Okrajna podjetja izpolnjujejo plan Okrajni mlin v Ptuju na Sp. Bregu je izpolnil plan 10. novembra Pod Upravo okrajmh mlinov Ptuj spadata dva mlinska obrata št 1 in miin št. 2. Storilnost teh dveh obratov zadošča, da se krijejo potrebe po mlevskih izdel-kiih za mesto Ptuj, najširšo o! na vnHšrih, r»o!očati inladlnca za knHrslto slnži«o, %. h»; p^'--ns^al pravo^a«;D.»? rfvjrnltate \>*t!tev. V^i aktivi v naSem «V.r.i?:i n«? prl^toptio k tokmovanhi ter !z^«?ato n!«R«, x>o ks-terih hiv?o t»-'k«r»va;i# v kaiVrtla prl poHtitcfh {n tehcični'i privT.irdb. O vseh nripravah in o dilo abtlvrv pri volitvah nai dncvoo obve^fa^« OK LMS, da ^ini bo ni:d:l r>or?cč ter vo nfihovem dein natrradil na^or.^e s!?'ive. V tej predvolivjif karspanii ne sme b!H člana LMS, lci !?e bi aktivno sode-loval ter s tem dolia^al svofe predanosti ljudstvu, P*TtW \n tov3ri?n Titn. Okrajni komitet LMS Ptuj. Naše delo Volitve v krajevne ljudske odbore ne bodo izvršene brez spopada s sovražniki ljudske oblasti Dva in dvajset dni je §e do voltiev 11. decembra t. 1. v krajevne ljudske odbore, medtem ko je 24 dni od razpisa volitev dalje že za nami. Tik nad polovico po-rabljenega ali zgubljenega časa priprav za volitve je mogoče objektivno premo-Iriti položaj na tereira v ptujskem okra-ju ter oceniti. v koliko so ali niso pri-prare sigurna opora za manifestativno izvedbo in v koliko vplivajo material-ne razmere v vaseh oa zavest volilcev ter na njihovo volivno pripravljenost. Po dosedanjih pripravah so najbolj izraziti pojavi, da se sklicujejo sestanki v centru KLO, da se volivci sestankov udeležujejo v malem številu in da se je razsirila parola, da žene pri volitvah ne bodo sodelovale. ^, Tera pojavom je lahko izpodkopati te-melje, ker ti niso postavljeni na mate-ilalne pogoje niti na zavest delovnib ijudi v okraju. Vrste neštetih sestankov tekom zad-njih dveh let na sedežih KLO so se po nekod udeleževali samo poljski delavci, posestniki in kmetje, ki so sproti iz-polnjevali državljanske obveze/ drngje pa zopet samo kmetje, ki so pričakovaii od sestanka do sestanka, da se bo dalo s kritiko oblastnih ukrepov znižati ob-veze. Kjer so se sestankov udeleževali vsi funkcionarji oblasti in množičnih organizacij skupno z množico, so se-stanki dosegli svoj namen, toliko prej, Le so se sestankov in zborov volivcev udeleževali zraven domacih tudi dobri politični aktivisti OLO in Okrajnega odbora OF. V krajtb, kjer je tftftes iia ^eštankih slaba udeležba. ni mogoče iti mirno mi-mo ljudi, ki so jim oblastni ukrepi osla-bili gospodarske položaje, niti minio ljudi, ki jim je birokratični centralizem izpodkopal ^aupanje v pravičnost KLO in množičnih organizacij. Ni čudno, da ne pridejo na sestanke špekulantl, ki vidijo v dobrib Ijudskih odborih najbližjega kontrolorja njihove gospodarslte moči. Na sestanke ne pri" dejo poedince, ki se uspavajo v upanju, da bo znnanje politični položaj preprečil dokončni re.zkroj njihovega gospodar-skega položaja in ki širijo parolo, da žene ne bodo volile. Ti škodljivci za-držujejo tudi ostale poštene vaščane, da ostajajo v času sestankov doma, četudi sicer radi odhajajo na sestanke. Zaskrbljeni moramo biti za ljudi, kl so bili doslej dobri predstavniki ljudske oblasti, za ljudi, ki trpijo posledice biro-kratizma in za kmetijske delavce, ki se še niso izkopali iz gospodarskega vpliva vaških politikov. Ta zaskrbljenost pri-haja najbolj do izraza z veliko razširit-vijo števila volivnih enot, kar pred-stavlja razbitje vplivnega področja špe-kiilantskih poedincev in uveljavitev za-vesti delovne mnozice pri izbiri pred-stavnikov kraievne ljudske oblasti. Ravno zato poskušajo v poedinih vaseh •sklicevati sknpne sestanke mesto sestan-kov po volivnih enotah. V razširitvi števila volivnih enot so spoznali zraven zgledne utrditve demokrstičnosti ljudske ablasti tudi zaostritev borbe proti svo-jeinu špekulantskemu vplivu, zato po-skušajo prikrito in zvito vplivati na iz-vedbo volitev. V ženah vidijo neizpros-ne borce za boljše življenje in prav take krltike, ?ato jim res ni prav, da bi žene kanriidirale. V resnici se bo zgodilo obrafno. Na kandfdatnih listah fe 20^ Sen in deklet, ki bodo tudi izvo?jene. Predn^e ie potrdila dosedanja praksa na sestankih v Spuhlji, Marjeti, Kicarju, Grajeni, Leskovcu, Slatini in Stopercah, kjer bodo volili sknpno 140 kandidatov, na sestanke pa je prišlo doslej skupno 280 Ijadi. Pri tem ni mogoče valiti krivde na dosedanje odbornike KLO in množič- nih orgauizacij, niti na slabo zavest množice, temveč edino na posameznike, ki so s pomočjo svojega gospodarskega položaja vplivali na zavest okoliškega ljudstva in na delo odborov, kar ima občutne posledice. Učitelj Cič Albin na Polenšaku tokrat ni mogel prlkriti svoje nenaklonjenosti ljudstvu. Za sestanek ni pustil vstopa v šolo, zato so se ljudje razšli, ne da bi se vršil setanek. Če izvršijo nalogo obveščevalci, je ne opravi kdo drugi in posledice so vedno iste: ljudje se upravičeno razburjajo, uspeb pa izostane in ga je drugič težje doseči. Množični sestanki na vseh voliščih bodo šli koncno s predlogi in kritiko v vso globino, iz katere bodo tudi izrinje-ni poedinci, ki so v tej globini ustvar-jali zmedo in nezadovoljstvo ter zavirali razvoj, ki ga hoče naše ljudstvo in ki vanj vlaga vse napore, da bi ga čim-preje doseglo. Pri bodočem delu za volitve in pozneje je nujno vzlrajati na aačelu čim širšega sodelovanja z množicu, ker bo etiino na ta aačin delavcem, kmetora in delovnim inteligentom mogoče uživati osnovne prednosti široke Ijudske demokracije, na drugi strani pa razgaljevati napake birokratizraa, ki so dušile materialni razvoj in zavest socializmu predanih Ijudi. Naše delovno ljudstvo nj prene-iialo biti skromno in pošteno, zato se tudi ne bo nikoli sprijaznilo z nobeno obliko proliljudskega delovanja in biro-kratizma, temveč bo ostalo s terai v stalnem in neizpiosnein spopadu. Volitve 11. decembra t. 1. bodo dokaz vsem svobodoljubnim narodom v svetui kako cenijo svojo ljudsko oblast delavci, kmetje in delovni inteligenti, ki jih vodi CK KPJ s tov. Titom na čelu. Te volitve bodo dokaz sovrainikom razvoja malih narodov, da se CK KPJ in tov. Tito opirata v sedanji pošteni borbi proti revizionistom marksizma-leninizma na poštene in predane ter revolucionar-ne predstavnike ljudske oblasti na va* seh in v obratih in da se ti zavedaio fasti, da so z ljudstvom ob strani CK K?J ter tov. Tita v dnevih borbe resnice proti lažem in klevetam in v dnevih, ko ves svet občuduje 15 milijonske jugo-slovanske narode v junaškem zadržanju proti vsem poskusom Informbiroja. Zato je treba v volivnih predpripravah one-mogočiti vse pojave, ki bi jemali na-šemu Ijudstvu in njegovemu vodstvu čast in ngled borcev za suverenost malih narodov. V. J. Na Polenšaku je uspelo predvojaško logorovanje Na Polenšaku je bilo v tednu med 7. in 13. novembrom logorovanie predvo-jaške vzgoie. Udeležba je bila 100 od-stotna. Največ je bilo teoretičnih preda-vani, ostali čas pa je bil uporabljen za praktičnc vdjc. Na losrofovaniu so se izkazali mladinci tov. Čs«;i3n Franc, Slana Jože, Pluško Jože. Ob koncn l-^orovanja so fcmeli ob-vezmki z;ikijučn: veOei Važriosti pre brfgada Mojzcr Milana (mizarska) za 9, brigada Draškovlča (na montažU pa ie presegla nonno za 8 odsiotkov. Tudi ostale brl-Kade so dosegle dobre rezultate. Nadalje so brigudc tekmovale v sami disclpiini, kvaliteti deia in katera bri-gada bo opravila največ prostovoljnih ur za KP. Na podlagi tesa tekmovanja so »e brlgade razvrstile po sledečera vrstnem redu: Brigada Jurenec Franca 349.2 točk (dekompo/erji). brigada Jan-čič Alfrcda 347.4 (dekompozcrji), briga-da Kokol Antona 327 (strojno-ključavn.), brigada Sagadin .ložeta 320.4 (vodovod-na), brigada Knez Jožeta 312.1 (ključav-ničarsk?), brigada Mojzer Milana 312 (mlzarska). brignda Skok Jožeta 311.7 (kovaška), brigada DraškovJč Antona 308.8 (separacija). brteada Šerbela Bo-gomlraja 301.5 toek (kleparska). Kai\-ktensi«čno ie to da je brigada tov. Kokol \ntona dala povod za več iz-vršenih prostovoljnlh nr za KP. sai so v času tekmovanja deloli do S. ure zvečer. V soboto dne 12. nov. so na sestaijku kolektiva razglasll! rezultate tekmova-nja, podelHi prehodno zastavlco hrlgadl tov. jurenca. celotnl kotektiv tovarne pa se je obvezal. da bo brigadn? slstem de-ta na vseh področilh lzpopo1i«H \n da se bo tekmovanje vršilo nenelmo naprej ln postalo stalen sistem dela. S temi rezultati je tiotel kolektiv Tovar-ne glinice in aluminija dokazati, da ga ni-kakor ne omajajo še tako nesrarane kle-vete informbirojevsklh držav na čelu « SZ. Še bolj trdno in odločno bo do-kazal 7 delom, da smo na pravi poti v sociaU/em in da bomo prem^K?!