Italjanski zrakoplov dosegel severni tečaj. Parkrat smo že proročali, da se je odpravil italjanski general Nobile z velikim zrakoplovom proti severnemu tečaju. Radi viharjev in neugodnega vremena je mogla zračna ladja večkrat med potjo pristati na zemljo, kjer so jo pred končnim poletom na tečaj dvakrat popravili. Zrakoplov Italija je v noči od srede na četrtek med prvo in drugo uro preletel severni tečaj. Zrakoplov se je vrnil po preletu proti Spitzbergom. General Nobile ni mogel pristati na severnem tečaju, kakor je to nameraval, ampak je vrgel na led iz ladje italjansko zastavo in križ, katerega mu je dal papež in s katerim se posveča severni tečaj Kristusu Kralju. General je poslal papežu po izpolnjeni nalogi to-le brzojavko. »Danes 24. maja ob 1.30 smo z veliko ganjenostjo vrgli na led severnega tečaja križ, ki ste nam ga zaupali. Jaz in moji spremljevalci vam izražamo svojo veliko misijo, ki ste nam poverili. Nobile.« Roparski napad. Kmet Franc Oprešnik iz Limbuša pri Mariboru se je pred nekaj dnevi vračal domov skozi gozd pri Činžatu. V gozdu sta ga napadla dva neznana moška, od katerega je eden nastavil Oprešniku na prsa r«volver, rekoč: »Denar ali smrt!«, drugi pa mu je preiskal že- p« in mu odn«gel denar. Oba roparja sta po izvrš«n«m ropu izginila. Nesreča. V torek, 22. maja popoldne se je vračal iz mariboskega sejma posestnik Jakob Koren iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Po nesreči je pri Račjem prišel pod tovorni vlak, ki mu je odrezal desno nogo. Ponesrečenca so odpeljali v mariborsko bolnico. Koliko let že poznamo v Evropi kanarčke? Letos poteče 450 let, od- kar so ujeli prve kanarčke in jih za- čeli gojiti po hišah. Leta 1478 so pri- šli Španci prvi na krasne Kanarske otoke in našli tamkaj izredne mno- žice sivozelenib. ptic — žolto barvo so dobili kanarčki šele v ujetništvu. Ptički niso bili niti malo boječi in in so se dali z lahkoto ujeti. Ker je bilo tudi njihovo petje izredno pri- jetno, je kupčije vajenim Špancem prišlo na misel, da bi se dali iz teh ptic delati denarci. Začeli so tedaj kanarčke loviti in jih voziti na Špan- sko in ni bilo dolgo, ko se je po vsej Evropi razširila reja kanarčkov. Španska vlada je hotela to trgovino pridržati Španski in je odredila, da se smejo izvažati eamo samci. V tem se je bilo namreč že izkazalo, da se kanarček prav dobro množi tudi v ujetništvu. Vsled navedene prepove- di je morala potem Evropa nad 150 let kupovati kanarčke samo od Špan- cev. Toda tudi tej prednosti se je bližal konec. Neki italijanski ladji se je posrečilo vtihotapiti tudi svoje ljudi na Kanarske otoke. Tam so na- lovili velike množine samic in jih odnesli seboj na ladjo. Na potu do- mov se je ladja v bližini otoka Elbe razbila in kanarčki so ušli in se raz- leteli po otoku. Tu jim je tako uga- jalo, da so se silno hitro množili in Italijani so sedaj uspešno tekmovali s Španci v izvažanju kanarčkov. Začeli so pa gojiti kanarčke tudi v drugih deželah in ti umetno odgoje- ni so svobodne celo nadkrilili tako po perju kakor po petju. Danes že v vsakem mestu najdemo gojitelje ka- narčkov, a v Harzi na Nemškem žive od 3500 prebivalcev tri četrtine od odgoje kanarčkav. Breznspeešn vlom. V noči od 21. na 22. maja je bil izvršen vlom v trgovino Jožefa Rojko v Lajtersbergu pri