Mellta Zemljah Jontes DRUSmm IN 0B1TEL
kot strokovna izraza Registra Dalmatinovega prevoda Biblije v slovarjih slovenskega jezika na spletišču Fran
1 Uvod
Prispevek osvetljuje rabo občnega (in lastnoimenskega, kolikor je prisotno) strokovnega izrazja, kot ga je na 13 straneh v Registru Biblije zapisal Jurij Dalmatin.1 Izhodišče pričujoče raziskave bosta izbrana izraza Drushina družina' in O bi tel obitelj' s področja družbene terminologije, ki v Registru sicer obsega 39 besed. Strokovno izrazje iz Registra prevoda Dalmatinove Biblije bo pojavnostno in, kjer slovarji to omogočajo, pomensko preverjeno najprej v zgodovinskih slovarjih slovenskega jezika Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec-Gre-gor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710); Slovar jezika Janeza Svetokriškega; Maksa Pleteršnika Slovensko-nemški slovar; Vilka Novaka Slovar stare knjižne prekmurščine, v nadaljevanju pa še v splošnih slovarjih slovenskega jezika: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovenski pravopis, pa tudi v narečnem slovarju Slovenski lingvistični atlas 1. Obe geselski iztočnici bosta pregledani še v terminoloških slovarjih spletišča Fran.2
Prispevek bo skušal prikazati, v kolikšni meri se zapisano in v analizi obravnavano izrazje pojavlja v zgodovinskih slovarjih, v kolikšni meri v sodobnih splošnih slovarjih slovenskega (knjižnega) jezika ter v terminoloških slovarjih.
1	Jurij Dalmatin: Biblija, http://www.dlib.si/rokopisi/biblia/biblia.html, dostop 6.7.2015.
2	Spletišče Fran: http://www.fran.si/, dostop 6. 7. 2015-16. 7. 2015.
107
razprave, študije
O terminologiji v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije je razpravljalo veliko raziskovalcev razvoja slovenskega jezika (npr. Ahačič 2007; Gjurin 1984: 183-208; Orožen 1983/84: 196-201, 1984: 249-274, 1986a: 403-425, 1993: 104-160; Legan Ravnikar 2001, 2002: 13-27, 2005: 334-352; Merše 2006: 485-493; Novak 2004), prispevek pa za izhodišče zajema popis terminologije Registra Dalmatinovega prevoda Biblije, ki ga je pripravila L. Bokal (2009:279-291). Bokalova namreč opredeljuje 19 strokovnih področij v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije in navaja vse Dalmatinove primere zanje (2008: 283-289). Najštevilčneje zastopane skupine izrazja so izrazje iz družbene terminologije, pravno, geografsko ter zoološko izrazje pa tudi izrazje za materialno, zlasti kmečko kulturo in splošno psihološko izrazje.
Za analizo sta bili izbrani geselski iztočnici Drushina (v Registru z oznako kra., tj. krajnsko) in O bi tel (v Registru z oznako slo., tj. slovensko), in sicer iz dveh temeljnih razlogov: prvi je splošnost in pogostnost rabe izrazja iz družbene terminologije, ki omogoča pomenske primerjave, drugi pa možnost širitve pomenov z ozko strokovnimi pomeni na drugih strokovnih področjih. V središče raziskave je postavljena zabeleženost in pomenskost obeh geselskih iztočnic v slovarjih slovenskega jezika, dostopnih na spletišču Fran, iz tega sledeč pregled njunih pomenskih sorodnosti in razlik, predvsem pa prikaz (ne)kontinuiranosti njune rabe v slovarjih slovenskega jezika od 16. stoletja.
2 Razvoj slovenskega strokovnega izrazja3
M. Orožen (1986b: 133-150) opredeljuje tri faze oz. razvojne stopnje razvoja slovenskega strokovnega izrazja, tj. s konca 18. stoletja (težave ob prevajanju strokovnega izrazja v slovenščino), prva polovica 19. stoletja (očiten napredek v zbiranju - predvsem nara-
3 Poglavje gl. v Zemljak Jontes (2014: 132-133).
108
melita zem1.jak iontes
voslovne - izvirne terminologije, slovenjenje terminov tujega izvora, tudi slovanskega), druga polovica 19. stoletja (načrtno oblikovanje slovenske znanstvene terminologije, slovarsko delo M. Cigaleta, Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča). A. Legan Ravnikar k tej trodelni razdelitvi dodaja (2009: 49) še zgodnejši obdobji, tj. obdobje oblikovanja slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 16. stoletja in prvih natisnjenih zapisov strokovnega izrazja, in drugo, tj. začetno obdobje načrtnega prizadevanja za oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja v 2. polovici 18. stoletja do Vodnikove smrti (1819). Zadnje obdobje (drugo polovico 19. stoletja) je razširila še na začetek 20. stoletja, tj. do leta 1919, do ustanovitve prve slovenske univerze. Sevedalahko o razvoju strokovnega izrazja govorimo tudi po letu 1919; o tem velja zastaviti samostojno pregledno študijo.
M. Kalin Golob (2008: 79) poudarja, da je v sodobnosti »pri terminološkem delu sprejeto Havrankovo stališče, da morata pri tvorjenju strokovnega izrazja sodelovati jezikoslovec in ustrezen strokovnjak«. Vsako tvorbo strokovne terminologije pa usmerjajo osnovna terminološka načela (prav tam: 81): »zahtev/a/ po enoumnosti (znotraj te zahteve deluje zahteva po ujemanju med pojmovnim svetom in poimenovalnim sistemom stroke), po knjiž-nosti (podrejanje pravilom knjižnega jezika), po čustveni neza-znamovanosti (neekspresivnosti) in kratkosti strokovnega izraza (pri čemer je zaželena enobesednost, vendar je ni mogoče vedno uresničiti). Iz vseh teh zahtev izhaja zahteva po ustaljenosti termina, tj. zahteva, ki velja za jezik sploh in jo teorija jezikovne kulture rešuje z Mathesiusovim načelom prožne ustaljenosti«.
