ENAKOPRAVNO
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIET
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MAY 18, 1936.
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
ŠTEVILK A (NUMBER) 118
AVSTRIJA IŠČE VOJNI MATERI JAL V ITALIJI
Nepotrjena poročila javljajo, da se mudi v Rimu kot zastopnik avstrijske vlade municijski magnat Fritz Mandel.
RIM, 18. maja. — Tukaj se je zvedelo, da se mudi tu poleg princa Starhemberga, ki je prišel sem "opazovati" športne tekme", tudi avstrijski municij-fcki magnat Fritz Mandel in informirani krogi sodijo, da je bil njegov prihod v zvezi z nepotrjenimi poročili, da se avstrijska vlada pogaja z Mussolinijem, da bi italijanska vojna industrija dobavljala vojni materijal avstrijski armadi, v prvi vrsti aeroplanske dele. Ako se poročila izkažejo za točna in se bodo pogajanja uspešno završila, bo to prišlo kot za nalašč italijanski vojni industriji, ki zdaj, ko jo etijopska vojna zaključena, ^e ve kam z nakopičenim vojnim materijalom. Tega se je nedvomno mnogo nakopičilo, kajti tovarne v severni Italiji, ki izdelujejo aeroplanske dele, tovorne in oklopne avtomobile, municijo itd., so obratovale noč in dan, Mussolini pa vsega tega zaenkrat ne bo več rabil zdaj toliko kot doslej.
DUNAJ. — Odkar je pretekli teden kancelar Schuschnigg vr-gol sodiktatorja Starhemberga iz vlade ter odredil razpust njegovega fašističnega Heimweh-ra, je med člani in voditelji slednjega zavladala velika negotovost, ker ne vedo, kako bi se obračali, da bi bilo bolj prav. Člani Heimwehra, med katerimi je zlasti mnogo brezposelnih mladih mož, ugibajo, kako se bodo prebijali brez 30c (v ameriški valuti) dnevne plače, ki so jo dobivali doslej od Heimweh->"a, njihovi voditelji pa ne vedo, ali bi jo odkuril preko meje, ter se oklenili nacijev ali čakali na razvoj dogodkov doma. Iz privatnih virov prihajajoče Vesti vedo povedati o razburjenju med Starhembergovimi fašisti na deželi in da ima Starhem-berg svoje načrte kako si bo priboril iz rok iztrgano oblast. Schuschnigg je pa medtem glasom vesti iz vojaških krogov Zaposlen s pripravami za rekru-tiranje armade 30,000 mož, s katero namerava podpreti svojo diktaturo. Starhemberg je te-*nu nasprotoval, ker je imel svoj Heimwehr, zato je moral iti.
izkoriščanje newyor-
Ogabno sfyh prostitutk pred sodnijo
Dobro organizirana nižinska ganga je izprešala iz prostitutk nad 12 milijonov dolarjev letno!
NEW YORK. — Newyorsko vrhovno sodišče se je pretekli teden začelo baviti z afero organiziranega izkoriščanja prostitutk po nižinskih karakterjih, ki jim je njihov ogabni posel prinašal težke milijone letno. Na zatožni klopi sede Chas. Luciano, znan nižinski karakter in poglavar izkoriščevalske gange, in devet njegovih pajdašev, ki so obtoženi, da so navajali v prostitucijo. Njihova ganga je kontrolirala nad 200 bordelov v New Yorku in "upo-sljevala" nad tisoč prostitutk. Posebni prosekutor Thomas E. Dewey, ki ga je imenoval nalašč za to preiskavo gov. Lehman pred enim letom z naročilom, naj zatre ta ogabni "racket", upa, da bo izposloval za Luciana, katerega smatra za najnevarnejšega izmed obtožencev, dovolj dolgo zaporno kazen, da se bo med tem njegovo organizacijo popolnoma razbilo in zatrlo.
Prostitutke, ki nas topa jo pred sodiščem kot priče proti Luciano vi gangi, so doslej povedale, da je imela ganga v svojem področju nad 1000 prostitutk, ki so prodajale svoja telesa v 200 hišah širom New Yorka ter pri tem zaslužile vsak večer $35,000, od katere vsote pa so smele obdržati le majhen delež, kajti večino žalostnega zaslužka je šla v žepe Lucianove organizacije, ostalo so pa pobrale "madame", ki so vodile te bordele pod nadzorstvom Lucianove gange. Na ta način je ta ganga izprešala iz prostitutk samo v enem letu dvanajst milijonov in 750 tisoč dolarjev!
Palestinski Židi zahtevajo, da jih Anglija protektira
Tri nadaljne žrtve arabskih protižidovskih izgredov. Deset tisoč. Židov pri žalnih svečanostih.
JERUZALEM, 17. maja Angleške oblasti so danes odredile, da morajo biti vse jeruzalemske ceste zaprte od osmih
■ *	. .... ..zvečer do šestih zjutraj in ves
ke Lucianovi gangi. Najprej	, . » J
•• • .u- , , • ? promet v tem času ustavljen, se ji je približal neki agent po: T , * .	.	J „
...... .. r,:..	, - - • I Jeruzalemcani morajo vso noč
ostati doma. Oblasti so podvze-
Prva priča je bila neke Rose Cohen, kako je zaslužila povprečno $260 na teden pod nadzorstvom "madam", ki jih je imenovala "Jenny the Factory" in "Cookie Flo." Ona je odkrito povedala, kako je prišla v ro-
imenu Pete Balitzer, ki je pri znal pred sodiščem krivdo zavajanja v prostitucijo še preden je bila izbrana porota. "Pete me je vprašal, ali hočem stalno de-
le ta drastični korak zaradi silnega razburjenja, ki ga je povzročil umor treh Židov, ki so
, „ . .v , „	.	bili sinoči umorjeni pred nekim
lo, je pričala Rose, in laz sem , _ rT
"V •! i t t.■» . kinom. Umorjeni Židje so žrt-mu odgovorila, da rada. Nato	.	J ...
. . . , , . I ve sovrastva Arabcev proti Ži-scm se pri njem vpisala za tri i , , „ . . , " , . „ „ i , . .	dom> kar Je izzvalo silovite pro
lpto Vprašana, kaj to po-	1
Vojaška revolta izvršena v Boliviji
LA PAZ, Bolivija. — Armad-ni voditelji so včeraj izrabili generalno delavsko stavko za pretvezo, da so izvedli nekrvavi puč, odstavili predsednika republike Sorzano ter organizirali vojaško vlado, ki ji načeljujejo general Alfonzo Penaranda in polkovniki Marzana, Toro in Busch. O vseh štirih je znano, da so liberalnega mišljenja in zagovorniki socialnih reform. Takoj po prevzemu oblasti je nova vlada izdala proklamacijo, ki jamči delavcem vladno podporo ter obenem zagotavlja, da bo vlada spoštovala vse mednarodne pogodbe in obligacije, ki vežejo Bolivijo. Stavka, ki je izzvala prevrat, je takoj nato
leta." Vprašana, kaj to meni, je pojasnila, da je agent posredoval med njo in "odjemalci," t. j. ji naročal, kam in h komu naj gre. Prvi teden je zaslužila $260, polovico te vsote je morala dati "madami," agentu pa 10 odstotkov. Poleg tega je morala plačevati po $14 na teden za slučaj, da bi rabila zdravniško pomoč, po $10 pa za slučaj, da bi bila aretirana. V najslabših slučajih je zaslužila s svojim telesom $114 na teden. Ostalo pa ji ni v nobenem slučaju dosti, ker je večino žalostnega zaslužka pobasala Lucia-nova ganga. In kakor z Rose, tako se je godilo z ostalimi prostitutkami.
Luciano, ki se ga smatra za najmočnejšo nižinsko osebnost v Ameriki, pa svoje organizacije ni vodil direktno, temveč potom podrejenih poboČnikov, ki so prihajali po navodila k njemu v razkošni newyorski hotel Naldorf-Astoria, v katerem je stanoval.
SVOJO LASTNO "DVOJČICO" JE IGRALA
KER JE PREZGODAJ OGLAŠAL
LOS ANGELES. — Ko se je i MOSKVA. — Poluradno gla-Ralph Snidow nekega jutra zbu- silo sovjetske vlade "Pravda" dil, se je znašel v postelji pri zahteva, da se postavi upravite-mladenki ki je bila za čudo po-jlja, neke oblačilne distribucijske dobna njegovi ženi, a je trdila, j agencije Jacoba Gaja pred aisci-da je njena sestra - dvojčica, plinarno sodišče, ker je oglašal, kar je Ralphu pognalo kri v o- da je na trgu moško spodnje pe-
Unija dobila novega organizatorja
D. G. Bowles, večletni organi zator Clevelandske delavske federacije in unije pekov, je bil v Petek imenovan za glavnega organizatorja Building Service employes International unije v ^hiju, katero pozicijo je doslej zavzemal John E. McGee, ki je odstavljen. Bowlesa je imenoval za organizatorja podpredsednik unije Thomas J. ^urke, ki je prišel nalašč zato iz Chicaga.
Roko si je zlomil
Dobro poznani slovenski pek Charles Zupančič, ki je vodil Vrsto let pekarijo v Slovenskem Narodnem Domu, si je zlomil
braz, srce v klip-klop in lase pokonci. V strahu, da bi njegov "greh" ne prišel ženi na uho, je "dvojčico" podkupil z denarjem, da je molčala o stvari. "Virgini-ja" — tako je "dvojčica" rekla, da ji je ime — pa je stvar še ponavljala in izsiljevala iz Ral-pha denar, dokler ni posegla vmes njegova mati ter dognala, da sinova žena nima nobene sestre, še manj pa dvojčice, da je bilo vse skupa j prevara, da je iz moža spravljala denar." Virginia" se je izdala, ko se je nalezla premočne prijače in zaspala pri tašči, ko se je prebudila, je pa pozabila, da je zaspala kot "dvojčica Virginija" ter rekla, da je Ralphova žena Bernice. Te dni je sodnik razveljavil Ralphov zakon z Bernice in Ralph je bil rešen nenavadne more.
rilo, ki v resnici še niti izdelano ni bilo. Posledica tega oglašanja je bila, da je oblačilne prodajalne oblegalo na tisoče moških, ki so prišli kupovat spodnje obleke, a so dobili samo—dolg nosove.
tižidovske izbruhe, ki so doslej zahtevali že 23 smrtnih žrtev med Židi, dočim je bilo ubitih v teh izgredih tudi 15 Arabcev. Arabci zahtevajo, da angleške oblasti ustavijo priseljevanje Židov v Palestino, čemer se pa iste nočejo ukloniti.
Danes so se vršile pred bolnišnico, v kateri leže trupla u-bitih Židov, masne žalne svečanosti, katerih se je udeležilo deset tisoč Židov. Predsednik Židovskega narodnega sveta Isaac Ben Zvi je ob tej priliki izjavil: "Mi ne bomo dopustili, da bi Anglija tolerirala morit-ve. Mi smo prišli v Palestino, da bi deželo izgr„*iili, a smo bili sprejeti s kampanjo razdejanja in prelivanja krvi. Toda mi ne bomo dovolili, da bi se nas prepustilo na milost in nemilost drhali, ki preliva našo kri. Svet mora vprašati Anglijo, kako dolgo namerava dopustiti to nevzdržno situacijo."