Mariboru. Vlomilci so odnesli 5 sto kg težko blagajno. Zunaj hiše so jo naložili na ročni voziček in so odpeljali svoj plen v smeri proti avstrijski meji. V blagajni je bilo 20.000 Din v gotovini, za 30.000 pa vrednost nih papirjev. Zločinci so skušali blagajno odpreti, a se jim ni posrečilo radi zasledovanja. Pobegli so najbrž preko meje v Avstrijo, a brez zaželjenega plena. Z motiko sta ga nblla. Dne 24. maja sta napadla na povratku kolarja Josipa Scbleifer v bližini krčme Mar keš pri Ptuju delavec Karl Zotter in viničar Ludvik Preg. Schleifer je obležal mrtev in je bil ubit z motiko. Oba zločinca sta že pod ključem. Samonmor. V sredo, 23. maja zjutraj ob pol 7. uri je v Rogaški Slatini skočila pod tovorni vlak natakarica Amalija Kukavica, pristojna v Trebeljevo. Vlak ji je odrezal glavo in levo roko. Birma v mariborski stolni cerkvi. Letošnjo binkoštno nedeljo je prejelo v marlborski stolni cerkvi 840 birmancev zakrament sv. birme. Letalska prireditev v Mariboru. Na binkoštno nedeljo se je vršila na Teznu pri Mariboru velika letalska pri reditev, katere se je udeležilo zelo veliko naroda iz dežele.Že na binkoštno soboto so se pripeljala v Maribor štiri velika vojaška letala iz Novcga Sada in dve vojaški šolski letali. Iz Ljubljane je priplul tudi ljub ljanski aeroplan. V nedeljo predpoldne sta vozili šolski letali nad letališčem in Mariborom razne potnike. Popoldne so se dvignili v zrak štiri težki vojaški aeroplani, vzleteli visoko in se zopet spuščali proti zemlji. Kakor že omenjeno, jo bila prireditev zelo dobro obiskana, a podeželani so se razšli razočarani, ker so se pripeljali nekateri od daleč, a so videli malo in niti dobre polovice, kakor je bilo raztrobentano po programih, letakih in časopisju. Nesreča vojaškega letalca. V to- rek sta so vračali dve vojaški letali iz Maribora k svoji edinici v Zagre.b. Okoli pol desetih dopoldne sta krožili nad Celjem in se kmalu oddaljili proti travnikom onostran Trnovlja. Tarn je eden od avijonov skušal pristati, ker mu je odpovedal mo tor. Pri pristanku se je prednji del avijona zaril precej močno v zemljo. Na letalu sta se nahajala podnarednik-pilot in podporočnik-izvidnik. Skoro čudo je, da je podporočnik od nesel popolnoma zdravo kožo, a po~ narednik se je močno udaril v čeljust, pri čemer je izgubil nekaj zob. Letalo samo je močno poškodovano. Popolnoma uničen je propeler in kolesa, deloma pa so poškodovana tudi krila. Nesreča je v mestu in okolici vzbudila veliko pozornost. Cel dan so romale množice radovednežev v Trnovlje in ogledovale letalo, ki ga stražijo orožniki. Letalo je tipa »Potez 25B2 No. 10.« Mnogo škode je nesreča povzročila tudi posestniku Franu Gajšeku, na čigar njivo je avijon priletel. Množice radovednežev mu bodo njivo temeljito pohodile. Vojaške vaje na Dravi. Od 1. junija do konca oktobra t. 1. se bodo vršile na Dravi v Ptuju med obema mostoma ter 500 m niže od železniškega mosta vojaške vaje ptujskega pontonirskega bataljona. Zato je zabranjena vožnja po Dravi na naznaCenem mestu vsak delavnik od 5.30 do 11. ure predpoldne ter od 3. do 7. ure popoldne. Po dnevi je 1 km 300 m više od lesenega mosta straža na des nem bregu s črno-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi brodniki se morajo na 300 m od signala ustaviti. Tudi ponoči se bodo vršile vaje in je vožnja po Dravi na naznačenem mestu zabranjena od 8. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Ob nedelja in praznikih (27. in 28. junija) se vaje ne vrše in je plovba prosta. Roparska tolpa v Dravski dolini. Pred dobrimi 14 dnevi se je pojavila v raznih krajih Dravske dol. dobro organizirana roparska tolpa, ki je iz vršila precej prav drznih vlomov in tolovajskih napadov. Roparji so na stopali v večjem številu in so jih videli parkrat v civilni obleki, drugič zopet v vojaški uniformi in oboroženi z vojaškimi puškami in revolverji. Orožništvo se je lotilo z vso res nostjo izsleditve te nevarne družbe in je prišlo parkrat do resnih spopa dov tolovajev z žandarji. Nastop orožništva je roparje preplašil v toliko, da so se razkropili v manjša krdela. Orožniku od Sv. Jurija ob Pesnici se je posrečilo pred dnevi, da je izvlekel iz luknje ob mlinu ob severni meji neznanega človeka in ga pre dal v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Neznanec je Rumun, je gotovo od zgoraj imenovane tolpe, a doslej še ni hotel dati nobenih izjav. Orožništvo in mariborska policija sta ugotovila, da so se ti tolovaji natepli k nam s čehoslovaškoogrske meje in so izvrševall pred do hodom v Jugoslavijo roparsko obrt ob italijanski meji. Dolžnost vsako ga je, da javi sumljive ljudi, ki se klatijo po naših krajih, orožništvu ali pa policiji. Le s sodelovanjem oblasti in naroda se bo posrečilo, iztrebiti ali prepoditi to nevarno družbo. Smrtna uesreča. Na binkoštni pon deljek zjutraj se je zgodila na Dravi pri marenberškem brodu nesreča, ki je zahtevala eno mladostno smrtno žrtev. Nekdo je odpel na binkoštno nedeljo brod, katerega so gnali valovi deroče Drave proti središču reke. V pondeljek zjutraj je čakalo vse polno ljudi na obeh straneh na prevoz, a brod je še bil vedno na sredini. Deutschmanov 261etni sin iz Marenberga in brodar sta zbila iz desk zaboj in se podala s tem nevarnim vozilom proti brodu. Nesreča je hotela, da se je ta zaboj prekucnil in dravski valovi so za vedno pokopali mladega Deutschmana, med tem, ko se je brodar rešil. Mlad brodar. Vajenec nekega mariborskega trgovca se je hotel izvežbati v brodarski stroki. Ko se je mudil doma pri Sv. Petru niže Maribora, je odvezal Lorberjev čoln na Dravi in se spustil po Dravi proti Ptuju in dalje. Sreča mu je bila mila in se je brez kake nezgode pripeljal do Or moža, kjer so ga prijeli. S kakim namenom se je zaupal valovom Drave, mladi brodar noče izdati. Državna podpoia v koruzi za ljutomerski okraj. Na posredovanje oblastnega odbora mariborske oblasti se je dodelilo ljutomerskemu politič nemu okraju iz državne podpore en vagon koruze, ki je namenjen predvsem za revnejše sloje. Omenjena koruza se je v četrtek, dne 31. maja, predpoldne od 9. ure naprej razdelje vala na glavnem kolodvoru in popol dne na kolodvoru v Gornji Radgoni od 3. ure naprej. V Ljutomeru so pri šle v poštev občine: Presika, Slamnjak, Stara cesta in druge. V Spcdnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici je umil po dolgi, mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, g. Florjan Leskovar. Pokojnik je bil pošten in skrben gospodar, vzgleden oče, globoko veren mož ter zvest pristaš SLS. Bog mu daj večni mir in pokoj, njegovo rodbino pa naj tolaži