Slovenska slovnica (Toporišič 2000: 28-30) navaja več vrst strokovnih jezikov (praktičnostrokovni, znanstveni in navadni strokovni oz. poljudnoznanstveni jezik), v Enciklopediji slovenskega jezika pa je termin strokovni jezik označen kot (Toporišič 1992: 315) »/p/osebne značilnosti jezika po strokah« s svojo temeljno
109
razprave, študije
značilnostjo, tj. s posebnim izrazjem, in s težnjo po njegovem slo-venjenju, kjer je to mogoče, da bi bili jeziki strok razumljivi čim širšim krogom (prav tam). Poudarjeno je, da gre za. jezike strok in ne za en strokovni jezik. Š. Vintar strokovni jezik opredeli kot (2008:14) zbir »vseh oblik specializiranega izražanja, tipičnega za stroke, znanosti, vede, področja in dejavnosti, ki vključujejo posebno znanje in kjer je mogoče razlikovati med laiki in strokovnjaki«.
3 Pregled in analiza strokovnega izrazja Registra Dalmatinovega prevoda Biblije
Register Dalmatinovega prevoda Biblije zajema 772 iztočnic (z dvojnicami) (Bokal (2008: 284) po Gjurin (1984: 185)). Bokalova strokovna področja pomensko natančneje razdeli na 19 vrst izrazov (2008: 284-289): 1) izrazje krščanske terminologije, 2) izrazje družbene terminologije (izrazi, ki označujejo posamezne (družbene) skupine, izrazi s pomensko sestavino oblast, izrazi za osebe iz družbenih slojev, izrazi dostojanstva, izrazi za poklice, izrazi v zvezi z varnostjo, izrazi za osebe glede na starost), 3) pravno izrazje (splošno pravo, dedno pravo, izrazi za denarno pravo, izrazi za lastnike kmetij glede na velikost posesti), 4) geografsko izrazje (izrazi iz geomorfologije, izrazi iz pedologije, izrazi za kraje bivanja, izrazi s področja meteorologije), 5) izrazi iz botanike, 6) izrazi iz sadjarstva, 7) zoološko izrazje (izrazi za domače živali, za zveri, izrazi za ptiče), 8) izrazje s področja rudoslovja, 9) izrazi za materialno, zlasti kmečko kulturo (izrazi za kmečko vprego, za posode, za vrste blaga, za oblačila), 10) izrazi s področja mode, 11) izrazi za živila (jedi) z izrazi za načine priprave hrane, 12) izrazi za dele telesa, 13) izrazi splošnega zdravstva z izrazi za bolezni, 14) splošno psihološko izrazje (izrazi za razpoloženjsko negativna stanja, izrazi za osebe z negativnim značajskim predznakom), 15) tehnično
melita zem1.jak iontes
ni izrazi, 16) izrazi iz stavbarstva, 17) izrazi za instrumente, 18) izrazi iz tiskarstva, 19) filozofski izrazi.
Najštevilčnejše skupine izrazja glede na število različnih pojavitev so izrazje iz krščanske in družbene terminologije ter pravno in geografsko izrazje, pogosto je zastopano tudi izrazje za materialno, zlasti kmečko kulturo in splošno psihološko izrazje. Področja z najštevilčnejšim raznolikim izrazjem so pravzaprav pričakovana, proti pričakovanju izstopa morda le splošno psihološko izrazje.
4 Analiza geselskih iztočnic Drushina, Obitel v slovarjih slovenskega jezika
Za analizo sta bili izbrani geselski iztočnici Drushina (v Registru z oznako kra., tj. krajnsko) in Obitel (v Registru z oznako slo., tj. slovensko).
4.1 Zgodovinski slovarji
Geselsko iztočnico družina je po pregledu izrazja na spletišču Fran moč najti vpetih zgodovinskih slovarjih (Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Slovar jezika Janeza Svetokriškega; Slo-vensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictio-narium Latino-Carniolicum (1608-1710), Maks Pleteršnik, Sloven-sko-nemški slovar; Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine), v dveh splošnih slovarjih slovenskega jezika, tj. v Slovenskem pravopisu in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v narečnem slovarju Slovenski lingvistični atlas 1 ter v šestih terminoloških slovarjih (Botanični, Farmacevtski, Čebelarski, Geološki, Geografski, Gledališki terminološki slovar); slednji nakazujejo terminološke širitve osnovnega pomena.
111
razprave, študije
4.1.1	Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja CBesedjelö)4
Geselska iztočnica družina je v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja zavedena kot samostalnik ženskega spola, ki ga je najti zapisanega v 38 različnih virih devetih različnih avtorjev (Jurij Dalmatin, Jurij Juričič, Sebastijan Krelj, HieronymusMegiser, Marija Trošt, Felicijan Trubar, Primož Trubar, Janž Tulščak, Janž Znojilšek), in sicer od leta 1550 do 1603.
družina5sam. ž♦ P: 38 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575,TC 1575, DJ 1575, DPa 1576,TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603).