Vse strategične točke v Jeruzalemu stražijo angleški vojaki s strojnicami in ulice patrulji-rajo močni vojaški oddelki. Angleške pehotne oddelke in oklopne avtomobile je videti na vseh palestinskih cestah. Vojaštvo preišče vse potnike, ako nimajo pri sebi orožja. V Jeruzalemu že ni bilo toliko vojaštva na cestah, odkar so Angleži med svetovno vojno zasedli Palestino.
Amerika je proti japonskemu prodiranju v Aziji
Državni potdajnik Philips je poudaril, da Združene države v tem pogledu niso spremenile znanega svojega stališča.
Japonci pošiljajo nove čete na severno Kitajsko.
UASHINGTON. — Ameriška vlada je v soboto dala jasno razumeti, da pazno zasleduje položaj v Aziji in da ji razvoj dogodkov na severnem Kitajskem nič ne ugaja, ko je državni pod-tajnik William Phillips na sestanku, časniških poročevalcev
poudaril, da ameriška Vlada v ponehala in delavci so se podali j tem pogledu stoji na stališču, nadelo. Bolivija ima težke no-j ki je bilo izraženo v nedavni tranje krče, zlasti veliko brez-j izjavi državnega tajnika Hulla. poselnost, ki se je občutno po-|Hull je tedaj (5. dec. 1935) o-večala, ko so se vrnili s fronte raenil (Japonsko) prizadevanje
v pokrajini Chaco tisoči vojakov in vojnih ujetnikov. Gen. Penaranda je ostro kritiziral "privilegirane gospodarske kroge, ki so se v zadnjih letih postavili v vlogo države v državi," t. j. so dominirali politično življenje republike, ne da bi nosili kako odgovornost, dočim "so morali revni državljani doprina-
da se "spremeni politični status in položaj severnih kitajskih provinc" potom "avtonomistič-nega gibanja" ter poudaril, da to logično navdaja s skrbjo ne samo kitajske vlade in ljudstva, temveč vse države, ki imajo kake interese na Kitajskem. Hul-lova izjava je bilo indirektno svarilo Japonski, naj spoštuje
šati težke žrtve." Za provizo- mednarodne dogovore, obenem
ričnega predsednika je vojaška junta imenovala polk. Jose To-ra.
Smrtna kosa
Smrt deklice
Iz bolnice
Mrs. Lawrence Leskovec,
15710 Holmes Ave. in Mrs. Mary Svetina, 14919 Pepper Ave. sta bili pripeljana domov iz Glenville bolnice.
Nov grob
V nedeljo zjutraj je preminul r°ko in sedaj se nahaja pod'Thomas Kublin, 4107 Payne' 2(iravniško oskrbo na domu na'Ave., rodom Poljak. Pogreb 6210 Edna Ave., kjer ga prija-jima v oskrbi pogrebni zavod A. telji lahko obiščejo.	I Grdina in Sinovi.
V noči od sobote na nedeljo je umrla šest in pol leta stara Margareta Duša, hči Franka in Antonije Duša, 15625 School Ave. Dekletce, ki je že dalj časa bolehalo, je obiskovalo prvi raz-redred šole fare Marije Vnebo-vzete in bi bilo imelo včeraj iti k prvemu obhajilu. Poleg očeta, ki že pet let boleha na neozdravljivi bolezni, in matere zapušča tu šo 11-letnega brata Franka. Oče je doma iz vasi čagošče, občina Sv. Vid pri Stični, mati pa iz Gabrinje vasi, občina Soster pri Ljubljani. Margareta je bila članica društva sv. Helene, št. 192 KSKJ. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne ob devetih iz hiše žalosti v cerkev Marije Vne-bovzete in na pokopališče Calvary. Pogrebnik A. Grdina iti sinovi.
ZIONCHECK PIJE TONI-KO ZA LASE
ST. THOMAS, Virginsko otočje. — Demokratski kongresnik Zioncheck iz države Washington, ki ga zadnje čase silovito lomi, je tukaj priznal, da rad pije mešanico tonike za lase in ruma in da se mu taka pijača dopade. če je to res, potem ni čudno, da ga pod vplivom te mešanice lomi da je strah. Tonike za lake še na glavi niso navadno dosti prida, kje šele v glavi.
Društvo sv. Ane
Članice društva sv. Ane, št. 4, SDZ se opozarja, da pridejo nocoj zvečer ob 8. uri k umrli članici Mary Znidaršič na 1041 East 72 St., da se ji izkaže zad-nža čast. — Tajnica.
Še en dobitek
Miss Irene Intihar, 469 East 149 St., je dobila dobitek od Progresivne trgovske zveze.
DANES ZJUTRAJ JE ZA-ČELA ZBOROVATI V MILWAUKEEJU, W I S., IX. REDNA KONVENCIJA SLOVENSKE SVOBODOMISELNE PODPORNE ZVEZE. UREDNIŠTVO 'E-NAKOPRAVNOSTP ŽELI KONVENCIJI PRI NJENEM VAŽNEM DELU MNOGO SREČE!
Kakor smo že poročali, je preminula Mrs. Mary Znidaršič. Bolehala je sedem mesecev. Rojena je bila v vasi Zlebiš pri Ribnici in je prišla v Ameriko leta 1908. S prvim soprogom, ki je umrl leta 1920, je imela 6 otrok, Franka, Mrs. Marie Ad-ler, Mrs. Mildred Powers, Mrs. Anno Dietrick, Victorio in Ed-warda. Poleg otrok zapušča tukaj soproga Johna, podoma-če Matičev. Bila je članica društev Carniola Hive, št. 493. Maccabees, sv. Ane, št. 4, SDZ, Srca Marije Staro, S. Ž. Z. in sv. Neže. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na 1041 East 72 St., v torek zjutraj ob 8:30 pod oskrbo pokrebnega zavoda A. Grdina in sinovi.
Naši državljani
Na zvezni sodniji v Clevelan-du so dobili državljanstvo Združ. držav sledeči rojaki in rojakinje: Mary Kovich, Anton Malevič, Sam Živkovič, Anton Zupančič, George Graider, Barbara Schuster, Nick Ledica, Mary Avsec, Johana Murnik, Frances Plemel, Ana Verkec, Jos. Černe, Mary Hrovat, Elizabeth Elich, Ivan Hribar, Ivana Stavanje, Ana Veninšek, John Gradišar, Frank Turk, Helen Zadel, Rose Nosan, Rose Mauri ch, Helen Bogek in Veronica Novak, skupaj 26 novih državljanov.
Dobili darila
Ob zaključku kuhinjske razstave v Kremzarjevi trgovini, 8806 St. Clair Ave., so dobili darila sledeči: Frigidaire ledenico Jennie Levstik, 1124 East 77 St., Magic Chef plinsko peč Frances Drobnic, 6512 Bonna Ave., Maytag pralni stroj Helen Zadel, 1101 East 63 St. in 4 dobitek. August Oliver, 1101 East 72 St.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Rudolf Tekaučič, 1114 East 66 St., so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka. Dekliško ime matere je Frances Zobec.
pa je jasno namignila, da Združenim državam ni vseeno, kako Japonci rogovilijo v Aziji ter trgajo od Kitajske kos za kosom. Phijips pravi, da ta izjava še zmerom drži.
Philips je bil vprašan, ali je ameriška vlada podvzela kake korake, da se dožene, ali niso Japonci s pošiljanjem novih čet na severno Kitajsko prekršili določb takozv. boksarskega protokola, a na to vprašanje ni od-govorjl. Omenjeni protokol, ki je bil sprejet 1. 1902 po boksarski vstaji na Kitajskem, določa, da smejo imeti Japonska in druge velesile na Kitajskem samo vojaštvo za protekcijo diplomatskih sedežev in komunikacijskih zvez med Peipingom in morjem.
PEIPING. — Severne kitajske province so priča novemu pohodu Japoncev na ozemlje Kitajske. Iz zanesljivih poročil je razvidno, da ima Japonska v teh krajih že deset tisoč mož močno armado, prihajajo pa. še novi oddelki. Opazovalcem se zdi očitno, da. se japonski mili-taristi pripravljajo na končne okupacijo severne Kitajske in obenem tudi na vojno s sovjetsko Rusijo, ki je po njihovem mnenju neizbežna.
SMRTNE ODSODBE V RUSIJI
NOVOSIBIRSK, Sov. unija. — Vojaški tribunal vrhovnega sodišča je obsodil na smrt tri vohune, ki so bili obtoženi odgovornosti za železniške nesr-če na progi Tomsk', deset obtožencev pa je bilo obsojenih po deset let ječe vsak. šest obtožencev je bilo obsojenih na smrt pretekli teden pod enako obtožbo.
ROOSEVELT IN BORAH
PORTLAND, Ore. — V soboto so se vršile v Oregon j primarne volitve. Nominacijo za predsednika sta odnesla Roosevelt in Borah, ki nista imela protikandidatov. Senator Borah pa je dobil več republikanskih glasov kot Roosevelt demokratskih, namreč 48,058, Roosevelt pa 43,851 (po volilnih poročilih iz 835 precinktov).
PREISKAVA TOWNSEN-DOVEGA GIBANJA
WASHINGTON. — Danes so bili pozvani na izpričevanje pred kongresni odsek, ki preiskuje dr. Townsendovo gibanje za starostno pokojnino, nadaljni štirje Townsendovi voditelji, med njimi tudi rev. Alfred J. Wright iz Clevelanda. Med tem je prispela v Washington karavana townsendovcev iz Calif orni je, ki so se pripeljali na 20 tovornih avtomobilih ter pripeljali s seboj peticije, ki nosijo pedpise nad 10,000,000 ljudi, ki odobravajo idejo dr. Townsendovega starostno- pokojninskega načrta.
Stavke gasolinskih delavcev ne bo
Unijski delavci na gasolinskih postajah v Clevelandu, ki so v soboto zapretili s štrajkom, so včeraj soglasno sprejeli po-nudeno pogodbo z desetimi glav^ nimi gasolinskimi družbami v Clevelandu, ki določa plačane počitnice za uslužbence, s čemer
SELASSIEJEV SLUGA USMRČEN
ADDIS ABABA. — Orjaškf nosilec solnčnika oz. dežniku bivšega abesinskega vladarja Haile Selassieja, o katerem se govori, da je bil po postavi največji moški v Abesiniji, je bil včeraj obsojen na smrt in ustreljen zaradi banditstva. Mož je bil 7 čevljev in 5 palcev visok.
BIVŠI GRŠKI PREMIJER UMRL
ATENE. — Včeraj je nenadoma umrl bivši ministerski predsednik Panayoti Tsaldaris, ' ki je bil na vladi, ko se
je
je bila stavka odvrnjena. Pogodba določa, da so uslužbenci, ki so v službi od enega do štirih let, upravičeni do enega tedna plačanih počitnic letno, delavci, ki so v službi vec kot štiri leta,! pa do dvotedenskih plačanih počitnic.