ob bridki izgubi! Romanje Slovencev k Mariji Bistrički. Pred dnevi je bilo končano romanje Slovencev k Mariji Bistrički v Hrvatskem Zagorju. Romanja se je udeležilo lepo število romarjev iz Slovenskih goric. Vsi so se vrnili zadovoljni in so bili od bratov Hrvatov sprejeti prisrčno ter gostoljubno. Pr leke je vodil Kikec iz Stročje vasi, ki je star 80 let in je obiskal zgoraj omenjeno božjo pot 94krat. Pridigoval je Slovencem znani govornik g. pater Ladislav iz Ptuja. Po osmih letih v rokah pravice. Pred dobrimi osmimi leti, in sicer to dne 22. februarja 1920 so našli poleg železniškega tira, pri čuvajnici blizu postaje Videm-Krško, nezavestnega železniškega poduradnika Jos. Malgaja iz Zagreba. Malgaja je v vlaku neznan zločinec napadel, ga oropal in vrgel iz vlaka. Malgaj je za poškodbami kmalu nato umrl. V vlaku je bil oropan suknje, pokrivala, srebrne žepne ure z verižico in večje svote denarja. Po dolgi preiskavi in zasledovanju se je orožnikom v Krškem posrečilo izslediti zločinca. Je to neki Ivan Glogovšek iz Stare vasi v občini Videm. Glogovšek je bil pred dnevi aretiran in izročen sodišču v Celju. Toča. Pretekli četrtek, dne 24. maja, popoldne je divjala v brežiškem okraju nevihta s točo. Vsled toče so bile najbolj prizadete vasi v pišečki fari in sicer Piršenbreg, Blatno, Dedjavas in Pavlovavas. Toča je padala ponekod tako gosta, da je bila zemlja vsa bela od ledu. Ponoči je nastopil mraz, tako da je bila zjutraj slana, ki je vzeta še to, kar je toCa morebiti pustila. V navedenih vaseh so za to leto popolnoma uničeni vinogradi in poljski posevki. Ker so bile iste vasi tudi lansko leto po toči gospodarsko uničene, je ljudstvo radi zaporedne nesreče obupano in je nujna pomoč od države potrebna, sicer bo ljudstvo gladovalo. Občinski odbor občine Drensko rebro je izvolil častnim občanom pilštajnskega veleč. gospoda župnika, in to ob priliki 251etnice mašništva in 201etnice župnikovanja na Pilštaj nu. Odbor je izročil gospodu župniku primerno diplomo kot znak ljubezni in spoštovanja do požtrvovalnega ter občepriljubljenega dušn«ga pastirja. Ugotovitev števila žrtev rudniške nesreče. Smo že poročali, da se je zgo dila pred dnevi v rudniku Brownsville v državi Pensylvanija pri Newyorku velika rudniška nesreča. Sedaj so ugotovili število smrtnih žrteh in teh je 197. Velika letalska nesreča. Dne 28. maja se je vršil na ogromnem letališču v Parizu letalski dan, katerega so se udeležile ljudske množice. Med svečanostmi je padlo eno letalo med gledalce. Smrtno so ponesrečile tri osebe, ranjenih je" bilo 8. Kaj je z razjskovalci severnega tečaja? Med novicami poročamo na prvem mestu, da je preletel italijanski general Nobile z zračno ladijo »Italija« severni tečaj in vrgel na led italijansko zastavo in papežev križ. Po preletu tečaja je poslal general v domovino več brezžičnih brzojavk, ter javil, da se vrača z zrakoklovom proti Spitzbergom. To so bile zadnje vesti od raziskovalcev severnega tečaja. Od tedaj ni nobenega sledu o »Italiji« in njenih potnikih. Ladije so se odpravile, da ugotovijo usodo zrakoplova, a doslej so bila vsa raziskovanja zaman. Nenavadna prikazen. Iz glavnega mesta Galicije Lvova poročajo z dne 28. maja, da je padal v okolici Kolomeje in številnih drugih vzhodnogaliških krajih gost dež, ki je bil