(Besedje 16)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) je zavedena kot samostalnik ženskega spola, ki ga slovar navaja zapisanega le v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije.
obitelj sam. ž* P: i (db 1584-Reg3) (Besedjelö)
4.1.2	Slovar jezika Janeza Svetokriškega (Svetokriški)
V Slovarju jezika Janeza Svetokriškega je geselska iztočnica družina slovnično označena s končnico za rod. ed. in s kvalifikatorjem za (ženski) spol, pomenska razlaga ni podana, jo je pa moč razbrati iz zapisanih primerov. Geselska iztočnica, končnica za rod. ed. in kvalilikator za spol ter primeri rabe medsebojno niso ločeni z
4	V oklepaju za vsakim naslovom slovarja je zabeležen tudi skrajšan zapis, kot ga je moč najti na spletišču Fran.
5	Geselski članki so zapisani kot v izvirniku (na spletišču Fran), za prispevek je bila poenotena le vrsta pisave (v Times New Roman), vse ostale tehnične značilnosti geselskih člankov so ohranjene.
112
melita zem1.jak iontes
ločili, sami primeri rabe pa so ločeni z nestičnimi pokončnimi črtami.
družina -e ž družina: ima gledal de drushina im. ed. nej lazhna I de bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala I fe je bil shonal Nojefa, inu niega dershine rod. ed. I fvoij drushini daj. ed. ni sbefledo, ni sdjanam pohushajna neda I skerbejti fa hisho, drushino tož. ed., inu pofvejlna opravila I je poklizal fvoje lube otrozhizhe, inu vfo fvojo drushino tož. ed. I vfakatero nedello je vfo fvojo dershino tož. ed. kTpuvidi kpridigi pelal (Svetokriški)
Zavedenih je sedem primerov rabe, od katerih sta dva v im. ed., po eden v rod. in daj. ed., trije pa v tož. ed. Pomen geselske iztočnice je moč razbrati iz navedenih primerov, in sicer prevladuje pomenska raba skupine ljudi, ki jih družijo krvne vezi, tudi v širšem smislu, torej sorodstva (npr.je poklizal fvoje lube otrozhizhe, inu vfo fvojo drushino). Ugotovimo lahko torej, da gre za s primeri predstavljena dva pomena geselske iztočnice (družina v ožjem in družina v širšem smislu).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.1.3 Slovensko-latinski slovar po:
Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608-1710) (Vorenc)
Drugi slovar z zavedbo gesla družina je Katelec-Vorenčev Dictionarium Latino-Carniolicum (1608-1710), v katerem je beseda slovarsko označena kot samostalnik ženskega spola, brez končnice za rod. ed. Geselska iztočnica, kvalifikator za spol, oznaka za število zavedenih pomenov ter primeri rabe so medsebojno ločeni z vejico, posamezni pomeni so poudarjeni s krepko pisavo in zapisani v latinščini.
113
razprave, študije
družina ž, Fs, contubernis, ene drušhine tovarišh; familia, drušhina, rud, šhlahta; familiaris, -re, kar k'drušhini iliilii; oxycratum, enu šhleht pytje ša drušhino, patoki; paedagogium, -gy, ena fliula, enu meiftu vhifhi, kir otrozi, inu drušhina prebiva; posca, -ae vel Lora, enu šhleht pytje ša drušhino, patoki; vinum praeliganeum, vinu s narpoprei braniga grošdja ša drušhino; vinum secundarium, ša drušhino vinu ( Vorenc)
Navedenih osem primerov pojasnjevanja latinske iztočnice s slovenskim izrazom drušhina je mogoče združiti v štiri večje pomenske skupine, in sicer na prvem mestu nanašajoč se na združbo ljudi z istim namenom (contubernis), na drugem in tretjem mestu nanašajoč se na družino, krvno sorodstvo, v ožjem in širšem smislu (familia; familiaris), na četrtem mestu pa nanašajoč se na domače posle (paedagogium; vinum praeliganeum etc).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.1.4 Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (Pleteršnik)
Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar geselsko iztočnico družina označuje z naglasom, geselsko iztočnico od kvalifikatorja za samostalnik ženskega spola (/) ločuje z vejico, s številko navaja tri temeljne pomene, zapisane v nemščini (kar je pričakovano, saj gre za slovensko-nemški slovar), ki jih medsebojno ločuje s podpičjem; pomenska razlaga je od primerov ter navedbe virov ločena z vejico ali s podpičjem.
družina, / 1) die Mausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeli; z družino jesli, mil den I.euten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.-Mik. (Pleteršnik)
114
melita zem1.jak iontes
Pleteršnik navaja le tri pomene geselske iztočnice družina, s pomensko povezavo prvega in tretjega pomena (die Hausgenossen; das Gesinde, die Dienerschaft), šele kot drugi pomen navaja družino, pri čemer ne ločuje med družino v ožjem ali širšem smislu. Zanimivo je, da zgolj pri drugem pomenu vira ne navaja, iz česar se da sklepati, da gre osnovni pomen besede, za katerega potrditve v literaturi avtor sam niti ni iskal.