* vsa te-žave, ker imamo naSo hero',skn KV, ki ji načeljuje priljubljeni marJal tov.Tlto! K. F. Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Ptuju je imela občni zbor V torek, dne 15. nov. t. 1. se je vršil v Ptuju v sejni dvorani MLO redni občni zbor Okrajne zveze kmetijskih za-druR v Ftuju. Občni zbor se je začel z dve in pol urnb zamudo. Uvodoma je bivši pred-sednik zveze tov. Belšak Franc govoril o delu zveze v gosDodarsko političnem pogledu ter o nalogah, ki so postavljene pred zvezo v bodočem posiovnem letu v zvezi z rekonstrukcijo kmetijstva. Po-ročilo nadzornega odbora je dal tov. Kolarič Ciril nato pa je bilo prečkano obsežno poročilo zvezne revizijske ko-misiie iz Ljubljatie, ki je v letošnjern letu pregiedala celotno delo Okrajne zveze kmctiiskih zadrug od njene ustanovitve. Jz poročila so bili razvidn' uspelij in ne-dostatki dela okrajne zveze V preteklem obdobju. Občni zboi je pokazal nujnost ažurnosti knjigovodstva blagovnega in finančnegr protneta, ker je le na podlasi tega možno v vsakem trenutku ugoto" viti aktiva in Dasiva obsežnega gospo-darskega organizma kot je okrajna zve-za, kakor tudi vsake druge ustanove ter ob praveni Času izvesti potrebne ukrepe v svrlio uspešnega razvoja. Kmetijske zadruge podežeija v pre-tekjem letu niiso pokazale zadovoljive aktivnosti Z odkupom po obvezni od-daji nezajetih kmqčkih pridelkov, od-padkov, ki so velike važnosti za naše go-spodarstvo, ker predstavljajo važen lz-vor surovin ter raznih plodov. ki služiio mdustriji ter pridobivaniu zdravil (želod, češmin, zdravilna zelišča itd.) in drogo, bi ktnetijske zadruge lahko našle široko polje delovanja in možnosti, uravnovesiti svojo bilanco. Kjer se je upravni od-bor zavedal teh možnosti ui potreb, j-e kmetijska zadruga imela dovolj dela m natneščenci v trgovini niso postopali okrog, ne vedoč kaj bi delali. Sedaj so v tem postavljene stvari na svoje mesto in je upati, da se prednje napake iin bo-do več ponavljale. Pn noročilili ie v disktisi.M nri^ia do ča njih delo po storilnosti, kar odgovarja naši socialistični stvarnosti in prizade-vanju po zajetju čim večjih količin pro-duktov, kar bo na drugi strani tudi spra« vi!o biiance KZ v aktivo. Sledfle so volitve upravnega odbora zveze. Izvoljeni so bili sledeči tovarišš: Voda Maks, Rajšp Janez, Kelc Vinko, Geč Jakob, Čeh Olga, Goršič Vlado, Drolc Viktor, Grajf Franc. Kunstek Ma-tija, Možina Ivan in Ozmec Gustav. Za predsednika je bil lzvoljen tov. Voda Maks. V nadzorni odbor so btili izvolieni: Seruga Jože, Majcen Ivan Furman Slav-ko, Dolinšek in Belšak Franc Po odobritvi višine kreditov, do kate-rih se stne zveza zadolžiti ter po slučaj-nostih, v katerih je bilo sproženih več dobrih predlogov za zboijšanje notra-niega dela zveze, je bil občni zbor za-ključen. -n. Gruškovje je vzgleden primer v organizaciji izobraževalnih tečajev Od 40 planiraaih tečajev je do 15. no-vembra za^elo delovatl 15 izobraževal-nih tečajev, v kratkem pa jih bo začelo delovati še 12. Tečaje obiskuje 474 te-čajnikov. Vseh prijavljencev po dose-™.danjih poro-ftilih j€ nekaj t&z, 700. f' S tem smo našo Dbvezo II. kongresu X|udske prosvete Slovenije izpolnili le 50 %. Vzrok je v tem, da povsod niso pristopili z vso resnostjo k pripravam in pridobivanju tečajnikov Največ te-iajnikov )e prldobila raladinska organi-sacija — po dosedanjih podatkih 520, Jočini se organizacije OF, AF2 in dmge ne tavedajo važnosti izobraževalnih tečajev htn so š'.e vse priprave mrmo njih, S tera še ni vse storjeno, če so zastopniki množičnih organizacij vključeni v kra-jevne kornisije, ampak morajo 6 svojo aktivnostjo pri pridobivanju tečajnikov med člani svoje organizacije doprinesti č;m več za u&peh tečaja. Lep uspeh so do«egh v Staršah. kjer je tečaj začel delovati že 3. novembra. Predhodno so Izvedli široko akcijo pri-dobivauja tečajnikov PrJ tem so poma-gale v«e množične organizacije, po6eb-no pa sindikalna podruinica industrij-6ke ekonomije TAM. Prvikrat je prišlo na tečaj 25 tečajnlkov. danes pa jih je že 45. Obvezali so se, da bodo število Se povečali. Mnogo zaslug pri tern itna tov. Strobelj Viktor, šolski upravitelj, ki je obenem tudi vodja tečaja. V Cirkulanab obiskuje tečaj 62 tečaj-nikov, predvsera mladincev in mladirJe. V Zavrču so sikupno s sindikalno po-družnko na drž. posestvu prilo mlad&no in tuidd odrasle. Tečaji so ©e pričeli tudi v Vitomarcih, Grajeoni, Veliki Nedelji, H-jmu, Lovren-cu na Dravskem polju in drugod. Lep primer, da se da tečaj orgami?i-rati tudi v najbolj zakotni vasi, je tečai v Gruškovju. Kljuib slairim terenskini prilikain in pomanjkanju primome oble-ke in obutve obtekuje tečaj 13 raladin-cev in 1 član smdikata. Ta tcčaj je lahko za -\ragled vsem v ptujskdna okraj-u. Saroo več požrtvovalnosti ki dobre volje — pa gre. Grajanja vredno je delo krajevne ko-misije v Ormožu, kjer so pridobi?! za tečaj le 5 tečajnikov. Vse delo je oprav-Ijala tov Tomšičeva. Ni dobila nobesie pomoči od frontnih organizaclj, ki mi-slijo, da je to izklj-učno d-elo učiteljev. Naj si Ormožanci vzamejo za vzgled Gruškovje Tudi v Podgorcih in Dosterniicu rriso po.dvzeli nobenih ukrepov za ustanovitev tečaja, čeprav imajo vse možnostl. VPodlehniku so pridobili za tečaj 16 mladmcev m 3 Člane OF, večinama iz zadružn« ekon.omije. Sindilcalna podruž-nlca na drž. posestvn se Je obvezala, da bo pritegnila v tečaj tudi 40 svojih članov, vendar pa §e t&ga do sedaj ni »torila. Zaio tečaj še ni pričel z deiom. V Tmovski vasj so prido-biH 50 tečaj-nikov, predvsem te KOZ in bodo v krat-kem 7ačeH z delom. Na področju šol-skega okliša. lcjer sta dve KOZ (Gori^-nica in Moškanjci), niso uspeli pridobiti zadrtižniTcov v tečaj Prepozno so zafrell s popularizacijo t«čaja in so tako ostali brer tefafnikov To |e nekai ugotovitev dobrlJi in sia-bih prlmeTov delovanja izobraževalnih tečaiptv Potrobno je, da od ©edčii front-iii ci^diiizacije posvetijo več pažnje dielti izobraževalnih tefajev in ntidijo kra*jev-nbn komiisdjam več porooči. Predavalelji morajo s 6voje strani vložiti v»e sile, da bodo anov podajali pravilno, ker je pred-vsem do tega odvisen uispeh tečaja Z intenzrvnejšim delom in doseženiTni uspehi boon najlepše počastili II kon-gres Ljud&ke prosvete Sloveaijo. R. I Sodelovanje frontnih organizacij pri volilnih pripravah Navodila okrajnega sekretariata OF vaškim in krajevnim odborom OF Vaškim in krajevnim odbotom OF fe poslal Okrajm sekretariat OF navodila v zvezi z volitvumi v krajevne Ijudske odbore. 1. a) Vst odbori OF naj se takoj pcr zanimajo, če }e že sestavljen predtog za kandidate za novi KLO in kaHni so kandidati. b) Ce Še ni sestavljen predlog za kan-didate, ga je treba takoj sestaviii. V to svrho skličitc sejo vsch odbornikov mno" žičnih organizacij in oblasti (OF, IMS, AFZ, ZB. KLO itd.i. c) Predvidite kandidate in njihove nar mestnike, sokandidate in njihove na-mestnike. Ta predlog bi morali poslati okrajni volivni komisiji v Ptuju naj-pozneje do 17. t. m. č) Olcrajna volivna komisija bo pr&> gledala predloge in ugotovila, če je bil kdo od predlaganih kundidatov kazno-van, nakar bo potrdila predloge. Takoi po prejemu poirjenih predlogov skličiie sestanek po volivnih enotah in uredite vse potrebno. 