"Kralj Italije in cesar Etijopije"
Včeraj je govoril na nekem shodu ameriških državljanov italijanske narodnosti v Clevelandu italijanski konzul dr. Romeo Montechi ter povedal med drugim, da "prinaša pozdrave kralja Italije in cesarja Etijo-pije."
kralj Jurij vrnil lani iz pregnanstva. Tsaldaris je bil 68 let star. Umorila ga je srčna hiba.
Popravek v zahvali
V	zahvali za pokojnim Louis Kovačičem bi se moralo glasiti ime Anton Mostar in ne Mustard.
Seja Zadružne Zveze
Nocoj ob 7:30 uri se bo vrnila seja direktorija Slov. Zadruž Zveze, Ženski odsek ima pa sej ' v torek ob istem času.
Pismo v uradu
V	uradu Enakopravnosti ima pismo iz Novega mesta Lou» Tolar.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
18. maja, 1936.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor
Po razuašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
za, 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
tsa 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at. Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
TEKMA ZA PRVENSTVO NA ATLANTIKU
Odkar je nemška potniška ladja Evropa potolkla brzinski rekord angleške Mauretanije, ki je dotlej nosila čast kraljice brzine na Atlantiku, se vrši na Atlantskem oceanu zanimiva in napeta tekma za prvenstvo. Nemcem so skušali iztrgati to čast Italijani s svojim Rexom, kar se jim pa ni posrečilo, več sreče so pa imeli Francozi s svojo Normandie, ki je pred nekaj dnevi potolkla vse brzinske rekorde ter si priborila čast kraljice Atlantika. Toda, za kako dolgo? Angleži, ki so tako dolgo prvačili s svojo Maure-tanijo, se namreč nikakor ne mislijo kar tako podati; zgradili so orjaško Queen Mary, ki je po mnenju njenih graditeljev absolutno zadnja beseda v modernem ladjegradništvu; njeni graditelji so prepričani, da ji bo njena prva vožnja priborila čast, ki jo je nekoč skozi dve desetletji nosila Mauretanija. Ostane še Amerika, ki nemara tudi ne bo hotela molče gledati te tekme. Ostali narodi so pač izključeni iz te tekme, ker so finančno prešibki. Ta tekma je namreč silno
Pred nekaj desetletji je bilo drugače. Dokler ni Amerika zaprla vrat priseljevanju, je bilo potnikov na pretek in pa-robrodne družbe niso delale izgube. Po vojni se je položaj naglo slabšal. Potniški promet je vsled omejitve priseljevanja v Združ. države rapidno padel. Ko je v novembru 1. 1931 pristala v New Yorku ogromna ameriška potniška ladja Leviathan, je imela na krovu samo nekaj nad— sedemdeset potnikov— priseljencev. Ostali- potniki so bili ameriški izletniki, ki so se vračali iz Evrope. Pre-koatlantski potniški promet je torej postal odvisen od izletnikov. Parobrodne družbe so začele delati izgubo, še na slabše se je obrnilo, ko je posegla vmes ekonomska depresija ter prekrižala marsikateri izletniški načrt. Vlade posameznih držav so morale globoko poseči v blagajne, da ni prekoatlantska potniška paroplovba docela zmrznila.
Današnji super-parniki, kakor so Eu-ropa in Bremen, Normandie, Rex in Queen Mary, so silno drag luksus. Ker primanjkuje potnikov, jih je treba privabiti z brzino, luksuzno opremo in sorazmerno nizko voznino. In potnik bo našel na kateremkoli izmed teh čudes moderne ladnjegradniške tehnike vse te prednosti. In človek se nehote vpraša: Ali se ta tekma izplača?
Nobenega dvoma ni, da povzroča obratovanje teh orjakov izgubo. Predragi so in obratovanje preveč stane, tudi luksus, ki ga nudijo, je predrag, vozne cene so pa prenizke. Europa in Bremen, Normandie, Rex in Queen Mary niso bili zgrajeni iz potreba, temveč zaradi nacionalnega častihlepja. Vsi hočejo biti prvi. Ta špaš je pa silno drag. In račune bodo plačevali — davkoplačevalci. .
Letošnje poletje bo tekma posebno ostra med Normandie in Queen Mary. Nemci in Italijani tudi ne bodo molče stali ob strani. Toda, naj že zmaga v tej tekmi kdorkoli, ogromne stroške te tekme bodo nosili tako nemški kot angleški, francoski in italijanski — davkoplačevalci. Ti bodo izgubili, kjer nihče razen moderne ladjegradniške tehnike ne bo zmagal.
Rac un prireditve v pomoč poplav-
encem
priredil Slov, IVI. Dom, dne 3. maja 1936 Collinwood, O.
boj deset centov za shod. Torttj to bo nekakšen piknik, in vhod v spodnji prostor, v bar-room bo prost, vsak bo lahko vstopil, brez vstopnice. Dobili se bodo prigrizki, in pijača.
Ampak glavno za vas državljane je, da poznate enkrat žu-Navzlic kratkemu času aran-!Pana- ki vodi mestno opravo, Črna prireditve v pomoč sloven-j kler ni bondnih obveznosti, in ne skim poplavijencem, katero je dolSov> kot Jih ima vaš Cleve" aranžiral direktorij Slov. Del.,land- In vendar mi menjamo, de-Doma, Collinwood, Ohio z sode- "okratskega župana, za repu-lovanjem odsekov, kulturnih or- 'j Mikanea in še celo mestnega po-ganizacij in posameznih kultur- slovodj° srno imeli, pa vseeno nih sodclovalcev, je prireditev ,
Romari angleškega policista
V Stari cerkvi v Chelseji se je izvršila poroka, ki je zbudila v londonski družbi veliko pozornost. 39-letna Honor Felicity Strongova, hči anglikanskega duhovnika, se je poročila z mladim policistom Williamom Sear-lom Parkerjem. Družina Stron-gove je z zakonom ene svojih hčerk zvezana z angleško aris-imamo" veliko bondnih obvezno- tokracijo. Nevestina sestra je
jako pohvalno izpadla. Direkto-,sti in d™gačne dolgove. Vaši
rij S. D. D. izreka vsem sodelo-;P°Hcaji tudi lliso tako zadovoljni
valcem prisrčno zahvalo za nji-1kct si Predstavljate, ker večkrat
hovo pomoč, kakor tudi našim 1 ne P^J^jo plače ko pride pla-
trgovcem, ki so z blagom pri-^11™ dan" Toraj za nas vse Je
važno, da se tudi mi seznanimo
I
skočili na pomoč, ter zavedni Collinwoodski publiki za takoj2 mož™< ki predstavljajo stran
ko, ki ima program, ki je v prid delavnih državljanov. In to je
lopo vdeležbo. Skupni dohodki
prireditve:
župan Hoan iz Milwaukee, in v
Koncertnih vstopnic po 25c pro-1 nedeljo ob 4 uri, popoldan ga danih za $77.25 — Pivskih list-'lahko vidite in slišite.. In ne pokov prodanih za $110.35, — da- nabite, da je on član socijali-rovali v denarju društvo "Blej- stične stranke, sko Jezero" št. 27 SDZ $5.00 —	Frank Barbič
Progresivne Slovenke, krožek 1 $3 — Mr. Louis Seme $2.00, Fr. Zavrl $3.00, neimenovana članica SNPJ $3.00 skupnih Dohodkov $200.60.
Stroški: Tiskovina vstopnic
Konvencija soc. stranke
V soboto, dne 23. maja sc o-
v
$4.38, Kuhels grocer,je $5.73,'tvori konvencija soc. stmnke . Fence in Petne godba $6.00, Or- j Public Auditoriju na 6 st. m st kestra "Bled" $25.00, Godba >lair Av,, naJkateri se bu no.
Bled dirigent m tambor $9.00, miniralp predsedniškega kandidatk na vstopnice $2.50, S. D. data iu d uradnike, za je-D. prometno blago $55.95. skup-' ke volitve. v soboto ob 7:3() mh stroškov $108.56, ostane či-'zvečer se bo vršil javni ljudski
shod, na katerem bodo nastoni-
žena princa Georgesa Imeretin-skega. Sama je imela prijateljice med damami londonske družbe' in pred dvema letoma jo je njena mati ob velikem pomladnem sprejemu predstavila angleškemu kraljevemu paru. Pred časom se je seznanila s policistom Parkerjem in se je zaljubila vanj. Njeni starši so se tej zvezi upirali pa so se morali nazadnje le vdati. K poroki je v cerkev prišlo mnogo a-ristokratov, ki so mlademu paru voščili najboljše.
sti dobiček $93.04.
V blagu darovali Mr. T. Kra
i najbolj prominentni govorniki
;oc
šovfec 10 gal. vina, The Double <£0C stranke. Eden glavnih goggle Bottling Co. (J. Potokar) vornikov bo George Lenzburv
sodček pive in 5 zabojev popa,' voditelj angleške delavske stran m več slovenskih trgovcev v ke> ki se nahaja v tej deželi na
jestvmah. Ves čisti dobiček bo govorniški turi. Drugi govorniki poslan na odbor "za v pomoč bodo: Leo. Krzycki predsednik slovenskim poplavi jene em". < stranke, Norman Thomas, Direktorij Slov. Del. Doma, dvakratni predsedniški kandi-
Coliinwood, O.
j dat soc. stranke, Daniel Hoan, V. Cofi, tajnik gUpan mesta Milwaukee, Frank
iiOPTSKA DUHOVŠČINA PRI BADOGLIJII
Kakor poročajo iz Asmare, jq maršal Badoglio za velikonočna praznike v svojem glavnem stanu sprejel veliko zastopstvo Ikoptskili duhovnikov in visokih cerkvenih dostojanstvenikov iz ozemlja okrog Sokote in jezera Ašangi. Ti duhovni so italijanskemu maršalu sporočili voščila, prebivalstva iz tega ozemlja.
