, kar bo stalo seveda velike svote. Prebivalstvo ni zadovoljno s takimi načrti, ker se boji, da bo trpela trgovina, ki se je baš v zadnjem času začela lepo razvijati Sporazuiriflenje mod Srbi in Hrvati v DalmacllL | — Iz Dalmacije javljajo: Med srbskim in hr- " vatskim klubom v deželnem zboru je doseženo popolno sporazumljenje v narodnih vprašanjih; Srbski narod je pripoznan kakor popolnoma ravnopraven s hrvatskim. S tem je izginil hr-vatsko-srbi spor. Klub srbskih deželnih poslancev je privolil v ujedinjenje s Hrvatsko. Dogovor je' ugotovoljen protokolarično. Nesreča na mdrju. — Angleški pamik »Hilda" je trčil v megli pri otoku Cezimbra ob skalovje, 123 je utonilo, rešilo se jih le 5. Na Norveškem imajo novega kralja. Imenuje se Karol V. Civilno listo so mu določili na 700.000 K na leto. Norveška je plačevala doslej švedskemu kralju na leto 483.000 K. Pred tržaško poroto se je vršila v četrtek razprava proti Fr. Granatelli in njegovi ženi ter AhC Briinnerjuradir požiga. Granatelli je imel v ulici (legli Artisti zalogo usnja. Tam je gorelo 26. jun. Sodilo se je takoj, da je bilo zažgano zanalašč. Sodnija je obsodila Fr. Granatellija na 3 leta v ječo, ženo njegovo in A. Brunnerja so oprostili. Včeraj so sodili 34 letnega Antona Slugo iz Zavorja pri Podgradu, ki jo obtožen umora svojega lastnega očeta. Z očetom sta živela v sovraštvu, ker je dajal prednost drugemu sinu. Dne 20. jul. letos je očeta napadel s »fovčem" ter mu prerezal vrat. Sluga taji, pravi, da je oče tako nesrečno padel, da se je poškodoval ter umrl. Ali priče so izpovedale, da je že poprej pretil očetu in da je malo pred strašnim dogodkom rekel: Danes vzame hudič mene ali njega. Dobil je 12 let Clpnski krst, — Po Gornjem Štajerskem sta hodila ciganska zakonska z novorojenčkom od županije do županije ter dajala otroka povsod krstit, kjer sta dobila »bogaboječe" in premožne botre. Končno pa je zvedeio sodf-ščo za sleparstvO ter krščevanje ustavilo. Strela je udarila v vojaški oddelek dne 10. t. m. v Triniti pri Kotom ter ubila dva novinca trdnjavske artiljerije; težko ranjenih je 12 vojakov in neki častniški namestnik. Nemška torpedovka utoftlla. — Torpedovka št. 126. je 7. t. m. ob 8. uri in tri četrt uri pri Bulku trčila v križarko »Undine" in se potopila. En Častnik in 32 mornarjev je utonilo. Več jih je bilo tudi ranjenih. Divizija torpedovk je delala ponečne vaje ter v temi napadla križarko »TJndine". Oče 22 SinOV. — V gališkem deželnem zboru je bila prečitana te dni peticija nekega kmeta iz Strovke, ki je prosil podpore, ker je mnenja, da mu pritiče podpora, in sicer zategadel, ker ima 22 sinov, zdravih in cvetočih. Peticijo so odbili, ali poslanci so med seboj nabrali okoli 50 K ter jih poslali očetu 22 sinov. Pisateljica — Vobunka? — VBaden-Ba-denu so prijeli lepo in duhovito rusko pisateljico Zinajdo Smoljaninovo, ker je s svojo ob-sešno korespondencijo zbudila sum, da snuje izdajo domovine. Prišla je iz Petrograda z mnogimi priporočili v Berolin in Lipsko, kjer je vsled teh priporočil dobila vstop v najodlič- nejše hiše. Obravnava je bila v Lipskem. Obsojena je Smoljaninova na 15 mesecev ječe. Čaj za kitajskeia cesarja. - čaj, katerega pripravljajo za kitajskega cesarja, gojijo kot cvet kar mogoče skrbno. V posobnem vrtu raste in skrbno morajo paziti nanj. Predno ga potrgajo, ne sme oni, ki imajo to opravilo, jesti rib, da bi tako ne trpel dober aroma. Trikrat na dan se morajo kopati, berejo pa čaj z rokavicami. Pozama ielezniški postaji. — Na kolodvoru zapadne železnice na Dunaju je požar uničil mehanične delavnice, Škode je 1 milijon K. Ogenj je prišel iz električne naprave. 