2. Na predvolivnih sesiankih po erur tah razpravljajte o zakonu o liudskih odborih, o dclu dosedunjcga odbora, o novih kandidatih in o delu bodočega od~ bora KLO. Na teh sestankih tudi zberete podpise predlagateijev za kandidale, ncr mestnike in sokandidate. 3. Preglejte volivne imenlke in vne-site imena mladiricev tn miadink, ki so dopolnili 18, leto. Iz Unenikvv izbrišiie vsc Ijudi, ki so bili zaprti, ali na kak drug nudin upravno kaznovani. 4. V *Našem delu«. so bile obiavljene obveze za tekmovanje, ki so bile spre~ iete na okrajnem plenumu OF. Nq pod-lagi tega nam pošiljajte tridnevna pcr ročtia, ki naj vsebujejo sledeče točke: 1. Število sestankov po voUvnih eno-tah in udeležba na teh sestankih. 2. Število sestankov po vaseh in ude-ležba na teh sestankih. 3. ŠtevUo sestankov pv KLO in ude~ ležba na teh sestankih. 4. Itne okramega aktivista OF, H se }e udeležil vašega sestanka. 5. Število novift članov OF. td so bilt sprefeti na sestankfh 6. Sievilo akttvov, M so bUi ttstmov Ijeni pri VOOF. 7. Stevilo članov OF, H so vkliučeni v izobraževtdne tečcje. 8. Stevilo opravljertih prostovoljnih dclovnih ur. 9, Stevilo Ijudi. ki so odšli v indvr strijo. 10. Stevilo Ijudi. ki sn odšli v frontne brigade. 11. Stevilo novo astanovljenih lokalnih podjetij. 12. Stevilo odbornikov OF, ki so se na novo vključili v kmetiisko obde((f valne zadruge in zadružne ekono-mije. 13. Pojasnllo o prlpravah ustanovitve knuiijsko obdelovalne zadruge. 14. Stevito žen tn mladincev, ki kandi-dirajo za odbornike KLO. Prvo poročtto nam pošlfite do 1&. ner vembra. Vsi sekretarji OF bi se morali zglasltl pri okrajru volivni kormsiji (OL(J — II. nadstropiet naipozncjt do 17 noverr bra zaradi potrebnih poiasrnl Odbori OF, povežite se s KLO zarcdi sodelovanja pri volivnlh prcdpripravah Vaški odbori OF, poskrbtte za to, da bo do 20 novembra poravnana in rupn nakazana vsa zaostaia članarina ter ča bodo plačane članske izkaznice. v kob~ kor Še to ni storjeno. Iz pisarne akrajnega sekretariata OF- S prve letošnje mladinske kenference na ptujski glimnaziji Sele po dveh mesecih pouka «e je vr-šila prva letošnja mladinska konferenca mladine ptujske gimnazije. V peten. 11 t. m. so se dijaki-mladinci zbrali v ri-8alnici, kjer naj bi začasni komite oo-ročal o dvomesečnem delu, kjer naj bi se izvolil nov giranazijskj komite in *jer naj bi določili, kašno bo delo ptujskih srednješolcev v tekočem šolskem '-itv Konferenci &o prisostvovali tudi zas'op-nik Obl. O LMS. zastopnik CK LMS n profesorji. Predsednica znfasnegn korniteja )e iroela izfrpen referat o delu in nalocjah Ijudske mladine na šoli. V uvodu je cfc-vorila o politični situaciji v svet« v Tve-zi z Informbirojem. Nato je ožigosaia slabo delo lanskega komlteja in o oos.e-dicah tega. Poudarila je, da mora biti delo komiteja, ki bo izvoljen, takšno, da bo popravil vse poeledice siabega ie o Ian6kega komiteja. Seznanila je še ra koncu svojega referata mladino o ustro-jvi organizacije na gimnaziji: vsak raz"od bo tvoril en mladinski aktlv, vodstvo nad vseml aktivi pa iraa gimnarijsKi ko-mite. Ta sistem se je doslej na vsih srednjih Solah §e najbolj obnesel. Po referatu je začasni komite predla-gol plan dela za tekoče šolskr leto. kl so ga navzoči z odobravanjem «prejeli-Poglavitne točke načrta so: Mladinska organizacija na šoli se mora še bolj utr- diti. Zato je potrebno pravilno politifno vzgojno delo. Studij se bo vrMl po ple-nu CK LMS-a o politično-ideološki vzgo-ji mladine na šolah redno vsakih 14 dni-Na seetankih aktivov se morajo obran-navati prob!emi razreda, bitl mora krt-tika in samokritika Okrajni komite LMS v Ptuju nudi mJadinski organizac;ji na crimnaziji vso pomoč pri njenera deh Za pomoč slebim dijakom bodo delovali učni krožki. Mladinska organizaeiia bo nudila vso pomoč oionlrski organizacijl. Usposobila bo na seminnrjih pionirske voditelje, ki bodo dali ptontrski organ zaciji pravilno obliko dela. Med pionir «e mora izboljšati disciplina ifl učr usp.^h. Izvedena bodo tudi pionirska teV tnovanja v fitkulturi in šahu Najobsea-nejši plan iraa kulturno-prosvetno delo. To se razvita v okviru MKUD-a »Ivana Cankarja« (ki svojega neuspeiega obči)«-ga zbora še ni ponovi!) ki obsega die-matsko, recitacijsko, g!asbeno sekcijo, risarski krožek in pevski zbor. Dramatska eekcija bo do polletja naštudirala eno drarasko delo; imela bo tudi predavanja o tehniki igre. Recitacijska skupina bo vršila deloina tudi vlogo literarne dru-žine, ki je na gimnaziji ni. Glasbena «ek-cija bo do polletja pripravila r,eka' kla-sičnih in narodnih glasbenih del. Risarji bodo pripravili material za azstavo, psn-ski zbor pa ee bo pripravil za proslavo 801etnice gimnazije, ki bo ob polletju. — Gimnarij6ki fizkulturniki bndo v krat-kem ustanovili 6voie te!ova- delorji, ki sc vsi tečaje. Po sprejetju plana j» «ledil« diskueija v kateri «c posamezni reterejjti v začes-nem komltefu še posebe qovori'i n *ˇ<. -jem delu. Zastopniki p ^.imerni*! razred-nih aktivov so tudi izJori f svoie protio me. Osrai razred je napovjrl? tekmo vanje VI. in VII. razredu ki 6ta ga spre-jela, m sicer v učnero uso^h i dispiplin" in fizkulturi. Zastopnik ČK LMS In to-variš ravnafelf 6ta še aovonla o tem, kaj danes prirakuje od srednješovS«te mladine naše ljudstvo in Parti:a. Konferenca je po dlskueiji spraje! sklepe, s katerimi ae v glavnem bve 2uje, da bo izpolnila sprejeti oim ia cr bo učni uspeh glavna skrb mJsilnskv organizadje na šoli. Kadidacijska komisija je nato objavila rezultate volitev. V glavnem je bil o*--bren začasni komite razen nekaj ir.jf.ir.. Za predsednika !e bila izvoljena tova-riSica Bartol Cvetka. Na koncu je mladina poslala CK LMC v Ljubljano resolucijo, v katerl prav: Z naše prve mladinske konferenc Vam pošiljamo iskrene pozdrave. Prav kar smo pregledali na.še do6e-tnočjo risarskega krožka. Dane« biido tudi to igrico predvajali, ee pogoviriii o nedostatkib. in eventuelni izmenjavi vlog. Pevski zbor marljivo vadi pesmice. ti tih bo uporabil v prikazu NOB. Sesiav ima naslov: S pesmijo skozi V6tajo ua-rodov. S pevskim zborom sodeluje orke-6ter, ki jih bo spremljal s harmonikafrai Folklorna grupa se uči 6 narodoih ko. iz 6 republik, da bo tako prikazala bra*-slvo in edinstvo naših narodov. Riearski krožek riše že dalje časa ^a-rodne noše in prizore iz borbe. Ti izde -ki bodo služili za dekoracijo dvorane ^n odra. Ceio modelarski krožek ima poln? to-ke dela. V obliki reljefa bodo izde.ali grbe vseh republik iz gline in jih pobar-vali. V tem odredu je kulturno-prosvetno delo n^s razgibano. Točno ob določeni uri zazvonl zvonec, tov. načelnik odreda Marlan objasn1 po-men današnjega tekmovanja. Koirteija bo izbrala najboljše, kar so prionvie posamezne čete, kritično bo premotrilo ostale točke. Najboljše čita pionirka Majda h 2 čete, lepo naglaša, spuSča in dviga cfias? ob čitanju članka »Sutjeska«, ki ga !e predlagala 3- četa. Članek prikazuja rao-raente slavnih dni naše osvobodilne bor-be. Navdušeno ploskanje pionirjev je pohvala in priznanje. Enoglasno i/barejo pionirji njo kot najboljšo, poznaje na tudi sestavek, ki ga je čitala, za najpri-mernejši. Drugače je z deklamacijami. P.ever bojazljivo nastopajo pionirji, govo> ie enoličen, brez izraza zdrdrajo naučene pesmi. Tu bo potrebno še piljenje, po-pravljanje, več poudarka mora &i"l n& izražanju. Zato izbere komisija v-«b'n-sko najboljšo pesem, ki jo bo treba še temeljtto obdelati. Po ilvahnl