Geselska iztočnica obitelj je v Slovensko-nemškem slovarju označena kot samostalnik ženskega spola, ki se pomensko sklada z drugim pomenom geselske iztočnice družina v istem slovarju. Za podkrepitev pojavnosti izraza so navedeni trije viri (dela Janežiča, Cigaleta, Levstika), dopisana pa je tudi starocerkevnoslovanska različica besede, ki nakazuje slovanski izvor, pri čemer primera v hrvaškem ali srbskem jeziku avtor ne navaja. Oznaka nk. je zelo široka in obsega vse knjige in časopisje novejše dobe, kolikor ni omenjeno posebej (Pleteršnik XVI).
obitelj,*/ die Familie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.\ — hs.; prim. stsl.
obiičih. (Pleteršnik)
Geselski članek z iztočnico obitelj se pojavlja tudi v dodatku k slovarju, ki pa zgolj napoti h geselskemu članku v samem slovarju.
obitelj (dodatek k slovarju) (nam. obitelj). (Pleteršnik)
4.1.5 Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine (Prekmurski)
Slovar stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka geselsko iztočnico označuje z naglasom, in sicer s krativcem, torej s kračino sredi besede, ki je za sodobni slovenski knjižni jezik netipična, slovarsko geslo pa je nadalje označeno z obliko za rodilnik ednine in s kvalifikatorjem za samostalnik ženskega spola (ž), geselska iztočnica od kvalifikatorja za besedno vrsto in spol ter pomena ne lo-
115
razprave, študije
čuje z vejico, pomen, ki je zapisan poševnjeno, pa od primerov, ob katerih sta navedena tudi vira, ločena s podpičjem (TF 1715, 29; TF 1715, 43), ločuje z dvopičjem.
družina -e ž služabniki, služinčad: pokorna driifina TF 1715,29; tou fzvo-
joi Driiiini predlofiti more TF 1715,43 (Prekmurski)
V	slovarju je zabeležen le pomen služabniki, služničad in ne tudi družina v krvnem sorodu (ki je sicer izkazan v SLAl). Glede na to, da je kot vir naveden TF (Ferenc Temlin) iz leta 1715, je pravzaprav presenetljivo, da primera nista označena s časovnim kvalifikatorjem, ki bi označeval starejša besedila, saj je v slovarju zajeto besedišče 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnejših del v obdobju med letoma 1715 in 1886.
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.2 Splošni slovarji slovenskega jezika
Kot splošna slovarja slovenskega (knjižnega) jezika sta bila v analizo zajeta dva verjetno najpogosteje uporabljana, zagotovo pa med uporabniki najbolj uzaveščena, Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis.
4.2.1 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)
V	Slovarju slovenskega knjižnega jezika je geselski članek zapisan po sodobnih slovaropisnih načelih, z naglašeno geselsko iztočnico, z zapisanim rod. ed. ter s kvalifikatorjem za samostalnik (ženskega) spola, v oklepaju je zapisan tonemski naglas, geselska iztočnica od kvalifikatorja za besedno vrsto in spol ter pomene ni ločena z vejico, pomeni so zapisani poševnjeno in od primerov ločeni z dvodpičjem, navedenim pomenom sledi (v geselski iztočnici družina) še terminološko gnezdo (♦).
116
melita zem1.jak iontes
družina -e ž (i) l. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; pubL rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu // eden od zakoncev in otroci: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino 2. skupina ljudi, kijih vezejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci 4. raba peša služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina) 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic ♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; lingv. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov, rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožefi soc. nepopolna družina v kateri manjka eden od staršev; načrtovanje družine; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena (SSKJ)
SSKJ ponuja kar šest različnih pomenov, od tega so temeljni trije: 1) zakonski par z otroki ali brez njih, 2) skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina ter 3) skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo. Četrti pomen je označen s kvalifikator-jem raba peša (pomen služabniki, služničad), peti pa s kvalifika-torjem zastar. (druščina, družba). Zadnji pomen pa ponuja možnost nadaljnjih pomenskih raziskav na ožjih strokovnih področjih,
117
razprave, študije
saj je najprej zaveden kvalifikator biol. (biologija), ki s primeroma osvetljuje možnosti rabe tako za živalstvo kot rastlinstvo, v terminološkem gnezdu pa so izpostavljena strokovna področja čebelarstva, jezikoslovja, religije, sociologije, tiskarstva in zgodovine: čeb. (čebelja družina); lingv. (družina jezikov); rel. (sveta družina); soc. (nepopolna družina); tisk.; zgod. (družina).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) je v slovarju zavedena, in sicer s kvalifikatorjem zastar. (zastarelo) ter v ožjem in širšem pomenu krvnega sorodstva.
obitelj -i ž (1) zastar. družina, rodbina: ta obitelj stanuje v sosednji hiši;
biti iz dobre, ugledne obitelji / preživljati številno obitelj / ob rojstnem
dnevu starega barona se je zbrala vsa obitelj (SSKJ)
4.2.2 Slovenski pravopis (Pravopis)
V Slovenskem pravopisu sta zavedena dva geselska članka z ge-selskima iztočnicama družina, in sicer prva kot občno, druga pa kot lastno ime. V Slovenskem pravopisu sta geselska članka zapisana, podobno kot v SSKJ, po sodobnih slovaropisnih načelih, z naglašeno geselsko iztočnico, z zapisanim rod. ed. ter s kvalifikatorjem za samostalnik (ženskega) spola, v oklepaju je zapisan tudi tonemski naglas, geselska iztočnica od kvalifikatorja za besedno vrsto in spol ter pomen ni ločena z vejico, pomenov ni zapisanih, zapisani so le primeri, ki raznolikost pomenov samo nakazujejo.
družina -e ž (i) štiričlanska igralska publ. praznovati v krogu ~e
(Pravopis)
Družina -e ž, stvar. i. (i) |slovenski časopisi (Pravopis)
Občnoimenska geselska iztočnica ponuja tri pomene, ki so sicer ločeni s podpičji in ne tudi s številkami, in sicer gre sklepati na ožje krvno sorodstvo, na skupino ljudi, ki jih druži organizirano
118
melita zem1.jak iontes
skupno delo (primer nakazuje gledališko stroko), tretji primer pa je označen s kvalifikatorjem publ. (publicistično). Lastnoimenska geselska iztočnica daje informacijo, da gre za stvarno lastno ime (kvalifikator stvar, i.), v pokončnih oklepajih je navedena pomenska usmeritev.