5 gasilcev je ranjenih. Slava Prešemir! - Druga pomnožena izdaja. Se prodaja v knjigarni A. Gabršček v Gorici po 60 v komad. Pesmi, ¦— Napisal Dragotin Jesenko-Dok-sov. Pri Ivanu Bonaču v Ljubljani se dobiva zvezek lepih Jesenkovih pesmij, in sicer stane knjiga elegantno vezana 3 K. Jeseuko je čuteč pesnik; njegove pesmi izvirajo iz nesrečnega življenja, kateremu je bil izročen na milost in nemilost. Ves dobiček je namenjen za ostale pesnikove sirote, radi česar knjigo še posebej priporočamo. »Slovan". — Z zvezkom za mesec november t. 1. se zaključuje lil. letnik »Slovana". Iznova se vabi vse Slovence in Slovenke, da se pridružijo »Slovanovim" naročnikom. Zavedamo se, da je bil »Slovan" od svojega početka resen slovanski umetniški list, ki ima nalogo: realizovati idejo slovanske kulturne vzajemnosti, seznanjati Slovenco s kulturnimi razmerami, z literarnimi in umetniškimi pridobitvami napredujočih bratskih narodov ter iskati duševnih vezi, ki naj spoji* vse Slovanstvo v mogočno kulturno organizacijo. Smer in progam »Slovana" ostaneta tudi v IV. letniku neizmenjena. Priiiašrli bomo samo izvirne pesmi, romane, novele, povesti in aktualne, poljudno pisane članke prvih naših poetov in pisateljev-prozaikov, zasledovali napredek slovanske kulture na vseh poljih, se zlasti živo zanimali za gledališče, glasbo in obrazovalno umetnost, beležili najnovejše literarne in umetniške pojave ter skušali, da ostane »Slovan" najtočnejši jugoslovanski informativni list za moderno književnost, umetnost in prosveto sploh. Poučni spisi krajšega obsega bodo, kakor doslej, vseskozi aktualne važnosti in splošne zanimivosti. Dajali bomo dopisnikom vedno svobodno besedo in gojili kritiko posebno skrbno ter poročali objektivno o vseh pomembnejših pojavih v domačem in tujem kulturnem gibanju. »Slovan" je izključno literaren in umetniški list, ki zastopa vedno napredno, proti-rekcionarno stališče ter hod kakor doslej, ostati zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega prepričanja. V njem bodo našli pro- stora pisatelji in umetniki vseh smeri in struj resnične umetnosti, poezije in vede. Krog »Slovauovik" sodelavcev se širi vedno, ter štejemo med njimi nnjodličnejše pesnike, noveliste in znanstvenike, ki so nas založili že tudi za IV. letnik s pesnimi, črticami, novelami, z romani in s celo vrsto aktualnih člankov in razprnv. Naj navedemo le nekatere: Gospod Ivan Lah v Pragi obelodani svoj veliki socialni roman »Iz časa romantike". Dejanje romana se vrši v polpretekli dobi na Dolenjskem v kme-tiških in nuilom jtnih slojih. Roman bo izhajal vse leto. — Gospod dr. Ivo Š orli v Gorici priobči svojo daljšo povest iz kinetiškega življenja z naslovom »Na Črnem brdu". Snov je zajeta iz srede slovenskega naroda na Goriškem. Poslal pa nam je tudi troje elegantno pisanih, psiholoških črtic. -—Gospod Ivan Cankar nam je poslal no velelo »Na otoku'1 ter nam je obljubil več črtic. Gospa Zolfa Jelovškova v Pragi priobči svoje »Slika iz praškega ghetta". Gospod (Jvetko Goiar v Trstu nam je obljubil daljšo novelo »Sence očetov" ter ostane tudi kot pesnik naš stalni sodelavec. —- Gospod J. K. Podgorjauski v Ljubljani nam je izročil črtico iz sodue dvorane »Blatnikova prisega" iu novelo v pismih. -— Gospod J. L Štefanov nam je poslal hu-mora polno črtico iz življenja dosluženega francoskega vojaka, originalnega Slovenca in. sicer pod naslovom »Oče Šum". ----- Gospod Pavel Flere, učitelj pri Ptuji, nam je poslal dye črtici »Giulletta" in »Konfiteor profesorja M." — Socialno-politični roman »Nad prepadom" izpod peresa urednikovega pa se v IV. letniku nadaljuje in zaključi. — Gospod vse-učil. prof. ruski drž. svetnik dr. V. pl. šerci nam je izročil črtice iz življenja starih Indov, — Gospod gimn. ravnatelj dr. Karel Glaser v Ogr. Brodu nam je poslal dva spisa „Ali mora Shakespearov prelagatelj biti sam pesnik?" iu »Predsodki glede španske literature". — Gospod gimn. ravnatelj Josip Star<5 na Bledu nam je izročil izborni životopis »Josip Torbar1'. Gospod profesor P. dva literar-nohistorična spisa »Dva glagoljaša iz reforma-cilske dobe" in »Hans Ungiuul baron Sovne-ški". — Gospod profesor dr. Anton Dolar v Celju članek »Češkoslovanska vzajemnost". — Gospod dr. Fran Goestl v Mainzu pri Dunaju nam je poslal dva članka »Lajiki in bkzniki" in »Dejanja v nezavesti iu v oinračenju". — Gospod Leopold Lennrd priobči svoj obraz iz tujine »V tjomnuju dalj". — Gospod I. V. na Dunaju nam je izročil potopis »V Adriji in Levanti". Gospod Peter pl. lladics v Ljubljani nam je pripravil več krajših zgodovinskih Črtic in aktuvalnih životopisov. »Slovan" bo še nadalje prinašal mnogoštevilne in velike ilustracije, najlepše reprodukcije izvirnih slovenskih slik in kipov ter slavnih, zlasti slovanskih umotvorov. Nnbavili smo že mnogo krasnega ilustrativnega gradiva. Res da je ilustrativni del lista najdražji in da je pridobivanje dobrih slik najtežavnejše; vendar se založništvo »Slovana" ne straši ni truda n s ko sem videla, da sta pr hitela druge dirkače za tri konjske! dolžine, sem bila tako srečua, da sem ploskala kakor blazna. Predstavljajte pa si moje začudenje, ko sem prišla domov in srečala na stopnicah malega, rožnato oblečenega jockeva! Mislila sem, da prebiva morda zmagovalec dirke slučajno v isti hiši kakor jaz, toda prvo, kar sem opazila, ko stopim v svojo sobo, je bila zlata kupa, darilo Jockey-Kluba, katero sta dobila tuji konj in nepoznani jockev. V kupi je bil listič z besedami: ,Grofici G... lord Ruthwen.L" »Čisto prav," odvrne Morcerf. »Kako čisto p*av? Kaj hočete s tem reči ?" »Reči hočem, da je to lord Ruthwen sam." »Kateri lord RBthwen?" »Naš vampir iz gledališča Argentina. »Res?" vskl: ¦, grofica. »Ali je tukaj? »Da." »In vi ga večkrat vidite? Vi se z njim shajate?" »Moj zaupen prijatelj je, in tudi gospod Chateau-Kenaud ima čast poznati ga." »Zakaj menite, da je on lastnik konja, kateri je zmaj »Njegov konj je bil vpisan pod imenom Vampa." »In naprej?" »Ali se ne spominjate znamenitega bandita, ki je mene vjel?" — »Ah, to je res." »In iz katerega rok me je rešil grof na čudovit način ?" »Da, da," * »Ta bandit se je imenoval Vampa. Vidite, da mora biti grof konjev lastnik ? »Toda zakaj mi je poslal to kupo V" »Prvič, milostiva, ker sem mu, kakor si lahko mislite, mnogo pripovedoval o vas, in drugič, ker je moral biti vzra-doščen, da je našel svojo rojakinjo in videl, kako se ta rojakinja zanima zanj.". »Upam, da mu niste povedali neumnostij, katere smo govorili o njem." »Za to pač ne morem, in dejstvo, da vam je poslal lupo s podpisom lord Ruthwen..." »Toda to je strašno! Gotovo me sovraži sn-tno." »Ali se vede kot sovražnik?" »Ne, to moram priznati." »Torej!" »Ali je v Parisu?" „Da« »In kakšen vtis je napravil?" „Ei," pravi Albert, »osem dnij so govorili o njem, potem pa je prišlo kronanje angleške kraljice ter tatvina demantov gospice Mars, in govorili so o tem." ,Vidi se, moj ljubi," ga prekine Chateau-Iienaud, »da ste grofov prijatelj in da sodite o njem kot tak. Ne verjemite temu, gospa grofica, kar vam pravi Albert; baš naspr m se govori v Parisu samo o grofu Monte Cristu. Najprej je poklonil gospej Danglars konje, za katere je dal trideset tisoč frankov; nato je rešil gospej Villefort življenje in dobil potem, kakor se zdi, darilo Jockey-Kluba. Naj reče Morcerf karkoli, trdim jaz nasprotno, da ne govorijo o njem samo še zdaj, am pak da bodo govorili o njem tudi še čez mesec dnij, če le ostane tako ekscentričen; iu zdi se mi, da je to njegov navadni način življenja." »To je mogoče," pravi