diskusij« se končno odločimo za kratko, jedrnato pe«em. Casa je še dovolj. Gotovo bc tue močam, kdor si upa. kdor zna molčati in noeiti, sme vse...! Prav tako je tudj sodniku v dramj vrse jasno: Kdo je raorilec, vprašuje samo formalno, čeprav vsa vas dobro ve, ^crio je krivec zločina. Isfo je pri Kralju na Betajnovi. Tudi stara Verona pridrvi v sobo, čeprav ni ničesar vedela: Ka? fe dogaja, Evica? Nekdo je tako gtrašno za-krical, čeprav gledalec nima tega >b.1 it-ka. Prj Nini je psihološko utemeljeno, ko priteče iz svoje spalnice: Zakrifalo ]e, zakričalo ... — Tisto noč-je zak-iral tvoj oče, ji odgovori Mak* ... Miiko Kranjec " je naS vadilni ortpn-vednik-realist. Z dramskim prven^em »Pot do zločtna« pa je pokazal, ia mu odrski jezik ne teče in se ga naši qm\-ci težko privadijo. Drama sama ^a 'e zgrajena v glavrtem na pripovedovan!u o nečem brez močnih dramskih zaa!p(-Ijajev. Ce Na skupščini OOLT je bil izvoljen nov odbor V nedeljo, 13 t. m. se je v sindikal-ni dvorani železničarskega doma vršila ustanovna skupžčina Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Ptuju. Skupščino je otvoril sekretar okrajnega iniciativnega odbora tov. Skok Jože. Pozdravil ie okrog 1(K) delejfatov iz vseh organizacij Ljudske telinike v ptujskem okraju, predstavnike množičnih organizacij t^r predstavnika Obl. OLT tov. Jakiča in sekretarja Avtr-:noto zveze Slovenije tov. Mustafa. Tov. Berginc Peter, sekretar OOOF, je imel dalj^i in izčrpen referat o po-menu in nalogah' Ljudske tehnike pri nas. Poudarii je njeno vlogo sedai, ko gradirno socializem z lastmmi sredstvi. Naglasil je tudi, da orKanizacija LT ne sme zapasti v. apolitičnost Med referatom Je prinesla skupina pio" nirjev konferenci borbene pozdrave in prosila vse navzoče, da jim pomagajo pri njihovem nadaljnjcm delu v stani-cah rnladih tehnikov. Tov, Krajnc se je pionirjem zahvalil in jim obliubil, da bodo stanice mladih tehnikov skrb sled-njega člana LT. Nato je podal tov. Skok Jože poro-čilo o delu organizacije do danes. V uvodu je prikazal razvoj organizacije LT. Po I. kongresa Ljudske tehniike ie doseglo pouienibiieiši uspeli agilno avtc-moto društvo v Ptuju. Po kongresu se je osnoval nov okrajni iniciativni odbor LT, ki je pričel resneje 7 delom. Usta-navliali so se k!ubi in društva LT. Po-sebno uspešen je bil »Tedcn tehnike«, ko je bilo ustanovljeno fi klubov LT. Danes imamo v ptuis'.;em okraju 12 klr-bov. 4 društva LT jri 3 stanice mladilj tehnikov. l^elo v vsch teh pa Se ni pra-vi!no; krivda za to je predvsern na \n'-ciativnern OOLT. Od 15 Članov tega obiskuieio itriiri!, di se mora vk'nič;ti v vrst«; T T Cim veJ mNdipe. Tov. Pal 'e v inr--nu r^^iismateripv nonovno onoznril nn r>ornart'kan'° matpr'.ala in rotrftho no 7i«?tf,nr>vli3nni radioamaterskPi krožkov ^b«!ti nn vasi. Po diskt^iM so bHa razdeliena pri- sameznikom. 9 tovarišev je dobiio knjižne nagrade, 20 pa diplome. Pre* hodno zastavico za najboljši klub LT je prejel klub LT v tovarni Strnišče. Kot najboljše društvo LT je prejelo prehod« no zastavico avto-moto društvo v Ptuju. Zaradi samoiniciative ie prejela pre-liodno zastavico stanica mladkh tehni" kov v Cirkulanah. Tov. Mar Drago je nato predlagal skupščini, da sprejme sklepe o nadalj-njem delu Ljudske tehnike v ptujskem okraju. Sklepi obsegaio v glavnem na-stednje : OOLT mora učvrstlti organizacijo, se pravi, ustanavljati mora nove klube in druStva LT in to predvsem na vasi m v kmetijsko-obdelovalnih zadrugah ter jim dati pravilno linijo dela Forrnirati je potrebno čiin več krož-kov LT; v tovarnah in šolah se morajo ustanoviti krožki, ki bodo prilagojeni delu. odtiosno učnemu načitu. # Ponovno bo ustanovljena letalsko-mo deiarska grupa. Radioainaterji bodo doseeli plan do 29. novembra. Fotoamaterji bodo povečali svoje član-stvo. Brodarji bodo povečali svoje članstvo. Ustanovljene bodo stanue mladih ie!--nikov. Nudili iini bomo vso potrebno pomoč. AKitacija bo obsegala vse obhke dela. kajti !e tako bo mogla popularizirai; Ljtidsko teliniko in vsa pozornost bo posvečcna čuvanju materiala oziroma imovine Ljudske teh-nike. Nato je bil tzvoljen Okrajni odbot Ljudske tehniike in delegati za skupSčino Obl. OLT. Za predsediuka t)OLl ie bi) izvoljen tov. Kolarič Miha Na koncu so delegati na predlog tov. Krajnca poslali resoluciio CK KPS v Ljubljano in pozdravno brzojavko oblast-ni partiiski konferenci v Maribor. ki ie istočasno zasedala. Ustanovna skupščina OOLT je dala smernice za nadaljnje ddo Liudske teh-nike v ptujskem okraju. Vsak član se mora zavedati važnosti ljudske tehuike pri izgradnji sociahzma in nujra zato skrbcti, da se niene vrste čim bolj okre-pijo, kajti !e na ta način bo dosegla svoi srnoter. K. M. M Iljin Priroda in ljudje Cemu redijo muhe Kaj imata skupnega muha In slon? Mnogo več. kakor bi sodili na prvi pogled. Obema je skupno na primer to, da «e ravna podedovanje svojstev pri muhi tn pri slonih po istih zakonih. Osnovni zakoni dednosti veljajo talco za muho, kakor za slona, za konja, sa grah, za pšenicc in za človeka. Če pa je tako, potem je za proučeva-nje teh zakonov za poskuse in opazo-vanja najprikladnejše bitje mušica dro-lofila. Če hočeš vzrediti deset pokolen} konj. potrebuješ trideset let. Koliko pa ]e treba, da vzrediš trideset pokolenj mušic? Vsega skupaj samo €to dni — neitaj nad tri meseca Če torej vzamemo Zci predmet opazo-vanja mušico drozofilo, lahko prav znat-no pospeširao znanstveno delo. Narae-*to da bi brskali po starib rodovniKih, lahko z lastrnmj očmi opazujemo številna pokoienja po vrsti. V tem namenu redijo muiico drozofilo v znanstvenih laboratorijih, med drugimi tudi pri nas v Leningradu v Institutu za genetiko. S križanjem in z izborom 6o ustvarili že na tisoče mušjih pasetn, na tisofs pasem čistokrvnih, rasnih muh. Učenjaki najskrbneje proučujejo pra-vila, po katerih se ravna podobnost raed sorodniki v mušjlh rodbinab. Pri tera proučevanju so dognali mnogo zanimivega. Še več zanimivega pa so dognali, ^.o eo proučevali izjeme od pravil. NEKAJ BESED O SPACKIH V osemnajstem stoletju ee )e prime-rllo, da se ie v čredi nekega ameriškega farmerja nenadoma rodi!o Jagnje s krat-kimi nožicami. Takih kratikh nog pa a -so itneli niti njegov oče niti njegova ma-ti niti kateri od njegovih bližnjih in da1]-njih sorodnikov. Koštrunček ni mogel preskoLlti mli prav nizke ograje. Po koštrunskib poj-mih je bilo to gotovo zelo velika napa-ka, da, pobabijenost. Farmerjl pa so bili tega spačka veseli, kajti tak koštrunčak ne bo ušel daleč od črede. »Pohabljenu oven je postal začetnik nove pasme krat. konogih ovc, ankonske pasme. Kaj se je bilo tu zgodilo? Priroda je ustvarila izjemo. Ljudje so izkoristilo to izjemo v svoj prid. Takih priraerov ljudje doseda) niso pogosto opazili Ko pa so začeli prouče-vati mušico drozofilo eo videli, da se v inušičjih rodbinah venomer ponavljajo spački, ki niso podobni nobenemu izmed prednikov. Nastopajo vedno nova svoj-stva, ki se včasih podedujejo da:je. Pri muhi s temnordečimi očmi so ee na primer nenadoma pojavili otroci spački z belimi očmi Iz teh spačkov se je razvjla nova rasa belookih muh. Pregovor pravi: ni rodbine brez spač-ka. A v nobeni rodbini se ne ponavljajo spački tako pogosto, kakor v rodbini mu-šice drozofile. A tudi to J3 lahko razumljivo: saj te njena rodbina tako velika! Ce se vsak.b dvajset dni prikažejo na beli dan tisoči otrok in milijoni vnukov, ni čuda, da je med njimi včasih nekaj spačkov, Prav pogosto se zgodi, da muha spačei« ni sposobna za življenje In da pogine. Dogaja pa se tudi, da spaček odraste in postane žačetnik cele pasme spačkov Tako spopolnjuje priroda svoje zaloge oblik in svojstev. Od časa do časa se pojavijo pri živa-lib in pri rastlinah spački. Če je pohah-ljenost, novo svojstvo za spačka korist-no — na