172
Karkoli storiš, sebi storiš
Ži?el jo svoje dni puSčavnik, ki je hodil od hise do liiše, da l>i ai iz-prosil hrane. Nekej grofinji je bil ui<5 prenadkžen. Da bi ee nadležncga puščavnika za ves čas stojega iivljenja iznebila, dala mu je dva hlebčeka krnha, pomežaoa s strupoin.    PuščaTnik vzaiue hleljCeks, zahvali se ter otide.
A istega dae malo pozneje se dogodi, da oba grofična sina izgubita na lora pravi pot ter dospeta do ?ottine, v katerej je prebival pužčairnik. Mlada grofa sta bila žejua iu laeua, da se Bogu usmili- Prosila sta tedaj puščavnika, da bi jima dal rsaj malo kraha.
PaJiavoik jinia tak6j pomolS »t& hkM A&, fei j\\ je bil ^vej«! «d Bjijn mateie,
Grofa pojiista kruh in — umreta.
Ko grofiuja to h\6, pade od velike žalosti na tia in omedli. Bila je to za njo strašna kazen božja.
A puščavnik jej reče: ^zapomni si, karkoli storii, sebi storiš!"