Morcerf; »zdaj pa mi povejte, kdo si je najel prešnjo ložo ruskega poslanika." »Katero?" vpraša grofica. »Med stebri v prvem nadstropju. Zdi se mi, daje opremljena čisto novo." »Saj resi" pravi Chateau-Iienaud. »Ali je bil tekom prvega dejanja kdo v nji?" »Ne," odvrne grofica, »jaz nisem videla nikogar, „Torej,( nadaljuje, vrnivSi se na prejftnji pogovor, »vi mislite, da je dobil to darilo vafi grof Monto CrlstoV" »O tem sem prepričan" »In je meni poslal kupo?" „0 tem ni i.ikakega dvoma," »Toda jaz ga ne poznam," pravi grofica, sin bi mu jo najraje vrnila." »O, ne storite tega! Poslal bi vam drugo, izrezano iz safira ali izdolbeno iz rubina. To je njegova navada, in treba ga je vzeti, kakor pač je." Ta hip se oglasi zvonec, naznanjaj e, da ima pričeti drugo dejanje. Albert vstane in se priporoči. »Ali vas še kaj vidim?" vpraša grofica. »Tekom meddejanj, če mi dovolite. Vprašat vas pridem* Če vam v Parisu lahko izkažem kako uslugo." »Gospoda," pravi grofica, »stanujem v ulici Itivoli, Štev. 22., in doma sem za svoje prijatelje vse sobote zvečer; za-pomnita si to." Mlada moža pozdravita in odideta. Ko se vrneta v dvorano, vidita, da je ves parter vznemirjen in da so oči vseh vprte vjedno točko, namreč v prejšnjo ložo ruskega poslanika. Pravkar se je prikazal v nji črno oblečen mož, star petintrideset do Štirideset let, z orientalsko oblečeno damo. Dama je bila izvanredno lepr, in njena obleka tako bogata, da je vlekla na se oči vseh. »Ah," pravi Albert, „to sta Monte Cristo in njegova Grkinja," Res sta bila grof in Hayd^e. Takoj je bila mlada ženska predmet pozornosti nt samo v parterju, ampak v celem gledališču; dame so se sklanjale iz lož, da bi videle v siju lestenca te kaskade demantov. Drugo dejanje je minulo med zamolklim nemirom zbrane množice, ki značl dogodek posebne vrste, Nihče rti mislil na to, da bi zaklical: »Tiho ltt Ta mlada, tako lepa, tako blesteča prikazen je bito najznamenitejše, kar je bilo mogoče videti. (Dalje pride.) stroškov ter bo Se nadalje v tem oziru napelo vse svoje sile, da poda Slovencem list, s kakršnim se lahko ponašamo tudi pred velikimi narodi. Svoje zveste naročnike pa prosimo, da jmm v svojih krogih pridobivajo novih naročnikov! Čim več naročnikov bo imel »Slovan", tem lažje bo vršil svoj program in tem lepfii bode po vsebini in obliki! Naj se nam torej javljajo Slovenci in Slovenke, ki bi se na naš list naročili, da jim pošljemo .1. zvezek-1?: letnika na ogled 1 Obenem pa se obračamo vnovič do slovenskih literatov in umetnikov, da nas podpirajo še nadalje. Vsak prispevek literata ali umetnika nagraja založništvo po najvišjem, pri nas običajnem merilu, , , . Pri tej priliki se obračamo zopet do vseh rodoljubnih Slovencev in Slovenk: Podpirajte in širite „Slovana", kjerkoli le morete ! Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javne knjižnice, slovenske srednje šole in slovenske rodbine brez našega lista! „ Slovan" je salonski nmemiški Ust, ki je vsaki knjižici v okras. Ponavljamo zopet: Le če bo imel ftSlovan** veliko rednih naročnikov, bo : mogel vzdržavati se ne le na sedanji višini, nego tudi dvigniti se Še višje 1 Hkratui moramo opozoriti svoje p, n. naročnike, da jim brez naročnine v bodoče nikakor ne moremo iloi»ošiljati lista. S aSlovanomu imamo prevelikih stroškov, ki jih moramo tudi sami pokrivati sproti. Ilustracije ^Slovana" nam na-\itiivijajo mnogo težkih bremen, saj je nabava izvirnih ali izposojenih klišejev jako draga. Zaradi ilustracij mora imeti „Slovaw" tudi po-j-eben, najdragocenejši papir, in tiskanje v barvah stroške za list še izdatno pomnožuje. .Slovan" stane za vse leto 12 K, za pol leta i; K. Dijakom in učiteljem se naročnina primerno zniža. Tudi I., II. in III. letnik „ Slovana" je dobiti še nevezan po K 12-—; vezati v izvirne platnice po K 17*—¦. Končno opozarjamo svoje naročnike, da se „Slovan" razpošilja redno in točno na sporočene nam naslove; ako pa se primerijo ^zlie temu nepravilnosti, naj zahtevajo p n. naročniki re-medure pri dotičnem poštnem uradu! V Ljubljani, dne 1. novembra 1005. Uredništvo in izdajateljstvo BSlovana". Prvab««iazalou»!