primer dolgi čekani ali zaščitna barva telesa ali oetri trni na steblu — se spački laže prebiiejo skozi življenje. Kdo ve, morda izhaja vsaka vrsta od kakega spačka. Najpogosteje se pokaže, da je pohab-ljenost škodljiva in spački poginejo. Tako pač gre v prirodi:. zdaj vlada pravilo, zdaj zavlada izjema. Dednost n spremenljivost delujeta družno. Ali se ne bi mogli kako vmešati v to zadevo in prisiliti prirodo, da bi nam bolj pogosto prinašala nova dedna evoj-stva? Med novimi svojstM so lahko tudi ta-ka, ki so nara koristna. Nenadoma bi se na primer pojavil gi-gantski konj, ki bi bil dvakrat močnejši od navadnega konja ali gigantska krav?., ki bi nam dajala dnevno 40 litrov mleka PREOBRAZBA ZlVE CELICE Ameriški učenjak Moller, ki dela 3edaj pri nas v Institutu za genetiko, je po-skusil obsevati mušico drozofilo z Ronr-genovimi žarki. Pokazalo se je, da «>8 pod vplivom teh. žarkov pojavljajo novj svojstva stokrat pogosteje. Učenjakj so. se lotili dela in na naj-različnejše načine sestavljajo nova ia stara svojstva, ustvarjajo vedno nova mušje pasme. Naučili so se spremlnjatj na vse mogo-če načine barvo oči, obliko telesa, dol-žino kril in celo življenjsko dobo. Ustvarili so pasmo, ki živi tridefiet dni n-amesto še6tdeset. Ustvarili so gi-gantsko muho, ki je dvakrat večja od navadne. Naučili 6o se odlofati, koltko sinov in ko'iko bčera naj se rodi v mušji dru žini. Kakor po naročilu je dobila neka družina tri «to sinov in nobene hčer**., druga pa narobe same hčere in nob-ens-ga Gina. Vzredili so mubo, ki leti v svet-Iobi, in muho, ki ji ni mar sve^Iobe. Skratka, naučili so se voditi naetajv nje in podedovanje svojstev, naučili co «e delati vedno nove oblike — ne :/ gJine, ampak iz živega gradiva. Poglavitni rezultat tega proutevanja pa ie bil, da so nam ti in mnogi drugi poskusi pnmagall bolje znajti se v ^ak"» nih dedno6ti in spremenljivosti svojstva. V vsaki celici je nekai drobcenih cevk — hromozomov, V hromozomih leži ve-rižica zrnc — »genov«. Od teh geno* zavisijo 6vojstva, ki se podeduieio. Mušica drozofila ima na prtmer osen« hromozomov Cenijo, da je v teh hromo-zomih okoli štiri tisof genov. Kakršns gene dobi mušica, takšne pasme je. Ima-mo gen rdečih oči in gen belih oči, g<»^ frnega telesa in gen rumenega telesi, gen zapognjenih kril, gen dlako6ti, gsa brezočnosti, gen brezkrilnosti itd. Učenjakom se ie celo posrečilo nari-6ati zemljevide, na katerih lahko vidiraj, kje se nahaja ta ali oni gen v hromo-zomih. Ce iraa raušica gen kratkjh kril, bo iraela kratka krila. Ce ima gen sivevja telesa, bo imela sivo telo. Vsaka mušice dobi polovico genov od matere, polovico pa od očeta. Če dobi od očeta in od matere po e^ gen dolgih kril bo gotovo imela doiga krila. Kaj pa, ie dobi od očeta gen dolgih kril, od matere pa gen kratkih kril? Tedaj zavisi vse od tega, kateri gen prevlada. če prevlada gen dolgih kril, se bo ro-dila mušica z dolgimi krili — ne bo 63 ˇrgla po materi, marveč po očetu. Tako se Dodedujejo 6vo]stva oa poko. lenja na pokolenje. Kako pa nastajajo nova svojstvaf Nastajajo tedai, ko se izvrši v jen:fc in hromozomih kaka spremeinba Učeniaki skuSajo z vsemj aiijgofitni sred«tvi vplivati na hromozome in genf da bi jih spremenili in dobiii nove oal'-ke. Vp]ivafo nanje z Rontgenovimj žarki. z radijem, 6 kemičninu snovrai. z eiek-tričnim tokom. včasih tudi kar z nožein Sovjetska učenjaka Kamečenko in Ščavinsko «ta vzela mlad kapus ln tzv-šila na njem kirurško operaciio- ndrt> za!a sta vršiček steb'a Na por»!zan«ro raestu so pognale mladike. Nekatare :eh mladik bo da!e novo vrsto ie\)& — cjj-gantsko zelje ki je dvakrat alj trtkra' večje od navadnega. Ko so si ogledali celicc glg-intsiceua zelja pod drobnogledom so vide.i la €e je v njih podvoiilo število hrnmoio-nii v. Na prav tak nai*in so dobili ž« gigantski oves in gigantsko gralico Če po'de tako dalje, bodo IJudje de-lali čudeže. Na poljib bodo rastli jigant-ski kla«i z gigantskimj zrni V ?ad'»v-niakih se bo drevje lomilo pod teto ve-likanskih p'odov Konji-veHkatn bo-io prevažali tovore krave-velikanke iodo dajale mleko In morda se cel6 ijudie 6amj spremenito v qjgante. če bodo m« nili. da je to potrebno Tako bodo morda prišli do leqa, 4a bodo delali iz muhe slona A sedaj se vrši|o šele prvl poa Se zagotovi preskrba deiovnega ljudstva z ajdo in prosom, bo država v gospodarskem letu 1949/50 odkupovala ajdo in proso po določbah te uredbe. 2. člen Pridelovalci, ki imajo tržni presežek ajde in prosa, so dolžni prodati državi določene količine aide in prosa po cenah, ki jih določi vlada LRS. 3. člen S presežk* ajde in prosa, ki ostanejo pridelovalcu po obvezni prodaji (prosti presežki), lahko pridelovalci prosto raz-polagaio. Lahko jih prodajo državi tudi po vezanih cenah ob pogojih. ki so prst1-pisani z uredbo o prodaji knietijskih pridelkov, vezani s pravico do nakupa določenih industrijskih izdelkov po niž-jih enotnib cenah 4. člen Gospodarstva izpod dveh hektarov obdelovalne zemlje so oproščena ofc-vezne prodaie ajde in prosa. n. PUiniranje odkupa 5. člen Plan za odkup ajde in prosa določi za posamezne oblastne Ijudske odbore in za glavno mesto Ljubljano tninister za državne nabave v sporazumu z niini-strom za kmetijstvo in predsednikom planske komisije LRS. ObJastni izvršilni odbori razčlenijo plan za odkup ajde in prosa na okraine (mestne) ljudske odbore. okrajni (mes<-ni) izvršilni odbori pa na krajevne (rr-jonske) ljudske odbore. Mestni izvršilni odbor glavnega tnesta Liubljane razčleni plan za odkup ajde in prosa na rajonske in na krai"vni ljud- <;ki ndhnr «;vniega obtTlOČja 6. člen Na podlagi plana za odkup ajde in prosa, kj ga prejine od okrajnega ozi-roma mestnega izvršilnega odbora, se-stavi krajevni (rajonski) izvršilni odbor ob dozorevaniu a]de in prosa za vsako posamezno gospodarstvo predračun ol> vezne prodaje ajde in prosa. s katerim določi kolicino. ki jo mora posamezni pndclovalec prodati državi. Ta predri-čun sestavi krajevni (rajonski) izvišilni odbor na podiagi površin, zasejanih z aido :n pro«;om ter na podlagi ugotov-Ijenega hektarskega donosa. Predračun obvezne prodaje pošlje kra-jevni (rajonski) izvršilni odbor okrajnemu (mestnemu) izvršilnemu odboru. Okraini (mestni) izvržilni odbor sestavj na poc1-lagi pregledanih in popravlienih pre«.'-Ingov planov krajevnih (rajonskih) litit-skili odborov skupno z izkazom obveznc prodaje kmetiiiskih obdelovalnih zadrug In zadružnih ekonomij, pregied obvezne prodaje za svo.ie območje in ga pošlje obiastnetnu Ijudskemu odboru. Ta pr^-gleda in po potrebi popravi izkaz o!-vezne prodaje okrajnih (mestnih) izvr-šilnlli odborov, sestavi olan odkupa za svoje območje in ga pošMe ministrstvn za državne nabave zaradi sestave rept« bliškega nlana za odkup ajde in prosa. ¦ Minister za državne nabave LRS sr-stavi prediog republiškega plana za or1-kup-ajde in prosa ter ga predloži viadi LRS v potrditev. ' 7. člen Od vlade LRS potrjcm republiški plan za odkup ajde in prosa razdeli minister za državne n?bave na posamezne oblas -ne ljudske odbors m na mestni Ijudsv.i odbor glavnega mesta Ljubljarie. Oblastni izvršilni odbori razdelijo svoj plan oc'-kupa na posamezne okrajne (mestne) liudske odbore, okraini (mestni) izvr-šiini ndbori in izvršilni odbor glavnega mesta Ljubljane pa na krajevne (rajor-ske) Ijudske odbore, kmetijske obdslo- valne zadruge in zadružne ekonomiie svojega območja. Ko prejmejo krajevni (mcstni) in rr.