Maršal je odvrnil, naj povedo temu prebivalstvu, da je Italija Abesincem naklonjena. Kjerkoli bo naletela na prijateljstvo, bo pokazala vso svojo velikodušnost, proti nezvestobi in barbarstvu pa bo nastopala z neizprosno strogostjo. Koptski duhovniki so še deiali, da se bodo v vseh cerkvah vršile službe božje pri katerih bodo prosili Boga, naj bi italijanska zaščita ostala
Proslava Ljubljane
i Crossw
: gibanja med črnci in Julius ; Hochman podpredsednik med-V Euclidu se bo zopet vršila narodne Ženske šivilne unije, proslava Ljubljane, ali ta se bo1 Shod bodo otvorili skupni pev-vršila na čisto drugačen način ski zbori z delavsko himno in kot prejšna leta, namreč se bo Internacijonalo, pri katerih bo obenem otvoril tudi klub v Slo-'sodeloval tudi pev. zbor "Zar-venskem Društvenem Domu in ja" odsek soc. kluba št. 27. Za-sicer na soboto večer 6. junija.' vedno delavstvo je vabljeno, da Ker bo pa vreme že pregorko se se vdeleži tega velevažnega sho-bo vršilo vse na prostem, to bo da, da sliši govornike, ki bodo namreč vrtna veselica. Servi-1 povedali marsikaj zanimivega, ralo se bo kokošjo večerjo na v korist in izobrazbo delavske-vrtu, kateri bo razsvetljen z lu- mu razredu. Obenem pa pokaže-čimi. Med večerjo bodo svirala te svoje dolžnosti kot zaveden mlada
aith vodja delavskega nad ijud'?tvom' ki Je dosleJ ži"
\rr>lr\ 17 f nrzl*	inviwin T^K-v___i:
Nezgda dveh Cehoslovakov Dne 17. aprila zjutraj je kapitan motoladje "Grado", ki plove med Gradežem in Trstom, opazil na visokem morju dva človeka. ki sta se borila z valovi. Kapitan je velel spustiti v morje rešilni čoln, ki je vzel na krov ponesrečenca. Bila sta Cehoslo-
a dekleta. Plesalo se bo delavec, da ste pripravljeni so-l^/^T	^fT'
.	,• . j , 'j i i- ,	Kcdre, ki sta usluzbena v Trstu,
na vrtu; imeli bomo dve god- delovati skupno proti kapital,-	, * , . .	'
u- en i- i n . • f 1	• S. •	■ i ovedala sta, da le motor odno-
bi; Slavlje se bo nadaljevalo v zmu in za izboljšanje ovni««*,, -	> j	""F"
nedeljo 7
velo v težkem jarmu. Tako velijo italijanska poročila.
IZ PRIMORJA
Tine: "Moj Bog, Tone, nisem vedel, da se ti tako slabo godi, da moraš že po cesti gosti na svoj instrument."
Tone: "Saj ni tako hudo! Le moja žena mi ne pusti, da bi doma igral."
. * * *
Iz kamene dobe. Prvi pračlo-vek: "Kakor vidim, gospod u-rednik, hišo zidate?"
Drugi pračlovek: "Nikakor ne, to so le moji odklonjeni rokopisi."
* * «
Jaka je zasnubil bogato Mino, ki ima cel milijon.
"Vi Mina ste pa zelo bogati."
"Seveda sem, Jaka, cel milijon imam."
"Ali me hočete, Mina?"
"Nak, Jaka, tega pa ne."
"Saj sem že vedel, Mina, da ne bo nič."
"Zakaj ste me pa vprašali, Jaka?"
"Zato, da bi vedel, kaj občuti človek, kadar izgubi en milijon."
* ■•{■ -r-'
Francek je prinesel domov prav slabo spričevalo. Očka je vzel spričevalo v roke in ga začel brati. Njegov obraz je pri tem postajal čedalje mrkejši.
Francek ga je nekaj časa molče opazoval, potem pa prisrčno dejal:
"Očka, nikar ne bodi žalosten, bodi vesel! Saj veš, da žalost škoduje."
ga
Šest v olov je ubila strela kmetu Francu
Socialistični shod
BIVŠI BANKIRJI SPOZNANI KRIVIM
DETROIT. — Zvezna porota je spoznala za krive kršenja zveznih bančnih postav tri bivše glavne uradnike People's Wayne County banke, namreč bivšega predsednika Johna Doddeja, biv. eksek. podpredsednika Donalda Sweeneyja in bivšega podpredsednika Edwi-na Eckerta. Zagovorniki obtožencev zahtevajo novo obravnavo in obsodba ne bo izrečena, dokler sodišče ne odloči glede te zahteve. Najvišja kazen, ki lahko doleti obtožence, je 12 let zapora in deset tisoč globe ali oboje.
• ••	,, . .v. .. . ,T , .	sv°jegi 1 vedal. Ker je bilo grdo vreme
junija popoldne m življenja, vstopnina za na shod „„ „o1 . , .. B , ' , •	4 „ oc	, , so valovi ladjico zagrnili, ona-
zvecer z lepim programom, pe- je samo 25c, ki jo lahko sleher-	. ,	, .
t jem, godbo, plesom m govor- m premore. Vstopnice tudi lah-i	fj* 86 k.omaj dn?Ia nad
niki. Zatorej si zapomnite ta ko dobite pri članih soc. kluba j ^ 0ldcpaj0c Se colnove^
dva dneva in se odločite za 11a št. 27 in v uradu kluba v sta-j
vrt ker smo gotovi, da bo vsa-'^em poslopju S. N. Doma.
kemu všeč zabava.	•., , ,. , . „	1 _	------
Publiciiski odbor - pondeljek 25. ob 6. un zve- Devet u v Opatjem selu. Zažgala J 1 °dUO i^er se pa vrši banket v Aller- jc tudi hlev, ki je zgorel, ton Hotelu na 13 St. in Chester |	t<I>il; se je
t?or ^°pnina na banket Je J delavec Leopold Golob, uslužben vec Tony Walach, star 58 let, je Kdor se hoče seznaniti 2 ))ri tvrdki Anton Rutar v Korit- danes tekom prepira ustrelil
USTRELIL ŽENO IN HČER
LORAIN. — Jeklarski dela-
, , , . ,	.	................... v ivum-i-------- tekom prepira
Cleveland, Oluo delegati, naj se udeleži. Na ban-j niči pri Grahovem. Padel je na-1 svojo ženo in hčer. prva 58 let,
Clevelandčanem in posebno Se1^ '" Storil predsedniški jmreč med delom z voza. Rutar'druga pa 28, nakar je šel nekam slovenskim volilcem v naznanilo, i "an	bo tudl otvoril kam*:Pa je naznanjem oblastem, ker po pint žganja, ki ga je imel pri
da pride med nas v nedeljo 24.'panJ° za 3esenske volitve. Poj Goloba ni bil zavaroval.	tebi, ko je bil aretiran. Obe žen-
maja Milwauski župan Hoan.	SC b° Vrsi1 pIes 111 Pro'i	---Uki bosta najbrž podlegli ranam.
Govoril bo v Slovenskem Delav-|Sta zabava" Pndite!
ckem Domu ob 4 uri popoldne1	---
na shodu, ki ga priredita socija-listična kluba št. 49 in 32. war-do. Vstopnina samo za shod bo 3.0 centov, ker je treba kriti saj delno stroške. Ne bo pa samo
ŽIDOVSKI VODITELJ UMRL
ČASNIKARJI IZGNANI IZ v družini 30 se zadnje čase po-ABESINIJE	gosto prepirali zaradi njegove-
ADDIS ABABA. — Italijan-!P'J^evanja. Mrs. Walach je ske okupacijske oblasti so vče-izarfdl tega . že nekaJkrat dala
I raj izgnale iz Abosinije štiri ino-1™^ zapreti' a 8e ni ,dč PobolJ LONDON. — Tu je umrl dr., /.emske časniške poročevalce,. Nahum Sokolow, eden izmed ; namreč poročevalca londonske-shr.d, bo tudi ples in sicer take j' najvplivnejših voditeljev sve- ga Timesa, poročevalca newy po shodu se prične v spodnji j tovnega zionistiČneea DokretaUkega "Timesa. zastoniiika fin
,-or-
spodnji j tovnega zionistiČnega poki eta j Žkega "Timesa, zastopnika časo dvorani in bo trajal toliko časa,1 in smatran za starosto v
Oion Lang v Švici je umrl
Eden ustanoviteljev švicarske demokracije, O t o 11
he-j pisne agenture Havas (francos- socialne ____v u u u
a so odstranijo sedeži v zgornji, brejskem literarnem svetu in za ka) in ravnatelja nekega etijop- Lang, je umrl v 72 letu staro-voram, ker se bo potem zgoraj najboljšega židovskega diplo- skega lista. Izgnani so bili pod sti. Lang je bil mnogo let višji adaljeval ples od pol osme uri mata in učenjaka. Dr. Sokolow pretvezo "proti-italijanskih ak- sodnik v Zurichu, kjer voli na-do konca" Vstopnina k plesu je igral važno vlogo na pariški 11 ivnoati in špijonaže". V resnici rod sodnike. Lan- je tudi v v zgornji dvoran, bo 25 centov, ( mirovni konferenci, kjer je do-j so bili seveda izgnani zato, ker Švici delal v ilegalni organiza-ako s, pa nabavite že popoldan segel, da se je Židom priznalo!so bila njihova poročila preveč ciji in je zato umel sedanje av-vstopmeo k plesu potem vam pravico, da se smejo naseliti v j obširna in resnicoljubna, da bi strijsko socialistično gibanje ne bo potreba plačati se pose- Palestini. Bil je 75 let star. | ugajala italijanski komandi. 'prav do dobra
Človekov dobrotnik je med!
Že kulturni narodi najstarejših časov, zlasti pa Grki, Rimljani, lndi 111 Egipčani, so poznali med kot krepko in lahko prebavljivo živilo. Zlasti pa so bili Rimljani med prvimi narodi, kateri so so zanimali za pridobivanje medu, ker nam je ohranjenih več spisov o čebelarstvu med Rimljani. Tudi v zgodbah svetega pisma stare zaveze se 0-menja med večkrat kot nekaj posebno imenitnega. Tudi pri starih Slovanih in Germanih je bil med zelo čislan, zlasti pa je bila čislana pijača, katero .so pridelovali iz medu in so jo imenovali medico.
Kakor je 30-letna vojska (1618-1648) uničila v Evropi marsikakšno kulturno pridobitev, tako je /ačuda uničila tudi med, 0-zi roma uporabo medu. Vendar pa ni bila vojska vsega kriva, ker so začeli tedaj izdelovati umetni sladkor iz trsja, pese in krompirja. Tako je med kot ljudsko živilo vedno bolj stopal v ozadje, čeprav bi bil po svoji hranilni in zdravilni vrednosti zaslužil vedno večje upoštevanje.
Mod je prejkoslej zdravo in krepko živilo. V njem je dovolj tako imenovanega grozdnega in sadnega sladkorja, vsled česar ga človekova prebavila lahko takoj predelajo in odvedejo v kri. Docela drugače je pri sladkorju iz sladkornega trsa, ki je sam na sebi neprebavljiv in ga mora šele solna kislina v človekovem želodcu tako predelati, da lahko uporabne snovi preidejo v kri. Iz lega je razvidno, da se sladkor iz sladkornega trsa počasneje presnavlja, zlasti pa, ako je želodec šibak, ali pa, ako pride preveč sladkorja v želodec. V tem slučaju gre mnogo sicer koristnih stvari neprebavljenih v izgubo, kar povzroča zopet želodčne in črevesne neprilikc. Co to premislimo, Šele lahko razumemo, koliko škodo trpijo ubogi otroški želodčki, na primer o praznikih o božiču, o veliki noči in ob godovih, in koliko denarja zmečejo starši za take škodljive sladkarije!