pomešan z blatom in je pokril zemljo precej na debelo. Preiskava je dognaala, da je to blato vulkanskega (iz ognjenika) izvora. Bencin jih je rešil smrti. Koncem preteklega meseca se je odpeljal neki avto s 25 romarji iz Bagdada preko puščave na božjo pot v Meko. Ta romarski avto je vodil neki belgijski šofer, ki je imel s seboj še armenske ga mehanika. Med vožnjo je šofer vsled utrujenosti izročil vodstvo avtomobila Armencu, sam pa je trdno zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da je mehanik zgrešil pot. Dolga dva dneva je skušal potem šofer najti zo pet pravo pot, toda vsi napori so bili zaman. Nato se je več romarjev odločilo, da odidejo peš, da si poiščejo pot. Med tem je Armenec že umrl vsled žeje. Ko romarjev le predolgo ni bilo v Bejrut, so od tamkaj poslali aeroplan, ki je našel avto v puščavi. Takoj sta bila odposlana iz Bejruta dva avta, ki sta rešila romarje iz že skrajne stiske. Pomoč pa je bila tudi že nujno potrebna. Romarji so namreč že skoro popoluoma ouemogli. Poleg gladu jih je še strašnejše mučila žeja, ki so jo v svojem obupu tešili z — bencinom. Nesrečne romarje, ki so seveda vsi zboleli, so potem oddali v Bejrutu v bolnico. Sreča v ioteriji. Znano je, da je še pred nedavnim loterija bila močno razširjena, ponekod celo strastno vkoreninjena. Kako so nekdaj prišli do pravih številk? Slišal sem, da po prav enostavnem^pripomočku. Na drobne lističe se je napisalo vseh 90 številk. Te je bilo treba stresti v steklenico, zatem pa hajdi na pajkov lov. Najprešernejšega se je vrglo v steklenico, ki pa je morala imeti pri čepu luknjico za zrak. Seveda hišni paiek ni bil za to podjetje, temveč vloviti se ga je moralo zunaj, takega s križem na hrbtu. Polagoma si je nato ta nogač potegnil niti od čepa k številkam. V trenutkih najboljše razpoloženosti je potem pritiral številko za številko na vrh. Te so baje potem vse zadele srečo. ¦— Hriberski Zgnbila se |e voljčja psica »Volga« s št. 27 občine Kotlje. Najditelj se prosi, da jo vrne proti nagradi lastniku Ivanu Kuhar, Kotlje. Na zlati poroki od g. Jožefa in Ivane Divjak, rojene Rantaša, v Sv. Juriju v Slov. g. so dobrodelni gostje darovali v prid afrikanskih misijonov 111 Din. Podpisani se zahvaljujem društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru za posmrtnino moji materi Mariji Lappi. Radi tega je moja dolžnost, da priporočam vsakomur to društvo. — Lappi Ciril, posestnik v Murščaku. Za Dijaško kuhinjo nabrano na gostiji Kumer-Kokolj Din 120.—. »Slovanska misijonarja Baraga in Enoblehar« je naslov lični knjižici, ki popisuje in kaže v slikah delovanje slovenskih misijonarjev Barage in Knobleharja. Knjiga se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ter stane 6 Din. »Duhovniški poklici.« Izdal »Glasni kpresv. Srca Jezusovega«, Ljubljana. Cena 5 Din, po pošti 6 Din (1 šiling, 2.50 lir). »Sv. maša za Marijine praznike.« Vsem onim p. n. organistom, oziroma župnim uradom, ki naročajo, oziroma povprašujejo po zgoraj omenjeni sv. maši, naznanja podpisani da mu je to muzikalno delo do cela pošlo, torej ne more z njim nikomur več postreči. Istotako je pošel drugi zvezek »Nabožnih ljudskih pesmi«, pač pa je na razpolago še nekoliko izvodov prvega zvezka te pesemske zbirke. — Anton Kosi, šolski ravnatelj v p., Središče ob Dravi.