-jonski izvršilni odbori plan odkupa za svoje območie, i/daio na podlagi pred-računa obvezne prodaje. .upoštevaje nv -rebitne popravke, vsak.mu posameznemu I5ridelova!cu odločbo o obvezni prodaji Zoper odločbo o obvezni prodaji se prJdelovalec tahko pritoži po krajevnem (rajonskem) Ijudskcm odboru na okrajni (mestni) izvršilni odbor v treh dneh po prejemu odločb^. Ta mora odločiti o pritožbi v treli dneh in po krajevnem (raionsl-.em) ljudskem odboru obvestiti o svoii odločbi pritožitclia, pooblaščeno odkupno podjetie pa neposredno. III. Kako se določi kolMčina obvezne prodaje ajde in prosa za posamezne pridelovslce 8. čJen Za vsakega pridelovalca z dvema hekt-aroma in več obdelovalne zemlje, ki pri-deluie ajdo in proso, ugotovi krajsvni (rajonski) izvršilni odbor skupni pride-bk ajde in prosa. njegove lastne potrebe in tržni presež^k. Pri tem mora kraievni (rajonski) iz-vršilni odbor upoštevati zlasti tele okc-liščine. ekonoms.;o moč in strukturo gospodarstva, površine. ki so dejansko zasejane z aido in prosom. skupno pc-vršino obdelovalne zemlje in hektarski donos. Hektarski donos ajde in prosa ocsnijo ob dozorevanju komisije, ki jih posts-vijo krajevn« (rajonski) izvršilni odbori z odobritvijo okrajnega izvršilnega od-bora. Hektarske donose ki jih ugotovijo krajevne komisije za ocenjevanje hekt-arskega donosa, mora predhodno potrditi okrajna komisija za ocenjevanje liektar-skih donosov. 9. Clen Tržm pre.sažek ugotovi krajevni (ra-jons^;j} izvršilni odboi tako. da od ugo-tovljeneRa pridelka odšteie za lastne potrebe pridelovalca. tn sicer: a) za prehrano družinskil! članov. ki žive s pndeiovalcem staino v skupnem gospodinjstvu, od 20 do 30 kg ajde m od 15 do 20 kg prosa n'i eneg^ člana. Do tega niso upravičem tisti družinskT člani. ki sprejernajo živilske naKaznice in tisti odrasli, dela zmožti1 družinsk; člani. kl niso nuino potrebn" za obdel vanie posestva; b) za seme se pusti 90 kg ajde in 30 kg prosa na I ha. Pri določanju količine za prehrano družinskih članov se morajo upoStevati krajevne razmere in količina ter vrsta drugih kmetijskih pndelkov. $ katerimi gospodarstvo nazpolaga. J 10. člen ' Krajevni (rajonski) izvr^llni odbori določšjo količino ajde m prosa, ki jo moraio od tržnih presežkov prodati po-samezni pridelovalci. v tetile meiahr Obdelov. zemlja Obvezna prod. v •/» nad 10 ha.....70—90% od 2— 5ha .... 30—50% od 5— 8ha .... 40-60% oč B-~ 10 ha .... 50—70% (Nad.a1jpv?m'e na 4 strnn1'1 (Nadaljevanje s 3. strani) IV. Določanje obvezne prodaje ajde ln prosa kmetijsklm obdelovalnira za- »drugam in zadružnira ekonomijam 11. člen Količino obvezne prodaje ajde in prosa za kmetijske obdelovalne zadruge m za zadružne ekonomije določijo okrajni (mestni) lzvršilni odbori na podlagi na-vodila, ki ga izda minister za državne nabave v sporazumu z ministrom za kmetijstvo LRS. V. Kazenske določbe 12. člen Kolikor prekršitve te uredbe niso sodno kazniva dejania, se kaznuje z denarno kazmio do 50.000 dinarjev ali s poboljševalnim delom do 3 mesecev: a) kdor brez utemeljenega razloga in namenoma ne izpolni obveznosti v do ločenem roku in količini; ^ b) kdor da netočne podatke, ki vpli-vajo na določitev obvezne prodaje; c) kdor priknva ajdo m proso Poleg kazni iz prvega odstavka se lahko izreče odvzem tiste količine ajde in prosa. glede katere je bil storjen pre-kršek. Kazni izrekaio okrajni (mestni) iz-vršilni odbon. 13. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznujejo uradne osebe: a) če zaradi nemarnega in birokrat-skega poslovanja ne ukrenejo potrebne-ga, da se predpis obvezne prodaje iz-vrši pravilno in pravočasno; b) če ne pošljejo poročil pravočasno in če ne pošljejo praVilnih poročil; c) če ne vodijo na predpisan način ©vidence o obveznih prodaiah ter o od-kupljenih m oddanih količinah ajde in prosa, č) če razpoiagajo z odkupljemmi ko-ličinami aide in prosa v nasprotju z oi> stoječimi predpisi m proti izdanim di-spozrcijam. Kazni izrekaio izvršilni odbori oblast-nih Ijudskih odborov. VI. Končne določbe 14. člen Natančneiše predpise za izvajanje te uredbe izda po potrebi minister za dr<žavne Tiabave v snor^znmn z mini-strom za kmetijstvo LRS. 15. Clen Ta uredba velia od dneva objave v »Uradnem listu 1.RS«. Št. S—zak 657 Lhtfcliana dne 5. oktobra 1949. Predsednik vlade LRS: MJha Marinko l. r. Minister za državne nabave LRS: MHan Škerlavaj 1. r. Minister za kmetijstvo LRS: Ing. Jože Levstik !. r. Prosim, naj ostane med nami... Kaznih nkinitev in začetkov se Ijudje veselijo, težko pa jo najti človeka, ki bi se veselil ukinitve popoldnevnega vlaka na progi Pragersko—Središče. Za delavce in nameščence ter dijake iz krajev med Središčem in Strniščem pomeni ukinitev tega vlaka začetek komplicira-nega življenja. Od 24 ur pora-bijo v obe smeri 2 in pol uri za potovanje, 8 ur za delo, 7 ur za tčakanje na vlak, če ni zamnde, pa 6 in pol ar za počitek in dru-žinsko življenje. Prizadeti so prepričani, da bi 6-urni počitek prej zadoščal kompoziciji popoldnevnega vla- ka kakor pa večernim potnikom. * Uslužbcnci MLO Ormož so zgledni čuvarje občeljud-ske imovine. Medsebojno celo tekmujejo, kdo jo bo dalje časa čuval. Njihovo pozornost najbolj ob-čuti ormoški občeljudski radio aparat, ki ga odnašajo po vrsti domov, da ne bi ostal v prostem času v pisarni nezavarovan. • Mestna gostinska podjetja v Ptuju bodo v kratkem ot-vorila kavarno »Moskva«. Nova kavarna bo privlačna za ptujske in dosle goste, če bo nieno osobje prijaziiejše, kot^ so danes v Moskvi navajeni biti prijazni napram Ijudem iz Jugoslavije. • Qoferji avtobusov imajo več-L-' krat težave, ker potniki ti-ščijo v avtobus, četudi je že poln. Naimirnejše potnlke je imel pred kratkim geodetski avtobus iz Ormoža. Z njive je prevašal repo za Potočnikove (gostilna Horvat). Te ie res lahko milo-zil, kolikor so zdržale vzmeti, brez ozira na sedeže in stojišča. 5KUD »Jože Lacko« v Ptuju namerava odpraviti stojišča za gledališke predstave, kar predstavlja veliko obzirnost na-pram občudovalcem odrske umetnosti. Enako obzirnost bi pozdra-vili tudi potniki, ki morajo v čakalnici na ptujski železniški postaii več nr stoje čakati na prihod vlakov. Če bi vlaki tako poredkoma vozili, kot se vršijo v Ptujn gledališke predstave, pomanj-kanja sedežev v čakalnici nikdo ne bi opazil. • tudi za zadružne gostilne. Predlagana rubrika bo sigur-no dosegla, da se gostje teh za-druznih gostiln ne bndo več za-dovoljili s tem, da bi bili na go-stilnah zadružni napisi, v gostil-nah pa gostHničarska privatna praksa. * <]~\elitev 20.000 kg krompirja U za prehrano v Ormožu je končala še preden so dobili krompir nekateri učitelH. Pri delitvi so bile vzete pri poedin-cih v poštev vse okolnosti. Škoda, da se tudi učitelji v Ormožu ne ukvarjajo z rejo prašičev, sicer bi jim Havlas Mirko pojasnil, kako sc je mo-goče izogniti čakanja na krom-pir. Fizkultura Dobro pripravljene letne skupščine telovadnih društev so pogoj nadaljnega uspešne gadela V tekočem in prihodnjem mesecu bo-do vse osnovne fizkulturne organizacije — telovadna društva. aktivi, vodi, razna športna društva in sekcijc ter klubi — izvedla letne skupščine. Iste moraio biti naivažneiši dogodek v nadalinjero raz-voju in krepitvi fizkulturne organizacije. Za njiliovo čim boljšo izvedbo je treba vložiti ves napor, ker letne skupščine ne smejo izpasti kot zgolj fonmalnost kjer bi s frazami skušali obiti vse na-pake im nedostatke v preteklosti Da bi torej letne skupščine bile izve-dene tako kot je treba in da bi društva na njih lahko postavila svoje konkretne naloge, je potrebno ugotoviti bistvene napake, pa tudi izkušnje, ki so jih dru-štva dobila v dosedanjem delovanju. Telovadna društva svojiih nalog do se-daj niso izvršsvala. Vadbenih ur splošne telesne vzgoje prav za prav nikjer ni bilo. Društva, ki so imela prostore, so v preteklem letu sicer imela vadbene ure ki pa so se razvijale v popolnoma na-pačni smeri. Sestojale so se v glavnem predvsem v višjih oddelkiih iz izključno orodne telovadbe. Vodstva društev pa so na drugi strani izpadla tako kot ne-kaki odbori, katerih naloga je, da par-krat v letu organizirajo množične prire-ditve, štafete akademije, krose itd. Ce pa pogledamo na neodgovornost telovad-nih društev do izvedbe letošnjega jesen-skega krosa, Pa viditno. da se še tega niso držali. Druga, skorai hujša napaka, pa je ta, da telovadna društva niso obračala prav nobene pozornosti na masovnost, ki ie v današnii fizkulturi osnova vsemu na-predku. Poglejmo konkreten primer TD Ptaja. V niegovih vrstah so aktivno so-deJovali s^;orai samo srednješolci. V rrsiah raznih športnih sekcij. ki jih je to društvo obsegalo, smo videli le ozek kroK gimnazijcev, ki so vsakega novin-cr-',ačetnika prav po strani gi^dali.