Slovenski pravopis navaja tudi dva lastnoimenska geselska članka, pri katerih se v geselski iztočnici beseda družina nahaja na neprvem mestu, in sicer Otrok in družina ter Sveta družina, prvo označeno s kvalifikatorjem stvar. i. (stvarno lastno ime), drugi pa s kvalifikatorjem oseb. i. (osebno ime), v pokončnih oklepajih sta navedena pomena.
Otrok in družina -6ka ~ -e m, stvar. i. (o i 6 i) |slovenska revija| (Pravopis)
Sveta družina -e -e ž, oseb. i. (e i) ver. |Jezus, Marija, Jožef] (Pravopis)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.3 Narečni slovarji
Na spletišču Fran je zaenkrat dostopen zgolj Slovenski lingvistični atlas 1, ki zajema (SLA1 2014: 24) »besedje iz pomenskega polja človek. Vprašanja za besedje iz tega pomenskega polja so v vprašalnici za SLA uvrščena v tri razdelke: I. Telo (vprašanja V001-V076), X. Bolezni (V474-V496) in XIII. Družina (V604-V646a), nekaj pa jih je zaradi asociativne povezanosti z drugimi iskanimi besedami razpršenih tudi po drugih razdelkih (skupaj 151 leksičnih vprašanj). [...] Vprašanja iz pomenskega polja »družina« zajemajo poimenovanja za člane ožje in širše družine oz. krvnega in nekrvnega sorodstva, pa tudi poimenovanja za člane tradicionalno organiziranega slovenskega kmečkega gospodarstva, za njimi pa še splošnejša poimenovanja, kot so V646A ljud-
119
razprave, študije
je, V640 prijatelj, V739 sirota, T780(a) tuj, V780(b) tujec,T780(c) na tuje, V793 jerob itd. [...].«
4.3.1 Slovenski lingvistični atlas (SLAl)
V Slovenskem lingvističnem atlasu se geselska iztočnica družina po pregledu spletišča Fran pojavlja dvakrat, in sicer v dveh narečnih kartah. Prva karta (1/100) prikazuje odgovore anketiranih na 413 točkah po vprašalnicah za SLA na vprašanje družina (SLA V628) na celotnem slovenskem govornem območju. Pojavljajo se 4 različni odgovori v številnih narečnih izgovornih različicah: družina, družinica, familja/familija, famEja,6 le enkrat se v pomenu družina pojavi tudi žlahta, ki je v SLA sicer posebno vprašanje (žlahta (rod), SLA V629) in pomeni širše krvno sorodstvo, zajema pa 8 različnih odgovorov v številnih izgovornih različicah: žlahta, rod, rodbina, sorodniki, parentad, kužini, kužinovi, familja/familija. Geselska iztočnica družina izkazuje še pomen najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi'7 (vprašanjeposel po SLA V641), na slovenskem govornem območju sicer izraženo še z 8 izgovornimi različicami: posel, družinče, hlapec, dekla, delavec, mlajši, težak, taberhar.
Gradivo po SLA drugih pomenov geselske iztočnice družina ne izkazuje, v izkazanem gradivu prav tako ni moč najti iztočnice obitelj.
4.4 Terminološki slovarji
Na spletišču Fran je moč najti besedo družina v šestih različnih terminoloških slovarjih, in sicer v Botaničnem terminološkem slovarju, v Farmacevtskem terminološkem slovarju, v Čebelarskem terminološkem slovarju, v Geološkem in v Geografskem ter Gledališkem
6	Z velikimi črkami so zapisani glasovi, ki v posameznih narečnih govorili sporadično izkazujejo neregularne odraze (SLA 2014: 17).
7	SLA (2014: 303).
120
melita zem1.jak iontes
terminološkem slovarju.8 Vsi terminološki slovarji imajo geselske članke zgrajene po sodobnih slovaropisnih načelih (z označitvijo mesta in vrste naglasa, s slovničnimi in slovarskimi označeval-niki (kvalifikatorji) ter s pomensko/-imi razlago/-ami geselske iztočnice).
4.4.1 Botanični terminološki slovar (Botanika)
V Botaničnem terminološkem slovarju se geselska iztočnica družina pojavi dvakrat, prvič kot edini del besedne zveze, v drugem primeru pa kot desni prilastek jedrne besede areal. Opazen je pomenski premik prvotno izraza družbene terminologije na področje botanike, ki jo s prvotno pomenskostjo veže le dejstvo, da gre za neke vrste skupino.
družina -e ž sist.9 glavna taksonomska skupina med redom in rodom, po mednarodnem kodeksu botanične nomenklature poimenovana z dodanim končajem -aceae, npr. Asteraceae (Botanika)
areal družine -a — m fitogeogr.10 areal, na katerem je razširjena določena rastlinska družina PRIM.:11 areal rodu (Botanika)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
8	Zaporedje navajanja slovarjev in primerov strokovnega izrazja je, kot je zavedeno na spletišču Fran.
9	Strokovni označevalnik sist./sistematika kot eden izmed treh v slovar tematsko vključuje tudi taksonomske in sintaksonomske kategorije. (Opombo vgeselski članek dodala avtorica prispevka.)
10	V Botaničnem terminološkem slovarju so s strokovnim označevalnikom fitogeogr./ fitogeograiija (poleg treh drugih označevalnikov) označeni termini, ki se nanašajo na rastline z vidikov: združba, okolje, razširjenost, varstvo narave. (Opombo v ges-elski članek dodala avtorica prispevka.)
