Cerkvene zadeve. Blagej ženi v spomin. Ribnica na Poborji, 14. aprila. Naši zvonovi, ki so na veliko soboto in nedeljo tako radostno oznanjevali Kristusovo vstajenje, kako se jim je v kratkem glas spremenil! Med tein, ko so prej klicali svetu: Aleluja, Kristus je vstal od mrtvih, čez par dnij že tužno pojo zadnjo pesem: Naj počiva v miru! C.ele štiri dni se je razlegal ta glas po župniji in naznanjal ljudem ločitev dveh važnik, daleč okoli znanib in v krogu mnogih prijateljev dragih oseb: Ane Štrajhar, veleposestnice v Hudemkotu in pa Janeza Praznik, posestnika v obojih občinah naše župnije. Ker sta bila |oba innogim v dobrem spominu in prijaznosti, naj tudi še dragi nam »Gospodar« spregovori ob svežih gomilah njunih par besedic, rajnima v spomin, nam pa v posnemanje in tolažbo. Ana Ričnik, prej omožena Kuhelnik, sedaj Štrajhar, bila je rojena leta 1825, dosegla je toraj starost 68 let. Kot hči kmetskih starišev se je omožila k sosedu, kjer je s svojim prvim možem v lepem miru in zadovoljnosti živela kacih 15 let. Ali Božja previdnost ji utrga moža še v zgodnjej dobi in jo ostavi samo. Ker pri oskrbovanji več posestev niso zadostovale njene moči, omožila se je v drugič s sedanjim možem gosp. Štrajhar, s katerim je tudi celih 23 let prav zgledno živela, radostno delila z njim vesele ure, potrpežljivo nosila skrbi in trud gospodarstva in ljubezni prenašala križe in težave. Zalibog bilo je zadnjih največ, posebno še, ko je pred kacimi osmimi leti jo napadla mučna in strašna bolezen: rak jo je začel grizti na prsih. Koliko je ona v tem prestala, ko so ga ji zdravniki izrezali, pa ne ozdravili! Upanje po zdravji bilo ji je torej že davno pošlo, zato se je tem raje zatekala k drugemu zdravniku, kateri celi vse rane, namreč k Bogu, kolikor ji je bolezen pripuščala, hodila je rada v cerkev, prejemala pogosto sv. zakramente ter zadnje dneve le bolj v molitvi preživela. Še celo na Veliki petek lezla je v cerkev, potem pa jo kmalo napadejo takšne težave, da je na Velikonoč popoldne komaj še sprejela sv. zakramente. Lučica njenega življenja je še slabo brlela do srede, kadar je ob polu petih popoldne jo upihnil smrtni angelj in jo reSil groznega trpljenja. Otrok telesnih ona ni imela, pa je toliko bolj skrbela za druge ter mnogo rejenčkov vzgojila. Enako je bila njena roka vedno odprta revežem in beračem, katerib nikoli ni praznih puščala od hiše. Posebno pa je svoji družini bila vedno skrbna mati, da se je vsakdo celo domač čutil v njenej hiši. Vse to so pričale in polrdile obilne solze ob njenem mrtvaškem odru! Koliko skrb pa je ona imela za gospodarstvo, da je kljubu svojej bolpzni vedno vsaj z besedo oskrbovala gospodinjstvo Stirik posestev. Njena beseda, njen svet, njen ukaz, in vselej bilo ,je prav! Tako zna le on, ki se gospodarslva do dobrega priuči, z ljubeznijo oklene in stanovitno vstraja do konca. Takšna gospodinja bila je rajna, gotovo vsem v najlepSi izgled! Kako ,jo je vse Ijubilo in spoštovalo, pričalo nam je gorko sočutje mnogih v njenej bolezni, pričal nam tudi mrtvaški oder z dragimi venci obložen in trakovi ovit. Prekrasne vence so darovali: gospa Pahernikova v Vuhredu in rodbina Ričnikova v Ribnici. Tudi naše bralno društvo ni pozabilo, da je v njenih prostorih tolikrat zborovalo; pokazalo je ji to svojo hvaležnost s krasnim vencem. Še celo njeni rejenčki niso hoteli zaostati, napravili so ji tudi ličen venec z napisom: Nepozabljivi materi — hvaležni rejenci. Naj mirno počiva v Gospodu! Bilo je v soboto dne 8. aprila, ko se je zbralo v hiši žalosti npnavadno obilno število pogrebeev, odličnih stanov, od blizo in tudi od daleč. Med jokom vzdignili smo z venci okrašeno krsto ter spremili jo konečno po opravljeni sv. maši na mirodvor, kjer se je v rodbinskem žerfu A. Ričnikovem ji pripravil prostor za poslednji počitek. Pri odprtem grobu govorili so č. g. župnik ganljiv govor med jokom in sočutjem ogromne množice ljudij. Kako prazno in pusto je za Teboj, draga Ana, čuti najprej Tvoj žalosten mož in zapuščeni sorodniki in rejenci! Kako težko se sprijaznimo z mislijo, da pridne gospodinje, vrle »mamice« Kuhelnikove ni več, vsi prijatelji in znanci, tega dopovedati je moje pero preslabo. Le to naj dostaviin v lmenu vsek Te v bo- lezni milujočih: Naj Ti usmiljeni Bog spremeni Tvoje bolečine v bisere, ki naj dičijo Tvoj rajski venec! Novomašniki. Letos bodo ti-le gg. bogoslovci v Mariboru v mašnike posvečeni jn sicer iz 4. leta: Alojzij C i ž o k iz Pilštanja, Henrik Hraševec iz Št. Jurija na Ščavnici, Ivan Kolarič od Sv. Marijete pri Ptuji, Jakob Kozar iz Negove, Matej Meznarič iz Ljutomera, Anton Postružnik iz Brežic, Anton Ravšel iz Središča, Mart. Roškar od Sv. Benedikta v Slov. goricah, MartinŠaloven iz Velenja, Matej Trtinjek z Remšnika in .Takob Vindiš iz Leskovca; ter iz 3. leta : Ivan Gorišek iz Mekin, Alojzij Kokelj iz .lavorja, Jožef MeSko od Velike nedelje in Matej Osenjak iz Št. Lovrenca na Dravskem polji.