- Re-kviztti so seveda prišii v roke istih. Soomnitmo se samo, kakšen hrup je po-vzročilo to, da je sekretar OTO posodil dve žogici za tenis. ki sta ležaii v pre-dain, v uporabo nekemu tovarišu, ki je hotei Jsrati tenis. Kakšna »krivica« ie bfta s teHi storjena. da tudi tii dve nista rtrrSti tia, kamor ostaie. In o tei »kriv'-ci« se je nato govorilo š? na mnogih se-iah TD Ptufa. Vodstvo društva tudi ni razpraviialo o tem, fcako se bodo napo1-nile tefovadnice, ampak je r?;e covo-rilo o tem. komu se bodo nodelili smM-čar^kit čeviii. conate \n podnhno. Prr-maio pozomo^ti se ie posvečaio i^vf" 7fivt z mnn^i^nimi nrcr^nirpciiaTni Ve^-^o pa ?e krivde ttidi na poverienikih 7.a fi^lctiituTO pri vr>r\n?ir.r\ifa or^^^irariiah. o^fToma n3 orcraniracifah sarriih. ki te-^fv nolesr fi-rff^n? vrfoie. T^o^rad^o drng+va v nn« 5?m oVraiii. 7a nrim^r taVikn v^memn 7-r.nof '|'l > pttt'. ^^ 7«Tia(11a V p^Vn 3r»n» Titi^tinst v svf^f^n dp'ovan"i V°H<»tf mo-»¦37TT0. d^ |e dpin tndi t»*1r>vad"i^ ^m-5tev. frpha nov^rnft 7 borbn n^^e Par- tiie, z borbo za socialiszem in z borbo našega ljudstva proti lažem in klevetam. lz vseh onienjenih pomanikljivosti iz-hajajo konkretne naloge. s katerih izved-bo je napake možno odstraniti Zravan teh pa je še ena zelo važna nalosa: vso pozornost je treba posvetiti vkljttčeva-nju pionirjev v društva. Ustvariti je po-trebno nenehno povezavo fizkulturnih vodstev s pionirskimi štahi Z vkliuče-vanjem pioniriev v fizkulturno organi-zacijo bo ta dobila trdne temelje. Iz vsesra tega jp razvidno kai mora obsegati letna skupščina in sicer: a) poročilo in analizo dosedanjega dela, b) referat o nalogah in 0 planu dela v letu 1950. Da bo analiza dosedanjega dela res obširna in koristra, mora pri njej sode-lovati čim vcčje število članov. Prav tako moraio biti tudi re^erati sestavlie-nit vestno in izčrpno. Na letnih skun.^^inab mora biti prika-zana resnična siika društva brez fra-zarjenia in samokritično. Letne skuo«čine nai bodo torei preokretnica dela tarn. kier so previadnvale nomanjkliivosti in nov vzpon za tista društva ki so tudi dosedaj iznnlnievaia svoie naioge Pri-prave na letne ski.in^ffne naj potek^io v znamenilu paroie: fizkulturo — 1'udstvu! K M DRAVA (Ptuj) : BRATSTVO (Hrastnik) 2 : 4 V okvirju kvalifikaciifikih tekem za vstoo v prvo Slovensko Uqn, se je v ne-del'o. dne 13. novpmbra odiorala Dovrat-na noqometna tekma med SD Dravo in Bratstvom v Hrastniku Obe moštvi sta polacaii na to revanžno srečanie veliko nozornost ker se je or-votna tekma v Ptuiu končala z neodlo-čenim rezultatom. To ie prišlo do 'zraza takoi po začetnem udarcu. ki so ga iz-vedli domačini kateri so v prviv minu-tah mofno napadali. Vendar so konrali niihovi prodori brezuspešno. Napad Dra-ve se je po začetni neaotovosti dobro zbral in do«ecie] prv; aoi v 8. minutf po srpdniem napadalc-u Berliču. Po tem zqo-difku so Hrastničani še poostrili svoie naDade in doseqli izenačenie po odlični in hitri akciii po desnem krilu. V 21 mi-nuti Drvena polčasa ie iz nro6teaa strela od 20 metrov povedel srednii krilec Les-iak svo;e rcioštvo v vodstvo Tako se je nrvi riolfas končal s stan.iem 2:1 v kori6t Pfuiranov. V drugi pniovici sreranja so domačini z ostro in de'oma grobo iaro poskušali pod vsako ceno doseči izenačenje. kar ee jim je tudi posrečilo v 15. minuti. S tem trenutkom se *e ifrra domaffnov r>od 6i!no moralno podporo doinarih gledal-cev silno poostrilla. Ob odličnem vra-tarju in požrtvovalni obrambi Drave so se napadi domačinov izialovili V tem tem delu iqre ie bil napad Drave pre-roalo odločen, ker ni bil v stanju izko-ristiti ugodne žoge, ki mu |ih je servi-rala obramba in krilska vrsta. Enajst-metrovko, katero so izvedli domačini, ie vratar Drave v krasnem slogu ubranil in tako onemogočil spremembo rezultata. V 25. minuti je bi] levi krilec Drave v lepi solo akciji na izredno surov način fauliran od nasprotnikovega branilca, na-kar je sJednii 'izgubil razsodnost in vrnil na isti način nasprotnikovemu igralcu. Sodnik, ki ie v drugem polčasu zaradi izredne razgibanosti domačih gledalcev in groženj posameznikov zapadel v iz-razito neobjektivnost, je izključil levega krilca Drave, medtem ko deianski po-vzročitelj ni prejel niti opomina. V na-daljnjem napadu domačirfov je uspelo vratarju Drave prestreči nevarno 'n ostro streljano žogo, vendar ga je igralec Brat6tva brez razloga in očitno poškodo-val, Tudi proti tp-mu nešportnemu in su-rovemu aktu sodnik ni energično ukre-pal, ter povzročitelia niti ni opomnil. V zadnjih 15. minutah so domačini proti oslabljenemu moštvu in poškodovanemu vratarju, kakor tudi slabemu sodniko-vemu obvladanju igre dosegli še dva zgoditka. Tako se je to srečanje končalo z rezultatom 4 : 2 v korist Bratstva. Tekma v Hrastniku bi na vsakega ne-pristanskega opazovalca zelo neugod-no vplivala z ozirom na surovo igro posa-ffleznih igralcev in nešportno vedenie domačih gledalcev. Pod vtisom teh dej-stev so dingirani sodniki tudi nujno pri-morani hote ali nehote voditi igro v ško-do gostujočega moštva. Takšni pofavi so zelo nezdravi in kvarno vplivajo na so cialistični razvoj našega fizkulturnega iz-življanja. Zapuščajo slab vtis v prizade-tem moštvu, kakor tudi pri solidnih gle-dalcih, ki si želijo športnega užitka. ne pa brezsmiselne surove igre. To je bilo ugotoviti pri gotovem delu gledalcev t Hrastniku, kj poteka in 'zida tekme niso odobravali. Za podobna srečanfa je že-leti, da se dirigirajo od GOFZŠ sodnlki 1 več avtoritete, odnosno, da se takšna srečanja odigravajo na nevtrainih igrf-ščih. G.O. Pred šolskimi otroci se ne moremo opravičevati V Cirkulane odhaiajo v šolo iz vseh okoliških hribov otroci vinogradnikov in njihcvih delavcev. včasih mokri, dru-gič prezebli in ostajajo taki v šoli v ner zakurjenih prostorih do več ur. Ni čudno, da nekatcri kašljajo ali drugave bolc hajo zaradi močncga prehlada. Vse to bi izostalo če bi lastrdki go-zdov iz vsega šolskega okohša za svoje otroke in otroke svojih delavcev sprrr vili v šolo primerne količine drv. Upamo, da lastniki gozdov v okolici CArkulan ne čakajo na to, da bi dali pnn drva kmetje iz Paradiža. temveč bo dai drva vsakdo, kj ima čut do otrok. ki si sami ne mo rejo pomagati, zato pa pričakujejo, da bodo imeli razumevanje zanje odrasli. T DOPISI Velika Nedelja. novembra 1949. »Tudi mi se lahko postavimo., pravijo danes Velikonedeljčani. Niso pa mogli tega reči pred kakim letom. Takrat je bila Velika Nedelja. kar se tiče življe-nja v organizacijah in napredka, najbrže med zadnjimi. Obstoialo je le dramatsko društvo, ki je tu in tarn vprizorilo kak« šno igro. Danes je pri Veliki Nedelji drugača Dokaz za to je že fizkultumo društva Nekaj mladincev in mladiriK so poslali na tečaj. Z znanjem, ki so si ga mladinci in mladinke pridobili na tečaju, so šli na delo ter naučili sovrstnike precej le« pih vaj, s katerimi bodo naibrže v do-glednem času nastopili Ustanovili so tudi godbeni orkester. Ta je imel v začetku precej težav po« sebno zaradi nabave godbenih instrumen-tov. Toda mladinci so n;c;iv,e-i!t vse težave. Do sedaj komadov tcr V^ ...... da se nam bodo v kratkcni pred^tavili z uspelirn nastopom. Organizaciji