11	Primerjaj izraz iz sorodne ali iste pojmovne skupine ali izraz z nasprotnim pomenom, lsla označitev se pojavi v vseh analiziranih primerih terminoloških slovarjev spletiš-ča Fran. (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
121
razprave, študije
4.4.2	Farmacevtski terminološki slovar (Farmacija)
V	Farmacevtskem terminološkem slovarju se geselska iztočnica družina pojavi dvakrat, prvič kot edini del besedne zveze, v drugem primeru pa kot levi prilastek jedrne besede farmacevt. Opazen je pomenski premik prvotno izraza družbene terminologije na področje farmacije, ki jo s prvotno pomenskostjo veže le dejstvo, da gre za neke vrste skupino, v prvem geselskem članku zapisano kot rod.
družina -e žfarmakognoz.12 takson, ki vsebuje rodove (Farmacija)
družinski farmacevt -ega -a m družinska farmacevtka -e -e ž lek. farm.13 farmacevt, praviloma v izbrani lekarni, ki ga družina pooblasti za vodenje dokumentacije v zvezi z njeno uporabo zdravil PRIM.: izbrani farmacevt (Farmacija)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.4.3	Čebelarski terminološki slovar (Čebelarstvo)
V	Čebelarskem terminološkem slovarju se geselska iztočnica družina pojavi enkrat in bralca napoti h geselski iztočnici s sestavino družina na drugem mestu, torej k iztočnici, v kateri je beseda družina še vedno jedrna beseda besedne zveze čebelja družina. Družinskost je opredeljena kot biološka celota, kar je v najširšem pomenu družina ne glede na vrsto bitij, ki jih sicer združuje.
družina -e ž->H čebelja družina (Čebelarstvo)
Čebelja družina -e -e in družina -e ž biološka celola iz čebel delavk,
12	Farmakognozija. (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
13	Lekarniška farmacija. (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
14	Puščica, kazalka, napotilo k strokovno ali/in jezikovno ustreznejšemu ali pogosteje uporabljanemu izrazu, kjer je celotna informacija o strokovnem izrazu. Ista označitev se pojavi v vseh analiziranih primerih terminoloških slovarjev spletišča I;ran). (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
122
melita zem1.jak iontes
matice in trotov z močnim socialnim vedenjem, ki je nujno za preživetje vrste S:15 zastar. čebelna družina PRIM.: izrojenec, iztepanec, matičar, rednik, starter (Čebelarstvo)
Geselskemu članku z iztočnico družina sledi kar 44 geselskih iztočnic, ki se nanjo pomensko navezujejo oz. jo natančneje opredeljujejo, tako da se da že iz samih geselskih iztočnic, tudi že brez iskanja njihove natančnejše pomenske razlage v geselskih člankih, razbrati celotno življenje čebelje družine, kar kaže na izjemen pomen čebelje družine v čebelarstvu.
Geselske iztočnice z jedrno besedo družina: brezmatična čebelja družina -e -e -e ž; čebelja družina -e -e ž; čebelja družina na
satju -e -e----ž; čebelna družina -e -e ž; divja čebelja družina -e -e
-e ž; dvomatična čebelja družina -e -e -e ž; dvonakladna čebelja družina -e -e -e ž; gospodarska čebelja družina -e -e -e ž; gozdna čebelja družina -e -e -e ž; izrojena čebelja družina -e -e -c ž; izropa-na čebelja družina -e -e -e ž; izzimljena čebelja družina -e -e -e ž; kontrolna čebelja družina -e -e -e ž; križana čebelja družina -e -e -e ž; materna čebelja družina -e -e -e ž; matična družina -e -e ž; močna čebelja družina -e -e -e ž; nerojiva čebelja družina -e -e -e ž; ne-zapažena čebelja družina -e -e -e ž; očetna čebelja družina -e -e -e ž; odbrana čebelja družina -e -e -e ž; odmrla čebelja družina -e -e -e ž; osirotela čebelja družina -e -e -e ž; oslabljena čebelja družina -e -e -e ž; padla čebelja družina -e -e -e ž; pomožna čebelja družina -e -e -e ž; poskusna čebelja družina -e -e -e ž; prelegajoča čebelja družina -e -e -e ž; preživalna čebelja družina -e -e -e ž; pridobitna čebelja družina -e -e -e ž; prvotna čebelja družina -e -e -e ž; redniška čebelja družina -e -e -e ž; rezervna čebelja družina -e -e -e ž; rojiva čebelja družina -e -e -e ž; ropana čebelja družina -e -e -e ž; šibka čebelja družina -e -e -e ž; trotovska družina -e -e ž; umetna čebelja
15 Sopomenka (sinonim); strokovni izraz z enakim pomenom. Ista označitev se pojavi v vseh analiziranih primerih terminoloških slovarjev splelišča Fran. (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
123
razprave, študije
družina -e -e -e ž; vzrejna čebelja družina -e -e -e ž; zapažena čebelja družina -e -e -e ž; zazimljena čebelja družina -e -e -e ž; zrejna čebelja družina -e -e -e ž; živalna čebelja družina -e -e -e ž.