["potniki v AMFRIKO Henrik Curiel TetaliSSe Jos. Vtrdi42. GOBICA TekališJeJos.Venli 42. SptciaitarsgtctgBga otta „22* I SrednJe ^st6 a 32 kr. Hter . CS3 ril & Istre „40 „ „ """ *—*| „ Corfu . „ 48 „ „ CS3 c$ I „ Bari „ 5G „ „ SB w I „ Molfette „ 04 „ „ 725 g I D Provence „ 72 „ „ 1 Um± I » Monto Q3 I S. Angelo fl SO , . •S«—| I „ Luke „ 96 ^ „ Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. I Brezplačno pošiljanje na dom. Največja iznajdba gld. 2*55 ravnokar iziSh nikljast« ri»uumt. 7.<'ima nva /. v.uamku »Sy8tem-Ro8ko ( Patent :><> nr iilofa s svillim kazalcem sekund, do minuto nntnnfiio idora s 'Motnim jamstvom. .Tedna elej». verižica za ure in '» privozkov se poSljp *Mtonj, Ako ne njiajn so vrne denar, ler je izkljtuVn riziku. Razpošilja proti povzetju ali proti uaprojpliieilu M. J. HOLZBR = tovarna In zaloga ur in zlatnin na debelo -- Krakovo Avstrija Dlotelsg. 73, St. Sebastiang. 26. Zalagatelj c. kr. držav, uradnikov. Ilustrovone cenike Iran ko in g-ratls. IŠČE SE POTNIKE. fiajP* .Todnaki inserati ho ponarejeni. """•Ul Pri naročilu 10 žepnih ur, pošljem jedno uro zastonj. priporoča svojo „Goriška Tiskarna" fl. flabršček t)0\fo l{t)jigofezt)ico moderno urejeno ter preskrbljeno z vsemi potrebnimi stroji. Sprejema naročila na —¦ e1eLai)hK li> ffne ^zbe koM, mmm protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela. Izdelek ukus^n iq po zmernih c^nah. Največja zaloga slik u modernih In anfiknih okvirjih, — umetniške vrednosti. ~ Slike prvih slovanskih slikarjev. - nabožne slike slovečih siikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. «jg bRTea, B* provsroSa nikoli caprtoati In j« ob najboy- i«m. okusu ieredne poceni. Priitsn samo e fmenom Itkb Hoff in il»«jo varstveno enamko. Zavojlpo Vi kg 90 vinai^*^ ^ » » Ve . 50 Dobiva «• pov«od. Odlikouana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster In sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah, Prodaja tudi različne moke. Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijali. Tvomica diet. živil R. KUFEKE Dunaj I, in Bergedorf— Hamburg. Tr<>o\/5ko-obrtqa re^ijtroVar^a zadruga e neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu.* TELEFON ŠT. 80. Hranil«« vlog« obrestuje po l%%, — veflje, Btalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejc na hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni "• .•*;- plačuje zadruga Rama. Posojila daje na poroStvo aH z*.d»avo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplak vanje Catfruialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža aon kron. Stanje 31. decembra ,1904-: Doloil: a) podpisani. b) vplačani . Daaa aosojlla . Vlogo..... . . . K 1,058.400-. » 319.68**— . » 1,900.302'— » 1,991.340'— Akn hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnosi, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. —— Zaloga vseh za g. šivilje in krojače. — j Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega LIoyda". iz Bremna s cesarskimi brzoparnifci „KAISER WILHELM H.", »KRONPRINZ WILHELM« in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prckomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni. *xj Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega j"^ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobi to t%3 V Ljubljani edino le pri L— MAM TATuAEJD, Koloflvorsfce