Na drugi strani nas mora pa učiti tudi pogled v izdelovanje sladkorja. Koliko mehaničnih in kemičnih procesov je treba v raznih kotlih, ceveh in hitrih, koliko vročine jo treba, da dobimo primerno sla-dilo, ki se potom imenuje sladkor! Na drugi •strani pa poglejmo čudovito predelovanje medu po najbolj naravni poti, po pridnosti pridno čebelice! Cobelni panj je najbolj naravna, najbolj popolna in najbolj smotrena sladkorna tovarna, kakršne 110 more doseči noben človek. Tukaj čebelica ničesar ne razkraja. H rana čebel je sestavljena le iz zdravilnih in plemenitih rastlinskih .snovi, torej iz naravnih izdelkov. Nektar, medena rosa, na rastlinah so snuje pod vplivom solnčne svetlobe, vsled česar ima med večjo moč iu večjo vrednost za človeško življenje. To i-111011 u jemo radioaktivnost. Zato je v modu polno vitaminov.
Vrednost čistega čobelinega medu jo brez dvoma v njegovih sestavinah. Polog tega pa ima, drugače kakor pa umetni sladkor, še mnogo drugih dobrih lastnosti, zaradi katerih je postal pravi prijatelj človeka. Kdor uživa med, so mu kropijo mišice in utrjujejo ter umirjajo živci. Pa 110 samo to. Tudi za rodno prebavo je uživanje modu jamstvo, ki nikdar 110 goljufa, zlasti pa no pri otrocih. Pri slabi ali napačni prehrani izravnava težavo želodca ter preprečuje v tem pogledu mnogo bolezni.
Res pa jo, da mod ni tako poceni, kakor umetni sladkor. Vendar pa tudi to velja samo na .splošno. Co pa vzamemo vrednost medu po njegovih dobrih lastnostih, spoznamo, da je tudi najdražji med mnogo cenejše, vsekakor pa mnogo bolj zdravo iu krepko živilo, kakor pa umetni sladkor.
ALI ŽE VEŠ O ABESINIJI?
Julija lanskega leta je abesinski poslanik izročil angleškemu kralju rodovnik, kjer jo razvidno, da izhaja velika kraljica Viktorija iz rodu kralja Salomona, je torej angleška kraljevska družina v sorodu z negu-šem. Rajni kralj Jurij jo prejel zlato verigo Salomonovega reda, kraljica pa reda kraljice Sabe.
PRESADITEV MOŽGANOV
Sedaj je uspelo presaditi tudi možgane iz ene glave v drugo. Seveda predstavljata poskusno živali pri tem eksperimentu žaba in krastača, toda čudež ni zavoljo tega nič manjši. Prof. Oiorsburg iz Vroclova je poskusil to presaditev in sicer na mladih živalih v stadiju paglavcev. Ko jo mlada žaba s krastačinimi možgani zrasla, jo pokazala razne lastnosti krastač. Tako je stara snov za romane postala resnica, čeprav na svoj način.
18. maja, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN
V živalskem raju sredi Afrike
Len dedec Povodnji konj spada
1 teri so se začeli valjati in drug v isto drugega polivati. P r evidno
,,„„. . ,	A . sem lezel za njimi skozi grmov^
vrsto kakor nosorog. Ce pa je, .	J . b .,
,	j .	je. Stara pa me je opazila, z
slon učen star gospod in noso-|J.,	. , ,.5 . .
„.„	Z j ■ - , - rilcem pridržala mladica, ki se
'Og neznosen star godrnjac, bi, . , \	... '
, . , , , • je hotel odstraniti, nakar sta povodnjega konja lahko primer- ^	^
jal debelemu lenemu dedcu, ki,	° a ®
Kadar je slon res razsrjen, je tudi nevaren. Malo je živali, ki bi se tako držale svojega vodnika kakor sloni. Neke noči sva z ženo sedela v zaslonu na drevesu ter hotela filmati. Kmalu sva zagledala med drevjem prihajati več senc k malemu napajališču. Bili so sloni. En slon hodi vedno spredaj, čreda pa ostaja zadaj, da je ne vidiš. Tako je tudi sedaj vodnik previdno prvi šel k vodi, med tem ko je njegovih 20 tovarišev zadaj čakalo njegovega mnenja. To je bil najlepši zgled slonove premetenosti, kar sem jih videl. Čez nekaj hipov se je vodnik vrnil k tovarišem ter nekaj časa pri njih stal. Potem se je obrnil ter se vnovič približal, najinemu zaslonu. To se je kakih šestkrat ponovilo. Ves ta čas so drugi sloni nepremično čakali, zanašajoč se na svojega vodnika, čeprav jih je brez dvoma močno žejalo in so kar koprneli po vodi, ker je bil prejšnji dan zelo vroč. Nato je k vodniku pristopil še drugi slon, tudi ta je menda menil, da zrak ni čist. Vrnila sta se k čredi, nakar so vsi sloni odšli v gozd, ne da bi bili pili.
vročega popoldneva brez ovratnika sedi na verandi, med tem ko mora njegova žena pri drugih pod ribati. Nič ne more bolj pomiriti razburjenih živcev, kakor če gledaš povodnjega konja, ki leži v blatni vodi, kakor da bi ne bilo na vsem božjem svetu drugega kakor blato in voda. Zelo smešen je preplašen povodnji konj. Kadar Se mu zdi, da preti kaka nevar-n°st, skrije glavo pod vodo. Vročega popoldneva sem v velik i mlaki zagledal dva taka de-belokožca. Takoj sta se potopila pod vodo kakor dve debeli Podmornici. Dolgo pa nista mogla zdržati, ker mora povodnji konj od časa do časa na površje po zrak. Tako sta se čez nekaj
minut zopet pokazala na po-Vršju dva ogromna pihajoča gobca. Ko so njuna očesa vide-K da še stojim tam, e nastalo grozno razburjenje: potapljala sta se, prhala, pihala in čofota-a* da še stojim tam, je nastalo ^irno končalo. Debeluhoma je Pošla sapa. Uvidela sta, da se brez potrebe razburjata. Sedla sta v sredo luže, iz vode pa sta ukala le gobca in oči. Tako f-a čakala, da bi se zadeva ta-ali drugače končala. Najbr-2e sta upala, da ju bom pustil Pri miru.
Trdni srednji stan džungle
. Rad imam slone. To je trden Ponosen srednji stan džungle, 1 nekaj da na red. Med seboj e nikdar ne prepirajo. So do-ri in vrli starši, ter imajo ^rav smisel za svoj rod. Nc-°č sem v skrajni sili moral peljati slona, ki me je napa-Zadel sem ga sicer smrt-
vendar ni padel, zato sem ^ Pripravljal, da bi ga z dru-k'1*1 strelom rešil muk. Ko ^ se še pripravljal, sta pri-, a dva ranjenčeva tovariša, ga ^ela med se, kakor bi ga hote-. .Podpirati. Tako je potem s 2avo odšepal v gozd.
je ekoč sem videl samico, ki svojega mladiča pošteno pre-P^a s svojim rilcem. Bil sem
Priča
• ko je samica utrujenega adiča skrbno porinila med Zrasle
skrbno porinila da ni zaostal. Nekoč
^ gledal slončka, ki je jokal ®r.mu je bilo prevroče. Pa je a stara in ga iz svojega ta krepko obrizgala, da se je ohladil.
Si Pot;
°ni so prav gotovo najbolj
krivico prezreti. Tako dela ži rafa. Vsako prizadeto krivico] s plemenitim mirom in dostojanstvom prenaša.
Njen želodec je menda podoben velblodjemu. V južnih delih dežele Kenije so mi domačini in vodniki pripovedovali, da žirafa nikdar ne pije. Tudi sam spočetka več let nisem mogel opaziti žirafe na napajališču. Pozneje pa sem s svojega za slona večkrat videl žirafe, ko so pile. Šle so k vodi bolj boječe kakor druge živali. Včasih jih je tik pred vodo kaj oplašilo da so se umaknile. Drugih živali se ne boje. Nekoč sem videl cel trop žiraf, ki so šle mimo nosoroga, pa se zanj niti zmenile niso. Vendar so vedno pripravljene na beg, kadar bi zagledale kako divjo zver, katera se ne hrani od rastlin.
Je še mnogo drugih živali, ki jih poznam in jih imam rad in sem bil z njimi vsak dan skupaj. Vsaka ima svojo posebnost. Ne poznam pa vseh dovolj dobro, da bi človek spoznal vse tisto na njih, zaradi česar se mi je življenje v Afriki tako priljubilo.
Najbolj plemenita in najbolj nesrečna žival
Kakor zebra je tudi žirafa slastna pečenka za leva. To je pa škoda, ker je žirafa tako prijazna — ljubezniva živalica. Žirafe imam sploh za plemstvo pustinjske divjadi. Njihov nastop je brezhiben, njihovo obnašanje dostojno in do drugih živali polno največje dobrodušne strpnosti. Največja nesreča žirafe je njena postava. Njene noge so dolge, trde in negibne. Dolgi vrat pa je gibek. Žirafa ne more dati od sebe niti najmanjšega glasu v svarilo, ne more zastokati, če jo kaj boli, ali če se česa ustraši. Za o-brambo ji narava ni dala nobenega sredstva. Pripovedovali so, da zna s sprednjima nogama dobro biti, vendar o tem dvomim, ker njeno truplo tega ne kaže.
Vedno me boli srce, če vidim žirafo, ki je postala žrtev kake velike mačke. Nekoč sem na šel pojemajočo žirafo, ki je imela na stegnih odžrto vse meso. Nikjer pa nisem videl kakega sledu, da bi se bila borila. Lev, ki jo je žrl, je menda pravkar rpežljivi starši na vsem sve- j odšel. Drugič sem srečal žira-j0' ^ neskončno potrpežljivost-! fo z mladičem, ki je prišel na Prenašajo vse burke svojih! svet menda šele prejšnjo noč. ljiv 6V" Kadar pa je potrpež- Mirno sem se jima lahko pri-rj, °sti vendarle konec, tedaj z'bližal, ker mladič ni poznal še ho-1*1 Padajo krepki udarci. Pri! nobenega strahu in ni hotel za tilf visoki travi se slonček z j materjo. Ta se je sicer bala
Pa
kofCl.drevesa' začne mladič ka-jčasa potiskala pred seboj, do-
NEGUŠ PRIPRAVLJEN NA VSE
Kakor pišejo newyorski listi, ie abesinski cesar poskrbel za vse primere. Pri dveh ameriških zavarovalnicah se je visoko zavaroval za primer, da bi se moral odpovedati prestolu ali pa, da bi umrl.
Ta zavarovanja so se izvršila ločeno.
Družba, ki ga je zavarovala za primer odpovedi, je zahtevala samo visoke premije, drugih pogojev ni postavila. Druga družba pa je v pogodbo vrinila iz-rečno klavzulo, da izplača zavarovalnino le v primeru, če bi ne-guš umrl naravne smrti. V primeru, da bi padel na bojišču ali pa da bi ga ubila italijanska letalska bomba, bi njegovi sorodniki n. pr. ne dobili nobene zavarovalnine.