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.4.4	Geološki terminološki slovar (Geologija)
V	Geološkem terminološkem slovarju se geselska iztočnica družina pojavi dvakrat, prvič kot edini del besedne zveze, v drugem primeru pa kot jedrna beseda dvobesedne besedne zveze. Opazen je pomenski premik prvotno izraza družbene terminologije na področje geologije, ki jo s prvotno pomenskostjo veže le dejstvo, da gre za neke vrste skupino, v prvem geselskem članku zapisano kot enota, ki združuje več podobnih ali zelo sorodnih rodov, v drugem geselskem članku pa izpostavljeno kot skupina.
družina -e ž (lat. familia) biološka sistematska enota, ki združuje več
podobnih ali zelo sorodnih rodov (Geologija)
družina kamnin -e -- ž zastar. -> skupina kamnin (Geologija)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.4.5	Geografski terminološki slovar (Geografija)
V	Geografskem terminološkem slovarju se geselska iztočnica družina pojavi dvakrat, prvič kot edini del besedne zveze, v drugem primeru pa kot jedrna beseda dvobesedne besedne zveze. Vsi trije pomeni geselske iztočnice družina opredeljujejo skupnost oz. skupino ljudi bodisi dveh zakoncev, staršev ali otrok, bodisi zakonsko zvezo, krvno sorodstvo in skupno gospodinjstvo. Tretji, tj. ožji pomen družine, že kaže širitev na drugo sorodstvo, opredeljuje pa ga
124
melita zem1.jak iontes
kot tisto, ki živi v skupnem gospodinjstvu. V drugem geselskem člankn (velika družina) je pomensko zavedeno širše sorodstvo, tj. družinska skupnost, ki vključuje člane izven zakoncev in njunih otrok.
družina -e žl. demogeogr.16 družbeno in pravno priznana skupnost dveh zakoncev različnega spola z njunimi otroki 2. demogeogr. življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno družbeno varstvo 3. demogeogr. skupina ljudi, ki jih povezuje zakonska zveza, krvno sorodstvo in skupno gospodinjstvo (Geografija)
velika družina -e -e ž 1. demogeogr. družinska skupnost, ki jo poleg klasične družine staršev in otrok sestavljajo tudi bližnji krvni sorodniki, njihovi zakonci in otroci, povezani v delovno, gospodarsko skupnost 2. demogeogr. družinska skupnost, sestavljena iz jedra družine, starih staršev in vseh otrok, ki skupaj ustvarjajo prihodke, razpolagajo z njihovo porabo (Geografija)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
4.4.6 Gledališki terminološki slovar (Gledališče)
V Gledališkem terminološkem slovarju se geselska iztočnica družina pojavi trikrat, v vseh primerih kot drugi, jedrni del dvo-besedne besedne zveze. Prva pojavitev (gledališka družina) napoti bralca h geselski iztočnici s sestavino igralska družina, ki v obeh pomenih izraža skupino igralcev, tako tudi v geselskem članku radijska družina, v katerem je sicer izpostavljen radijski medij.
gledališka družina -e -e ž -> igralska družina (Gledališče)
igralska družina -e -ež 1. nekdaj manjša skupina igralcev, ki se ukvar-
16 Demogeografija. (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
125
razprave, študije
ja z gledališčem S: gledališka družina 2. zgod.17 v slovenskem okolju gostujoča skupina igralcev, zlasti nemških, italijanskih S: gledališka družina (Gledališče)
radijska družina -e -e ž zlasti med obema vojnama skupina igralcev, ki izvaja radijske igre (Gledališče)
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovarju ni zavedena.
5 Sklep
Prispevek prinaša pregled rabe geselskih iztočnic Drushina družina' in Obitel obitelj' kot strokovnih izrazov Registra prevoda Dalmatinove Biblije (rabljena predvsem v pomenu ožjega in širšega sorodstvenega razmerja, česar v Besedju slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju sicer ni razbrati) v zgodovinskih, splošnih, narečnih in terminoloških slovarjih slovenskega jezika na spletišču Fran, s čimer izkazuje (ne)kontinuiranost in pomenske širitve/ ožitve slovarske rabe od 16. do 21. stoletja.
Geselska iztočnica družina je zavedena v vseh obravnavanih slovarjih, geselska iztočnica obitelj pa le v dveh zgodovinskih, v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, ter zgolj v enem splošnem slovarju, Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Že Pleteršnikov slovar posredno z navedbo iztočnice obitelj v dodatku k slovarju in z napotitvijo h geselski iztočnici družina nakazuje upadanje rabe, to pa se zgolj še potrdi s kvalifikatorjem zastar. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v neomembi v Slovenskem pravopisu.
Geselska iztočnica obitelj prinaša zgolj en pomen (Slovar slovenskega knjižnega jezika), geselska iztočnica družina pa je z več pomeni označena v Kastelec-Vorenčevem Slovensko-latinslcem slo-
1 7 Zgodovinsko poimenovanje. (Opombo v geselski članek dodala avtorica prispevka.)
126
MELITA ZEMLJAK IONTES
v ar ju (3 pomeni), v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (6 pomenov) ter v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in Slovenskem pravopisu (3 pomeni). Pri zgledih v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega (7 zgledov) pomeni niso določeni. Kjer je navedenih pomenov več, gre bodisi za člane ožjega ali širšega (krvnega) sorodstva, služničadi ali katere koli druge skupine ljudi, ki jih druži skupni cilj.
Terminološki slovarji ponujajo pomene posameznih strokovnih področij izključno za geselsko iztočnico družina (in ne tudi za geselsko iztočnico obitelj), od katerih je pomensko izjemno razčlenjena geselska iztočnica (čebelja) družina v čebelarstvu, ostala strokovna področja ponujajo zgolj po eno ali dve pomenski razlagi. Družina v vseh pomenih v najširšem smislu zaznamuje neko skupnost, skupino, celoto, rod, s čimer ozke strokovne pomene vendarle lahko povežemo s temeljnimi pomeni zgodovinskih, splošnih in narečnih slovarjev.