OF in LMS sta v zadniem času tudi ožirveli, kar je zasluga dobrega vodstva. Večkrat imata sestanke, nc katerih razpravljajo" o vseh mogočih perečih vprašanjih. Tako večina ljudstva v Veliki Nedelj: sledi razvoju drugih krajev naše dotno* vine. Manjšima pa, sicer mala, pa ne sledi tej poti, temveč gleda nazaj. Tern liudem je trefca povedati da je novs Jugoslavija nepremagljiva, ker ie njena pot jasno začrtana, velika večina nje« nega ljudstva pa trdno odlcčena zgra-diti socializera — svoje boljše živiienie, če Je to mani^mi prav ali ne M. M MESTN! KINO PTUJ predvaja sledečt filme: Od 18. do 21. nov.: -»Dclo Artamonovih" — sovjetski film. Od 22. do 2S. nov.: »Tarzanov zaklad* — ameriški film. Od 29. nov. do 1. dec.: *Sodišče častu — sovjetski film. Od 2. do 5. dcc: »Državljan Kane« — ameriški film. Od 6. do S dec: »Sflva« — sovjetski film. TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSl Pri žveplanju sodov in vina je treba biti previden DipL ing. Zorec Egon V vinarstvu se včasih ob spravljanju ifii hranjenju vinskega pridelka dogodi, da dobi vino duh in okus po žveplu. Takšno vino je manj vtedno ter se s tem dogaja gospodarska škoda. Zato je treba spoznati vzrok te napake vina ter znati razlikovati duh po žveplovem dvo-kisu (žveplovi kislini), to je plinu, ki se razvija iz gorečcga žvepla in po njem nastale spojine od duha po žveplovem vodiku. ki spominja na duh gnilih jajc ali drugib gnijočih beljakovin. Duh po žveplenem dvokisu dobi vino le tedaj, če smo vino, oziroma sode, v katere smo viino pretočili, premočno žveplali. Žveplov dvokis daje vmu oster, trd, surov okus in duh, ki spominja na duh gorečega žvepla. Močno. sveže žveplano vino, zavžito v večji meri po-vzroča glavobol ali celo bruhanje in je torej zdravju škodliivo. Nevešč človek dobi vtis, da je vino pokvarjeno ali celo ponarejeno Kljub temu pa je jasno, da je uporaba žvepla v vinarstvu m kletar-stvti neobliodna, treba se je le varovati nesmiselnega in nepotrebnega žveplanja. Razlikujemo zmerno. srednje in močno žveplanje vina. Navadno izvršuienio \i prvo in drugo, tretie pa Ie izjemonia, če vino zbol'. Zmerno zažveplamo vino te-daj. če zažgemo eno tanko azbestno trščico žveph (4 do 5 gr težko) na 3 hl viina, oziroma eno debelo (20 do 30 gr težko) na 10 do 12 hl vina. Srednje žveplamo, če porabimo eno tanko deščico žvepla na 2 hl, oziroma eno debelo na 7 do 8 hl, močno pa, če zažgemo tanko na 1 Iil, debelo pa na 5 hl vina. Pripo-ročljivo je vedno uporabljati tanke de-ščice žvepla, ker te popolnoma zgorijo in pri gorenju razvijalo res samo žve-plov dvokis, ne pa tudi drugrh žveplo-vih spojm. Za žvepianje obolslih, zlasti rjavečih vin, rabimo mesto žvepla lahko tudi kalciiev bisulfid. Vsako žveplano vino mora nekaj časa ostati v rniru. Pri tem velja pravilo: čim boli je vino žveplano, tem dalj časa mora ostati na miru. da izgine iz njega duh po žveplovem dvo-kisu, oziroma da se žveplov dvokis spremeni v drugo neškodljivo obliko. V starem in močnem vinu se to dogaja hitreje, kakor mladem in šibkem. Če smo vino preveč zažveplali, ie potrebno, da preveliko količino žveplove kisline spravimo iz njega. To opravimo z več-kratnim pretakaniem in zračenjem vina, to se pravi, da pustimo vino preteči v tankih curkih. Pri tem nam dobro služi pocinien škropiilnik. kakor ga rabimo pri vrtnih škropilnicah, ki ga pritrdimo na pipo. Podoben učinek dosežemo, če vino v večji posodi dobro premešamo z oguljeno brezovo metlico. Druga, zaradi uporabe žvepla v kle-tarstvu nastala napaka vina je v tem, da ima vraio neprijeten, surov okus po žveplovi starini. Ta okus dobi vino vsled ponovnega inočnega žveplanja, največ" krat ga dobi od močno in dalje časa žvsplanih praznih sodov Sode žveplamo v svrlio ohranitve pred plesnijo. Žveplov dvokis se tekom časa ob vplivu zraka iu vlage spremmja v žvepleno kiislino, ta pa se s kalijeni vinskega kamna spoji v kalijev sulfat. ki daje vinu neprijeten okus po žvepleni starini. Da vse to pre-prečimo, je treba vinsks sode pred z_o-petno uporabo za vino dobro iizprati. Ce sod dalje časa ni bil uporabljen (tiad šest mesecev) pa medtem večkrat žve-plan, je treba, žveplovo kislino iz njega izlužiti. V to svrho ga napolnimo z vo-do, v katero smo dali nekaj sode. Vodo pustitno v sodu 8 do 14 dni. Če pa sod ni bii rabljen leto ali več dni. ga je treba zakuhati, kar storimo z vrelim sodnim lugom (1 do 2 kg sode na 100 litrov vode) ter ga potem umijemo še z krtačo ali verigo. Okus po žveplovi stanni je iz vina težko spraviiti. Najbolje je, če vino s takim okusom reženio z mladim rezkim vinom. Duh po žveplovem vndiku je še bolj neprijeten kakor duh žveplovega dvo-kisa, povzroča pa tudi glavobol in bru-lianie. Zveplov vodik Se razvije v vhiu le takrat, če mošt a!i vino kipi v posodi, kier se nahaja neuaj žvepla Pri kipenju odtegujejo kvasne glivice. ki spremi- njajo sladkor v alkohol in v ogljikovo kislino CO2 vodo, ki se nahaja v rnoštu ali vinu. Ker pa je voda spojina kisika in vodika, se vodik zarad^ tega sprosti. Ce se ob tem v vinu ali moštu najde kaj žvepla, se to z vodikotn spaja in nastaja žveplov vodik — plin. ki po svo" jem cluhu spominia na gnila jajca, v ka-terih se tudi v resnici nahaja. Zveplo pride laliko na razne načine v mošt ali vino. Naičešče se to dogodi, če srao grozdje kratko pred trgatvijo žveplali proti plesnobi. Ce je vrenfe potem pred trgatvijo bilo ves čas suho in dež žve-plene moke 111 iz grozdja izpral pride ta v mošt in se pri kipenju na opisan na-čm pretvarja v žveplov vodik. Enako se dogodi, če mošt kipi v posodi. ki je bila praziia in neprevidno žveplana (če je od goreče trske žveplo kaplialo v sod vn tam ugasnilo). Če žveplamc sode preden jih napolnimo z vinom in če pri tem žveplo slabo gori, se deloma subli-tnira, to je, rnesto da bi zgorelo samo izhiapeva in se vseda na doge kot fin prah. Tako nepopohio goreče žvepio razvija pri gorenju bel dim. Navadno gorijo na ta način debele žveplene trske ter jih iz tega vidika ni dobro porab* ljati. Možno je, da tudi iz zemlie pride žve-plo v mošt, posebno če trta raste na zelo gnojeni ali z žveplom bogati zem-lji. Ker je žveplovodik zelo nestanovi" ten, ga ie mngoče spraviti iz vina. Ce opazimo. da mo.št med kipenjem. ali po kipenju dobiva duh po žveplovodiku. ga moramo takoj po končanerr burnem vretju, ko so se drože v glavnem po-iegie. pretočiti. ker bi sicer vino čirn dalj bi ležalo na drožeh, tembolj smr-delo. Pretakanje je treba zopet izvršiti na opisani način, da se vino dobro pre« zrači. Na zraku se namreč žveplovodik s pomočjo kisika, ki se v zraku sprer-1 zopet v vodo, žveplo pa se sp ter poleže na dno soda. To pogreiimo še, če obenem vino. še zažveplamo. Ko se vino po kakšnih treh tednih sčžsti, moramo vino na opisan način zopet pre-točiti, seveda zopet v zažveplan sod. Žveplena kislina se v tem primeru spoji z žveplovodikom ter da vodo ter prosto žveplo, ki se v obliki finega prahu poleže po dogah. Predno vmo začne dokipevatif torej spomiadi, ga je treba vr.ovič pretočiti ker bi se v nasprotnern slučaju lah'ko zgodilo, da bi se že iziočeno žveplo pri dokipevaniu zopet izpremenilo v žveplo-vodik. Bakreni hjak nam v vseh teh opravilih dobro služt Baker privlačuje žveplovo dik ter tvori iz niega in v vinu nahaja* ioče se vode žveplenokisli baker, t. j. modro galico. Lijak se pri pretakanjti kmalu prevleče z modro galico. zato ga je treba med pretakan.iem večkrat dobro odrgniti in oprati z vodo Z večkratnim pretakanjem na opisani način, kakor tudi z žveplaniern posode, kamor smo smrdiče vino pretočili ter z uporabo bakrenega hja-kd. se duh po žveplovodiku krnalu in popolnoma od-pravi iz vina. Vino. ki je irnelo to na« pako, se navadno poten-i še raie čisti in ie še bolj stanovitno, kakor marsikatero drugo.