LETALEC MOLISON ZA LAS UŠEL SMRTI
Kakor je videti, zasleduje slovita letalska zakonca Molliso-nova v zadnjih letih huda smo-la. Med tem, ko se je rekordni poskus A.my Mollisonove na progi iz Londona v Kapsko mesto izjalovil, je njen mož za las ušel grdi smrti. V Singapuru je legel v svojo hotelsko sobo spat, preden je zaspal, si je v postelji prižgal cigareto. Ni je bil še pokadil do konca, ko so se mu od utrujenosti zaprle oči. Posteljnina se je od tleče cigarete vnela. Letalec se ni zbudil, k sreči pa je hotelsko osobje opazilo dim, ki je uhajal iz sobe. Vdrli so vanjo in letalca zbudili. Postelja je bila že vsa v plamenih.
Cem trdno drži materinega re-! najhujšega, vendar mladica ni Kadar samica obstane v j zapustila, ampak ga je toliko
Je,
da
^ele sesati. Zanimivo pa ! kler ga ni spravila s seboj.
J.
nnajo slonice vime spre-1 Rad bi videl, kje na širokem Nekega opoldneva sem za-'svetu še živi kako bitje, ki bi
MAJ
22. maja, petek — Prosvetni klub S. N. Doma otvori razstavo slik učencev Jugoslovanske šole moderne umetno-
štva "Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. na Stuškovi farmi. 12. julija, nedelja — Društvo "Soča" št. 26, SDZ priredi piknik na Hartman's farmi, —
..... v . „ » , -.r North Royal ton, O. sti, ki jo poučuje Perusek. Vr- 10 ....	TV1 ..
J 1 , .r , . _ .. . 12. julija, nedelja — Piknik pri-si se v spodnji dvorani S. N. J,. J, x, J „„ , „ Doma	1 drustvo Delavec" na
, ,	. , . I Zornovih prostorih na Bradley
maja, sobota — Šolska j^oaci
Piknik Sto-
li. oktobra, nedelja — Društvo j 31. decembra, četrtek — Proslav "Abraševič", predstava v av- va 10-letnice otvoritve SDD, Wa-ditoriju S. N. D. na St. Clair; terloo Rd. Ave.	19 3 7
17. oktobra sobota — Slovenske i	JANUARY 1937
Sokolice št. 442 SNPJ 30- 2. januarja, sobota — Društva letnico v Avditoriju SND.	"Napredne Slovenke" 137 S*
17.	oktobra, sobota — Hippler I N. P. J. Plesna veselica v Av« Guards WC ples v SDD naj ditoriju SND.
Waterloo Rd.	17. januarja, nedelja — Oblatili*
18.	oktobra, nedelja — Skupna ca Slov. N. Doma proslava v.
gleda i	i
like na r°ku Pustinje tri ve" j k*10 bolj brez kak°r je zl" satn Samice> na P°1 odraslega rafa. Res da zna hitreje teči
ca ----- ,,v , , j. , . kako gnsta) da zna bolje brcati
kakor gosenica in da bolje vidi kakor krt. Ampak glista ima svojo luknjo, v katero se lahko ?arije, gosenica se zna zviti v kolobar ter se pod kakim listom skriti in krt žiyi pod zemljo, kjer mu sovražniki ne morejo
'tlC-l *•
tua. ter mladiča, ki je bil ko-bn nekaj tednov star. To je lt(j aaj.manjši slon, kar sem jih videl. Moja žena je skoro li °ala od veselja, toda živa-
filrtTJU niso °Pazile- Za^el senl star. Spredaj so šli štirje
Se ,ki so čakali mladiča, ki
^e kotalil za njimi kakor ne- do živega. Žirafa pa živi na od Pod 1 °*ebel psiček ter izginil j prti ravnimi med levi in leoparde .Sam»co, da bi sesal. Mladič I di, katerim je njeno meso pra-ZasPano naslonil nanjo, va slaščica. Po svoji postavi klei?1 80 obzidno čakali, do-
dc>'
86
Jim ni zazdelo, da ima
pa je na daleč vidna. Braniti se ne more z ničemer. Kakor bi
Nato so trije krenili
. Se
'egi
2a drugimi do mlake, v ka-'dejal, da je najbolje prizadeto (Oglas)
Obiski v Jugoslavijo
Cunard White Star parobrod-na linija naznanja, da je letos veliko zanimanja med Jugoslovani za obisk njih rodne dežele. Posebni izlet se sedaj pripravlja na popularnem expresnern par-niku Berengaria, ki odpluje iz New Yorka 17. junija, Ta izlet bo vodil Jugoslovan M. S. Ekc-rovich, vodja Jugoslovanskega Oddelka Cunard White Star linije v New Yorku.
Vsak, ki je potoval na Cunard parnikih mora poznati lir. Eke-rovicha in njegovo skrb, da pripravi vse udobnosti za njegove potnike. Na krovu gleda, da je vedno zadosti zabave in potnikom pomaga, da pridejo na njih mesta brez skrbi in sitnosti. Prtljaga je odposlana direktno iz New Yorka, da ni na mejah (granicah) sitnosti s preiskava mi. Veliko Jugoslovanov se pri
se bila mati narava zmotila, ko; pravlja za ta izlet, tako, da ako je to nesrečno bitje prinesla se peljete s tem parnikom, bo
Ž^jj1^' Samica. pa je mladiča ne-
Cai Zn eSnila, da je vstal in ra-sem v Afriko. Nekoč je nekdo ste imeli zadosti tovariši je
23. maja, sobota — šolska predstava S. N. Doma v avditoriju V spodnji dvorani razstava slik.
23.	maja, sobota — West Side Slovene Pinochle Klub ples v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
24.	maja nedelja — šola Sv. Vida, Prireditev v Auditoriju S. N. Doma.
23.	maja, sobota — Zabavni večer na prostem priredi S. N. Dom v Maple Heights;
24.	maja, nedelja — Prosvetni klub SND, razstava Peruško-vih slik in slik njegovih u-čencev v spodnji dvorani S. N. D. Zadnji dan razstave.
24. maja, nedelja — Piknik društva. "Euclid", št. 29 S. D. Z. na prostorih Slovenskega društvenega Doma, Recher Ave.
31. maja nedelja., — Jugoslovanski Radio Klub, Koncert v Avditoriju SND. 31. rnaja, nedelja — Piknik priredi Klub Prijatelji Narave na Stuškovi farmi. 31. maja, nedelja — Pevsko društvo "Jadran" piknik na Pin-tarjevi farmi.
JUNIJ
junija, nedelja — Piknik priredi dr. "Združeni Bratje", št. 26 SSPZ na Stuškovih farmah.
7. junija nedelja — piknik društva "Križ" KSKJ v Novak's Gaiden, 3505 West 305 St. 14. junija, nedelja — Piknik Ženskega Odseka Slov. Zadružne Zveze na Stuškovi farmi.
14. juuija, nedelja — Ogromni koncert, priredijo Skupni Mla tiinski Pevski Zbori na vrtu Slovenskega Društvenega Doma, Rccher Ave. 14. junija, nedelja—Piknik pevskega zbora "Delavec" na Zor-novi farmi, Bradley Rd. 14. junija, nedelja — Piknik dr.
"Zvon" v Maple Gardens. 21. junija, nedelja. — Piknik godbe "Bled" na Stuškovi farmi.
21. junija, nedelja — Piknik društva "Cvet" na Zornovi farmi, Bradley Rd. 21. junija, nedelja — Piknik Slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 21. junija, nedelja — Piknik z javno telovadbo priredi Slov. Sokol na Pintarjevih farmah. 21. junija nedelja — Piknik dr. št. 264 SNPJ na Hartman's farmi, North Royalton, O. 28. junija, nedelja — Društvo "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 28. junija, nedelja — Piknik društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ na Stuškovi farmi.
28. junija, nedelja — Piknik Ur. "Kranj" na Močilnlkarjevih farmah.
JULIJ
julija, sobota — Piknik Cle-velandske federacije b. N. P. J. na Pintarjevi farmi.
4.	julija, sobota — Piknik Dramatičnega društva '"'Anton Verovšek" na Stuškovi farmi.
5.	julija, nedelja — Piknik priredi Društvo Tabor, št. 139 S N. P. J. na cerkvenih prosto rih, Maple Gardens, v MajJe
Heights,' ! ; . ' ■;,, 5. julija,"nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble", št. 450 S. N. P. J. v Jager Park, Bliss Rd. in St. Clair Ave. 12. julija, ueiM/-i' — PUtnik dru-
12. julija, nedelja venske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi.
18.	julija, sobota. — piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na Pintarjevih farmah.
19.	julija, nedelja — Piknik društva Waterloo Grove št. 110 W. C. na Stuškovi farmi.
19. julija, nedelja — Piknik priredi Samostojna "Zarja" na Močilnikarjevi farmi.
26. julija nedelja — piknik S. N. Doma in Klub Društev SND, na Pintarjevi farmi.
26. julija, nedelja — Piknik društva "Washington" št. 32. Z. S. Z. na Stuškovi farmi.
26.	julija, nedelja — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
AUGUST
2. avgusta, nedelja — Piknik United Hunting and Game Preserve Club na Stuškovi farmi.
2. avgusta, nedelja — Slovenski Socijalistični klub št. 27, in Soc "Zarja", piknik na Močil-nikarjevih farmah.
2.	avgusta, nedelja — Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi
9. avgusta, nedelja. — Piknik priredi pevsko društvo "Jadran" na Stuškovi farmi.
16. avgusta, nedelja — Piknik priredi društvo "Brooklynski Slovenci", št. 48 SDZ pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16. avgusta, nedelja — Piknik društva "Cerkniško Jezero", št. 59, SDZ na Stuškovi farmi.
16. avgusta, nedelja, — Piknik Kluba Collinwoodskili Groce-ristov in Mesarjev na Pintarjevi farmi.
16. avgusta nedelja — Piknik Slovenske Šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
6. septembra, nedelja — Piknik pcv. zbora "Delavec" na Zornovi farmi, Bradley Rd.
6. septembra, nedelja — 25-let-nico obstanka praznuje društvo "Zavedni Sosedje" št. 158 SNPJ z veselico in programom v Slov. Društ. Domu na Recher Ave.
8. septembra, torek, — Pri-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avdi toriju SND.
18. septembra, nedelja — Vin sko Trgatev, priredi zbor "Cvet" v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
27.	septembra nedelja — Društ. St. Clair Grove, WC. Prireditev v Avditoriju SND.
OKTOBER
3.	oktobra, sobota — Ženska Zveza št. 50 Plesna veselica v Avditoriju SND.
4.	oktobra, nedelja — 2P-letnica društva "Vipavski Raj", štev 312 v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
i. oktobra, nedelja — Dram dr. "Ivan Cankav", Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
10. oktobra, sobota — Klub O-Pal, Plcuia veselica v Avditoriju SND.
društva SSPZ. Prireditev v Auditoriju SND.