Ugotoviti je moč, da je primer družina iz družbene terminologije, kot ga je zapisal Dalmatin v Registru prevoda Biblije, v obravnavanih slovarjih (dostopnih na spletišču Fran) od 16. do 21. stoletja še kako živ, pomensko večinoma tudi relativno primerljivo predstavljen. Beseda družina je s svojo živostjo zagotovo povzročila tudi prenos na druga strokovna področja, s skupnim imenovalcem označitve skupine nečesa. Beseda obitelj, po Pleteršniku tudi sicer slovanskega izvora, v 16. stoletju še izkazuje živost, vendar v izrazito manjši meri kot družina, konec 19. stoletja pa izkazuje pešanje rabe, ki se potrdi kot zastareli ostanek jezika v 21. stoletju.
127
razprave, študije
6 Viri in literatura
Kozina AHAČIČ, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestan-tizem. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU.
Ljudmila BOKAL, 2008: zametki terminologije v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije. Slavistična revija 56/2008, št. 4, 57/2009, št. 1. 279-291.
Jurij DALMATIN: Biblija, http://www.dlib.si/rokopisi/biblia/biblia.html, dostop 6. 7. 2015.
Velemir GJURIN, 1984: Register 1584 kot slovaropisni dosežek. Slavistična revija 32/3. 183-208.
Monika KALIN GOLOB, 2008: Jezikovnokultumipristop h knjižni slovenščini. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 79.
Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2001: Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika (Od brižinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stoletja). (Doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
- -, 2002: Liturgična terminologija v proti reformacij i in baroku (1595-1768). Jezikoslovni zapiski 8/1. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRG SAZU. 13-27.
—, 2005: O terminoloških besednih zvezah v krščanski terminologiji preteklih dob. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 32). 334-352.
—, 2009: Razvoj slovenskega strokovnega izrazja. Terminologija in sodobna terminogra-fija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 49-74.
Majda MERŠE, 2006: Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjiž-nojezikovna raba v 16. stoletju. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 41). 485-493.
France NOVAK, 2004: Samostalnika večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Lingüistica et philologica).
Martina OROŽEN, 1983/84: Dalmatinov Register - prvi sinonimni slovarček slovenskega knjižnega jezika. Razvoj slovenske jezikoslovne misli. JiS 29. 196-201.
—, 1981: Razvojne smernice v besedišču Dalmatinovega in Japljevega prevoda Biblije (1584-1784-1791). XX. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. 249-274.
—, 1986a: Pomenska in stilistična izraba »Registra« v sobesedilu Dalmatinove Biblije. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. (Obdobja 6). 403-425.
—, 1986b: Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja. Slovenski jezik v znanosti 1. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 133-150.
128
MELITA ZEM1.JAK IONTES
-	-, 1993: Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedišča v slovenskem jezika Razvoj
slovenske jezikoslovne misli. SR 41. 143-160.
Spletišče Fran: http://www.fran.si/, dostop 6. 7. 2015-16. 7. 2015 (Slovarji: Besedje slovenskega kn jižnega jezika 16. stoletja-, Slovar jezika Janeza Svetokriškega; Slovensko--latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608-1710); Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine; Slovenski pravopisu; Slovar slovenskega knjižnega jezika; Slovenski lingvistični atlas 1 (17, 303); Botanični terminološki slovar, Farmacevtski terminološki slovar; Čebelarski terminološki slovar; Geološki terminološki slovar, Geografski terminološki slovar; Gledališki terminološki slovar).
Špela VINTAR, 2008: Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta ter-minografija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za prevajalstvo. 14.
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. 315.
-	-, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. 28-30.
Melita ZEMLJA K jONTES, 2014: Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi. Maribor: Študentska založba Lilera. 132-133.
129
SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
UDC 811.163.6" 15"929 Dalmatin J.
Melita Zemljah Jotites
Drushina and Obitel as technical terms from the Register of the translation of
Dalmatin's Biblija in the dictionaries of the Slovene language on the Fran website
The article elucidates the use of the common technical terms Drushina ('family') and Obitel ('family') from the sphere of social terminology, as Jurij Dalmatin recorded them in the Register of his translation of Biblija. 'Ihe author shows to what extent and with which semantic markers these two technical terms occur in historical dictionaries, in contemporary general dictionaries of the Slovene (standard) language and in terminological dictionaries on the Fran website, thus showing the (non-)continuity and semantic extension/restriction of the dictionary use of both technical terms from the 16"' to Ihe 21st centuries. Ihe headword družina is cited in all the dictionaries dealt with, while Ihe headword obilelj occurs in only two of the historical dictionaries - in Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja and in Pleteršnik s Slovensko-nemiki slovar - and in only one general dictionary - Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1 he headword obitelj carries just one meaning, while the headword družina has several meanings; it can refer to members of a narrow or broad (blood) relationship or household servants or any other group of people linked by a common goal. Terminological dictionaries oiler the meanings of individual technical spheres exclusively for the headword družina; in all meanings in Ihe broadest sense it denotes some community, group, complete entity, family, whose narrow technical meanings can nevertheless be linked with the basic meanings of the historical, general and dialect dictionaries. It can be established that the example družina from social terminology, such as Dalmatin recorded in Ihe Register of ihe translation of Biblija, in Ihe dictionaries treated (available on the Fran website) from the 16th to Ihe 21st centuries is still completely alive, semantically il is also mostly represented in a relatively comparative manner. The word družina with its animacy certainly brought about its transfer to other technical spheres, with Ihe common denominator of designating a group of something. Ihe word obitelj, also of Slavonic origin according to Pletersnik, shows animacy in the 16th century, though to a definitely smaller degree than družina, but by the end of the 19lb century its use was waning, which is confirmed by it being an archaic remnant of the language in the 21st century.
Key words: technical expressions, social terminology, Drushina, Obitel, družina, obitelj, Jurij Dalmatin, Register, Biblija.
366