ice ft 35 =, nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". t^ Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. —- Vsa pojasnila, ki se M tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. W Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, Californijo, ^j Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo r"? posebno ugodno in izredno ceno erez Galveston. Odhod na tej progi tT3 iz Bremna enkrat mesečno. —— Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor: I Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. »Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadrugra z omejeno zavezo) ------ == v Gorici === Ima v svojih zalogah in prodala «** naravna in pristna vina «.»,„,«~» z Brd, z Vipavskega in Krasa. «•<»*¦-»¦ Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Gene zmerne, postrežba točna in reelna. §cclcž dfiišHta: @orfca» ulica )|arzellit)i %%. V GORICI Vd(ališLt Uos. Verdi št. 4§. M. GAL CENTRALA: v Trstu Corso 4. gWWW^WWW^WWWPWWWW#l>WW PriporoCa vsakovrstne priprave za '1 bolnike kakor: ovitke Prcsnitz, torbe M za led, priprave za ogrevanje trebuha, jI elastične nogovice ortopedične apa- U ratc, gobe in cevi iz gumija, sterili- [| zirano vato drja Bruns. klisopumpe, n mlečne pumpe, cizke, umivalnike za jn želodec, umivalnike „Ladys Friend", m zračne blazine za bolnike itd. 11 Isce se moža zmožnega v kmetijstvu, vinarstvu In sadjarstvu. Služba v predmestju Gorice. Naslov pove upravništvo. poprava pri BATJELU v Gorici, Via Duomo št. 3, Zastopstvo dveh tovaren* A. vd. Berini Gorica! Šolska ulica št. 12 velita zaloga oljtinega olji| prva vrsta najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfeffe, Bari in k\ s prodajo na drobno in dfcbolo. Prodaja na drobno: Iv - -5«. 64, - -*7y, —-ao, *,| ~-J)G, I 12, 1 20, 1-3«, 1-44, I HO, 180, 2- . I -------- Na debelo cene ug-odne. -----1 Po&illn poStnino prosto »a dom, 1'onodo bo puSfia kupcu 4« popolne vporube ol/u; po vporabi ao apet zameni h |rm| ništvo lista »Soče«. jjodpisani priporoča slavnemu občinstvi! i v Uorici in na deželi svojo prodajalno jestvinl V zalogi imam kavo vseh vrst, razlitul moke iz Johmanovega in Hajdiievega mlini I dalje imam različne pijače kakor iranco-j ski konjak, pristni kranjski brinovec, do-l mači iropinovec, izvrsten rum, ciarsaloj malaga, istrijanski refošk, kavo in vžiga-1 lice družbe sv. Cirila in Metoda, testenine! Žnideršič & Valenčič itd. Več vrst oljif -~ pošilja se po pošti najmanj 5 kg* Josip Kutin v Gorici. — Semeniška ulica 51. 5 kron in še več zaslužka na dan| Družba za domača dela in strojev m \ Iščejo se osebe -spola za pletenje na nafjl stroju. Lahko in hitro de»| skozi celo leto. Ni tiejl 'nobenih znanostij. Se J J ! gleda na oddaljenost in o prodajamo mi. Družba za domača dela In strojenj pletenje Tomaž E Whitiiek « C.o - Pw| trg sv. Petra 7. 1. 434. - Trst, nI. Camp»| nile 13-434. J. Primožič = optik == naznanja, da jo otvorii svojo delavnico s/ ulici Vetturini štev. 3. Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta, vso številke, barometre, toplomere, zdravniško toplomere, kukala, vago za vina in špirite, različne mikroskopo ter drugo v to stroko spadajočo reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu razpoložljiv z najboljšim blagom. 1 Andrej Fajt [ pekovski mojster I v Carici Corso Franc. Gius. št. 2. i filiJAlkA V isti ulici št. 20. § Sprejema naroČila vsakovrstnega J peciva, tudi najfinejega, za nove m maše in godove, kolače za bir- $ mance, poroko itd. Vsa naročila f izvršuje točno in natančno po želji S naročnikov. % Ima tudi na prodaj različne moke, t fino pecivo, fina vina in likerje S po zmernih cenah. S Za veliko noč priporoča goriške S pince, potice Itd.