24. oktobra, sobota — Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 S. D. Z. Ples v Auditoriju SND.
24.	oktobra, sobota — Progressive ples v SDD, Waterloo Rd.
25.	oktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v avditoriju SND. na St. Clair Ave.
31. oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" 147 SNPJ Plesna veselica v Avditoriju SND.
31. oktobra sobota--Slov. Ženska Zveza št. 18 — ples v S. D. D. Waterloo Rd.
NOVEMBER
1. novembra, nedelja — Radnič-ka Organizacija, Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
7.	novembra, sobota — Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ples v S. D. D., Waterloo Rd.
8.	novembra, nedelja — Sam. Pev. Zbor "Zarja" opera v S. N. Domu.
8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-lctnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd.
8. novembra, nedelja — Koncert
pevskega zbora "Cvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
14. novembra, nedelja — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Prireditev v S. N. D.
14.	novembra, sobota — Washington No. 32 JZZ. ples v S. D. D., Waterloo Rd.
15.	novembra, nedelja — 20-letnica Dr. Collinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd.
15. novembra, nedelja — Collinwood Hive—Macc. ples v S. D., na Waterloo Rd.
21. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
21.	novembra, sobota — Twelve Spades club — ples v S. D. D. na Waterloo Rd.
22.	novembra, nedelja -- Koncert društva "Zvon" v S. N. Domu na E. 80 St.
22. novembra, nedelja — Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ. Proslava 25-letnice v Avditoriju S. N. D.
22. novembra, nedelja — Slov. Ženska Zveza št. 41 ples v S. D. D., Waterloo Rd.
25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road.
25.	novembra, sreda — Prosti ples priredi Inter-Lodge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
26.	novembra, četrtek — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND.
28.	novembra, sobota — "Car-niola Tent" 1288 The Maccabees, Plesna veselica v Avdi-triju SND.
29.	novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Predstava v avditoriju S. N. D.
29. novembra, nedelja — Waterloo Grove W. C. prireditev in ples v SDD. Waterloo Rd.
DECEMBER
6. decembra, nedelja — "Pioneers HBZ. Plesna veselica v Avditoriju SND.
6. decembra, nedelja — Oreški club, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd.
Avditoriju SND.
80. januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št. 126, S. N. P. J. obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave.
februar
6.	februarja, sobota — Društva "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
7.	februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
marc
28. marca nedelja — Prosvetni m klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND.
april
7. aprila nedelja — Dramsko dr. "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT
HEEDED DOCTOR'S ADVICE
Mrs. Robert Hicltey, RosevilJe, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he nald th.-v wouldn't hurt me In (the least. I'vo lost 17 lbs. In ti weeks. Krusehea is worth its weight in gold."
Mrs. Hicltey paid no attention to grossipers who said there was no sate way to reduce. She wisoly fol-YOU? h°r d°oto'''s a(3v'cc- Why don't
Cet a jar of Krusehen to-day (laats 4 weeks and ■•osts but a -trifle). Simply take half teaspoonful in cup ot hot water Qvery morning. All drueulsts.	i
The 7 Kraft
Cheese Spreads
now in new-design Swankyswig glosses!
• Sparkling: glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers.
O
L0. oktobra, sobota — Unem- 18. decembra, nedelja — Verov-
ployment club ples v SDD, na Waterloo Rd.
11. oktobra, nedelja — "Anton Verovšek", igra v SDD, Waterloo Road.
11. oktobra, nedelja — Hrv. Scljačka Stranka, prireditev v Avditoriju S. N. D.
sok igra v S. D. D. Waterloo 20. decembra, nedelja — Prosvetni Klub SND. Božičnica Slov. Mlad. Šole v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 25. decembra, petek Socijalistični club št. 49 ples v S. D. 1 D., Waterloo Rd.
Buy handkerchiefs with whnt it saves ,
il ian't oece«sary to pay 50* or more lo get quality In dentifrice. Listeriue Tooth Poato, made by »lie maker* of Usterine, cornea to you in a large tube at 25£. Not® how it cleans, beautifies and protects your tooth* More* ever it savca you approximately $3 a year ovei 5(>* dentifrice«. Buy things you need with that saving — handkerchiefs aro merely i suggestion. Lambert Fhar> BHcal Co.
LISTIERiNE TOOTH PASTE
____ 2SC......
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yield;; to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Kit hop bpoauso of stomach disturbances, tool} fermentation, or tho wuuring of falsa trn-.th, old pi'oplu [requenlly have halitosis (had broajtb)'. No wondor others consider them a nutannc.
But now Scionce hay found that tlxo roRula" uho of I.istorino will oftun overcome offensive mouth odors due to th&fermentation 61 tiny hits of food on mouth, teeth, or dcu-al plato surfaces.
This Bafa antiseptic and quick doodoraut works quickly. It cleanses mouth, teeth, and ifjm Burfacess. Halts fermentation mid putrefaction, a major cause of odora, and thea counteracts the otfors themselves.
Try using Lanterine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it »wootcBS your breath. Lambert I'harmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Qheek halitosis with US IIRWL
STRAN 4.
Carica Katarina
Zgodovinski roman
—	Mar je mogoče? — vzklikne Natalka. — On sme vendar zdraviti samo carico in one, ki mu jih ona priporoči! — ■
—	On je že ;pri meni! — odvrne Katz. — Sporočil sem mu, naj takoj pride k meni. On se je toroz dvoma podvizal, da takoj izvrši moj ukaz! —
—	Čuden človek! — vzklikne lopa deklica. — Kako moč imate nad ljudmi! Celo telesni zdravnik carice je vam podložen! —
—	Mar me ne bi ubogal moj lastni rojak? Jaz sem mu po-mogel, da je stopil v dvorno služ bo, seveda še takrat, ko sem bil dvorni bankir. —
—	Toda sedaj je že skrajni ras, da Elizabeto odnesemo. — Če pa želite storiti tej deklici u-slugo, mi prisežite, da ne boste nikomu povedali, kje se nahaja Elizabeta Voroncov, če je o-stala živa, ali pa je umrla!
—	Zaklinjam se vam, — zaklice Natalka Soltikovna. — Nihče ne bo zvedel od mene, kje se nahaja Elizabeta Voroncov! —
—	Hvala vam ljubi otrok! — Toda vi že poznate moje ime, pa mi zato tudi vaše povejte! —
—	Jaz sem kneginja Natalka Soltikovna, — odvrne mlada deklica.
—	Soltikovna? — vzklikne starec. — Nikogar ni bilo v vaši rodbini ,ki ne bi bil koristil domovini. — Toda smem-li vam nekaj svetovati? —
—	Govorite! Mislim, da bom lahko poslušala vaš nasvet! —
—	Glejte, da čimprej odidete 7 dvora. Dvorni zrak za vas ni zdrav. On je pokvarjen in zelo nevaren za mlado, lepo deklico! Če pa boste kdaj potrebovali dobrega prijatelja, obrnite se na me. Pridite potem preoblečeni v gostilno "pri slepemu faraonu".
—	Tam se nahajam vsak večer. Toda najboljše bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali.
Z Bogom, kneginja Natalka!
Starec odide. Pred njim so nosili sluge nosila, na katerih je počivala. Elizabeta Voroncov. Šla je naproti življenju, ki ji je obetalo obilo pustolovščin. Še-le sedaj je šla naproti velikemu trpljenju in težkim mukam.
57. POGLAVJE.
Obleganje Orenburga
Orenburg se je nahajal v o-bupnem položaju.
S vseh strani je obkolil mesto Pugnčev s svojo armado.
Zdelo se je, da so kobilice preplavile zemljo. Tam, kjer so bila prej bujna polja, cvetoče vasi, so ostale sedaj samo razvaline in puščoba.
V trdnjavi sta vladala strah in trepet.
Že osem dni so odbijali napade upornikov. Vojaštvo je utrpelo že mnogo izgub.
Knez Daškov se sploh ni brigal za obrambo trdnjave. Vse je prepustil svojemu kapitanu Go- zelo mrzlo, povrh pa so bili ne-
nim orenburškim meščanom, ki so našli v trdnjavi zavetišče.
Njim je knez Daškov delil najslabšo hrano, kar je je imel v trdnjavi: plesniv kruh, pokvarjene meso in vodo, ki je komaj bila užitna.
Ko se je peti dan obleganja o-remburški župan obrnil na kneza Daškova s prošnjo, da se bolj briga za nje, ker so tako izgubili vse svoje premoženje in hiše, mu knez surovo odvrne:
—	Sem-li vas jaz klical? — 3em-li vas jaz prosil, da pridete v trdnjavo ? — S silo ste sem u-drli— Sedaj se vam prav godi!
—	Zakaj niste ostali zunaj? —
—	Tam bi nas vse pobil Puga-čev! — odvrne načelnik — Reka Ural bi bila polna naše krvi! —
—	Vsi moramo prelivati kri za našo carico! — zakriči knez Daškov. — Mar je meni bolje, kakor vam? Mar jaz vem, kaj bo jutri? —
—	Morda se bomo mogli še rešiti, Visokost, — vzklikne župan, — če bi kapitan Golinski poskušal udariti na upornike iz trdnjave! Dokler smo v trdnjavi, se ne moremo ničesar nadejati! — Uporniki imajo vsega v izobilju! Naši vojaki pa trpe lakoto in vedno bolj izgubljajo svojo odpornost! —
—Molčite! — zakriči knez Daškov in jezno udari z nogo na tla. - - Ne mešajte se v moje zadeve! — Še sem jaz gospodar Orenburga! — Jaz, a ne kapitan Golinski! — Če se še enkrat predrznete dajati mi nasvete, vas bom ukazal vreči v ječo! — Ste-li razumeli? —
—	Razumel sem, — odvrne župan. — Sedaj vem, da smo obsojeni na smrt, — na nečastno smrt: —
Župan odide, da sporoči svojim someščanom uspeh svojega razgovora s knezom Daškovim.
Ko so orenburški meščani zvedeli, kako je knez Daškov sprejel njihovega župana in kaj je odgovoril, jih zgrabi nepopisna jeza.
—	Kaj? •—• so kričali možje.
—	Mar da počepamo ko muhe od gladu, z ženami in otroki? Še ipsi dobivajo boljšo hrano kakor mi! — Mar se ne borimo ravnotako pogumno, kakor vojaki? — Knez Daškov naj ne pozabi, da je nas več, kakor pa. njegovih vojakov! Naj se ne šali z našim obupom! —
župan jih je sicer poskušal u-miriti, toda kaj, ko je tudi v njem vse prekipevalo od jeze. — Četudi je imela trdnjava mnogo praznih sob na razpolago, so vendar morali nesrečni orenburški meščani prenočevati po hladnih in vlažnih trdnjavskih hodnikih. Večinoma pa so si postavili na dvorišču šotore, kjer so imeli na razpolaganje vsaj svežega zraka
Na srečo je bilo vreme lepo in toplo. Toda po noči je postalo
linskemu. Njegova zasluga je bila, da vojaštvo ni postalo popolnoma malodušno.
Od Časa do časa pa je hotel knez Daškov vendar-le pokazati, da je on poveljnik trdnjave, pa je izdajal razne ukaze, ki pa. jih ie kapitan Golinski enostav no metal v koš.
Že je primanjkovalo hrane.
Morali so varčevati, ker so se nahajali v trdnjavi tisoči ljudi; kljub temu je ukazal knez Daškov deliti izredno male por-cije hrane.
Toda on sam je živel, kakor vedno. Pil je najboljša vina, jedel je obilno hrano. Branilci O-renburga, njegovi vojaki, pa so stali noč in dan na svojih mestih in oni bi popadali od gladu, da jim ni kapitan Golinski skrivaj pošiljal hrano.
Še hujše se je godilo nesreč-
srečni meščani še brez varstva pred deževjem.
Med temi šotori so vedno hiteli vojaki, ko so odhajali na okope, odnosno se vračali iz njih. Končno se je nahajala med šoto ri .teh nesrečnežev stalno cela tropa psov, svinj in krav, od časa do časa pa je zašla na. dvorišče še kaka krogla. Ta nered je samo še povečal bedo nesrečnih ljudi. Bili so popolnoma izročeni nemarnosti tiraniji kneza Daškova.
Zdelo pa se je, da njihova nesreča še ni dosegla vrhunca.
Kaj se bo zgodilo — kakor so govorili — če bo Pugačev začel streljati na trdnjavo z velikim topom, ki ga je nekje zaplenil'' — Tako ne gre več naprej! — reče župan in se obrne da ne gleda groznega prizora, ki so ga nudili v svoji nesreči njegovi
meščani. — Knez Daškov nas noče poslušati! Ta človek tepta z nogami svoje dolžnosti. On se ne drži tega, kar nam je obetal, ne drži se prisege, ki jo je položil carici. Uporniki si bodo nedvomno osvojili trdnjavo! — — Potem pa bodo uporniki navalili na evropsko Rusijo in ne bo dolgo trajalo, da bo val prevrata prišel do Moskve.
—	Samo eno sredstvo mi še o-staja! — nadaljuje orenburški župan s svojim premišljevanjem Govoril bom z edinim človekom, ki nas more rešiti! —.
Župan se poda v stolp, odkoder so častniki motrili gibanje sovražnih čet. Vedel je, da bo tu našel onega, ki noč in dan skrbi za obrambo trdnjave. Edino njemu se mora zahvaliti, da uporniki doslej še niso zavzeli trdnjave.
Ta človek je bil kapitan Golinski.
Župan odpre lesena vrata in se napoti po stopnicah v stolp.
Prišedši v stolp, uzre Golin-skega, ki je gledal obdan od častnikov skozi daljnogled.
Načelnik je mirno čakal, ker ga ni hotel motiti.
Kapitan povesi daljnogled. B)ed. je bil, ko se je obrnil k častnikom :
—	Gospoda, zdi se mi, da nas bodo uporniki danes napadli! — Če se ne motim, se bo to zgodilo po noči, ker Pugačev vedno napada pod zaščito mraka, ko so naši vojaki že utrujeni in oslabljeni.
—	Zdaj je tri, solnce bo zašlo okoli šeste ure; imamo še torej tri ure časa, da se pripravimo.
—	Mar ne bi bilo boljše, — reče nekdo izmed častnikov, — če bi, gospod kapitan, udrli iz trdnjave in navalili na upornike? — Doslej smo se samo branih. a. Pugačev si je to nedvomno razlagal kot našo slabost! —
—	Da, to je edina možnost, ki nas more še rešiti! — vzklikne nekoliko častnikov.
-- Prijatelji, — reče kapitan Golinski in žalostno zmaje z rameni, to je že dolgo moja topla želja.
—	Bog ve, kolikokrat sem že
ENAKOPilA^OŠT
i dokazoval knezu Daškovu, da je | to edina pot, ki nas more rešiti. ' Mnogo je bolje, da pride do odločilne bitke, kakor pa da nas vsakodnevni spopadi s sovražnikom popolnoma oslabe.
—	Toda knez ni hotel ničesar slišati o mojem predlogu. Še vedno upa da bo prispela iz Pe-trograda pravočasno pomoč. Zaman sem mu pojasnjeval, da bo pomoč, ki nam jo bo morda poslala carica Katarina, dospela še-le osem dni po tem, ko bomo pojedli zadnjo skorjico kruha.
— Osem dni gladovanja pa pomeni, gospoda moja, za vojake šestnajst izgubljenih bitk. Dovolj pa je samo en poraz, da postanejo naši vojaki malodušni.
—	Knez Daškov se ne upa podvzeti nobenega odločnega koraka. On noče, da bi padla odločitev! Toda on je, kakor veste, poveljnik te trdnjave. On e-dini ima pravico odločati o naši usodi! —
—	Poženite potem kneza k vragu! — zakriči z močnim glasom oreburški župan. — Zaprite ga v norišnico, ako je 2norel, ali pa mu dajte v roke igračko, ako je tak strahopetec, da se boji odločilne bitke! Naj se igra, a-ko ga kmetje in kmetice, ki jih ima dovolj v trdnjavi, ne zabavajo več!
Sivi župan je stal ponosno vzravnan in odločno pred častniki.
—	Gospod kapitan Golinski, nadaljuje odločno, — in vi, gospoda moja, obračam se na vas v imenu orenburških meščanov, ki so bih tako nesrečni, da so morali iskati zavetišče v trdnjavi in. prositi ošabnega kneza za milost!
—	Tako ne gre več naprej, kakor je bilo doslej! — Ne dajo nam jesti, — dajejo nam vodo, ki bo med nami povzročila kugo, — našim ženam in otrokom prepovedujejo prebivati v zračnih prostorih. — Z našimi meščani, ki branijo trdnjavo ravnotako kakor vaši vojaki, se postopa kakor s psi! —
—	Ne bojim se glasno povedati : Knez Daškov se je pokazal od prvega trenutka obleganja trdnjave, pa vse do danes, kot
18. maja, 1930.
popolnoma nesposobnega, da izvrši ono nalogo, ki mu jo je carica zaupala. — Razen tega pa je še dokazal, da je strahopetec in da nima srca za naše trpljenje.
—	Tak človek ne sme več odločevati o naši usodi! — Čim prej ga odstranimo, tem boljše bo za nas! —
—	Radi tega vam v imenu o-renburških meščanov predlagam, da Daškova odstavimo, pa vas vprašam, gospod kapitan Golinski, bi-li vi prevzeli povelj-ništvo orenburške trdnjave? —
Čim je župan izrekel te bese-
de, izderejo navzoči častniki svoje meče, jih zavihte in vzklik ne jo:
—	Naj nam bo kapitan Golinski poveljnik! — Živel novi poveljnik orenburške trdnjave! —
—	Stojte! — zagrmi kapitan Golinski, nakar častniki takoj ipovesijo sablje.
—	To je vendar zarota! Mar niste prisegli svojemu komandantu zvestobo in pokornost? -
—	Prisego morate držati! četudi bi knez Daškov sam prelo-
Hiša naprodaj
Hiša za dve družini po 4 sobe in kopalnica, za vsako, vse predelano in moderno urejeno. — Proda se poceni ali pa zamenja za posestvo v Pennsylvaniji. — Vprašajte ali pišite na John Lakota, 436 East 158 St.
Soba v najem
Odda se soba z garažo ali brez. Vse udobnosti. Mirna družina. Vpraša se na 15918 Hunt-mere Ave.
Hiša naprodaj poceni
Proda se hiša za eno družino, 6 sob in kopalnica in čebri za pranje; vse v dobrem stanju, blizu šole na 6908 Pennsylvania Ave. Cena je $1600. Vprašajte na 1125 East Blvd. ali pokličite GArfield 1330.
Naprodaj
Poznani kovač J. Glač ima naprodaj farmo obstoječe iz 4 akrov: 7 milj iz Collinwooda na Miner Rd., blizu Chardon Rd.; na farmi je zidana hiša, gospodarsko poslopje, prostor za ples, 2 prostora za balincati in veliko sadnega drevja. Se proda poceni. Naprodaj ima tudi hišo z 9 sobami na 141 cesti blizu Fisher Body. Oglasite se na 13408 St. Clair Ave., ali pokličite GL. 3963.
Odda se
V najem se oddasta dva stanovanja, vsako po 5 sob. Poizve se na 16106 Holmes Ave.
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
1
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
mil svojo prisego, ne smemo mi to storiti! Pošten človek ne bo nikoli prelomil svoje prisege! (Dalje prihodnjič)
ZA KAŠELJ
Samo par požirkov in—ko bi odrezal—je olajšanje tu
Vsi kašlji so enaki pri Buckley'8 sdravilu (trikratno močnem) — en P0' žirek tega izvrstnega zdravila kmalu istavi navaden kašelj — trdi, dobro »' koreninjeni kašlji so pa olajšani s pfr požirki — in nič več vam ni treba t1" petf po noči, ko ne morete spati.
Buckley's je drugačno zdravilo deluje hitro "kot da bi odrezal." N« vzemite nadomestkov — jamčeno, 43 in 85 centov v vseh lekarnah. W. K Buckley. Inc., Rochester, N. Y.
Maytag prestane trdo
skušnjo mnogih let
Še v najmanjšemu delovnemu kosu, je Maytag izdelan iz najboljšega mate-rijala in po najboljšem delu. Preizkušnje v tovarni in na domovih skozi dolgo vrsto let so dokazale, da je narejen, da prestane najhujšo uporabo— Aluminijast čeber vlit iz enega kosa, Gyratator pralno silo, izmišljen pri Maytag, valjčki za odtok vode in veliko drugih odličnosti.
Vidite MODEL 110
za samo
1.50
69
Sedanje cene so posebno privlačne. Odplačila prav lahka.
mandel hardware
15704 Waterloo Road	KEnmore 1282
'RlNE->
mujrEYES
Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago
Ciste, svetle, zdrave KRASNE Ot'I
so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
Millions prefer it to#
mayonnaise-
l/itl f \
• Miracle Whip is different—deli-cious! The time-honored ingredi-. ents of mayonnaise and old-fash-, ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor
__and smoothness - in
the MiracIe Whip
_ w .	.	-	,„ "TiF; l i beater that's exclu-
• ^ I *«•««« **£«(	^JJMJJ«*-; ! sive wilh Kraft. ^
life's byways
I PONT K Mow HOW ThojSX FEU. OWS "po IT — VH£W'
I Pont Think I'p have, nerve enouch To Walk a twixvi INCH gikpjerl, TWENTY- NINE jJYojtie.-: ABOVE THE
jTtPEWAtK,
N.

can-SAV TMEM -bm&S
ARE S*FE -AMP ALL THAT "BUNK V
Hank - BUTYou WoxupuVgct
up IN ONE 0F7H£MTVttNCS 0(J A bet • No -i-iR-EE, I Want Mi TEET Chi SeMjnviM' SoxjV :