—    191    —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Cernomeljske okolice 11. junia. j^Kjer je naj veča sila, je božja roka naj bolj mila" — je stari pregovor in res je taka. Hada, prehada bi nam se g:o<-dila, ako bi naša, lani v vasem listu prerokovana ker-vava revšioa po blagih g^. deželnemu po^lavaru grofu Chorinakem in okrajnem Jožefa Derbiču do milega serca Franca Jožefa ne bila dospela. Ljudje so ravno vidoma hirati in na poti tii m tam pešati začeli, kar pride od zg:orej pomoč in mi delimo med glada mlohave cesarski dvopek. Okrajni poglavar gosp. Jožef Derbič , ki ima pač na pravem mestu um in serce, skerbi za to zapuščeno okolico kot oče za svoje otroke, pa ne bežnim te-» muč trajnim načinom, ker po napravi prikladne ceste ti okolici pot pripravlja, po kterem bo v napredek svoj pridel lagle med svet ti>pečavala.
—   192   —
Pred sv* Medardom tisto noč je bil grozen naliv po kočevskih hribih proti Toplicam r zemljo je s hribov odnašalo , stern, fažol in korazo pokončalo; tudi je zidan inoat iz pod Tabora proti Poljaiiici poderlo. — Po naših hribih je stern pod snegom hudo pognila ; krompir gre ee le zdej iz zemlje; fažol in pšenica bledita; grojzdje herli, ker mu sončni sij neugaja ; snega je bilo po naših dragah do 4. junia dovelj. Mi se nekako le preradi 2godej hvalimo; belih Krajncov pregovor pa pravi: na pohvaljene jagode velike canje ne nosi. Bog daj, da bi tako ne bilo!                                          Kobe.
Iz št. Kociana na Uolenskem 6. junia. Z. Letos se nam je bogata letina obetala, in nas je za zadnje tri slabe leta že tolažila, v kterih se je veliko naših gospodarjev zlo zadolžilo, ki so kruh kupovati mogli, v Karlovec svoje denarce znesli in se skoraj vsega znebili. Pa pregosto in preobilno letošnje deževanje je začelo naše upanje kar zlo pomanjševati. Travniki so res zali in sterni velike; ali zerno kaže redko, ječmen snit zlo napada in se bojimo tudi za pšenico. Sadje se je zrazun češinj in jabelk zlo osulo, in jarina je slaba, posebno koruza bleda in revna, ker jo preobilna mokrota nadlegva in ji gorkote manjka. Nar bolj pa nas straši po naših vinskih gorah na tertnih listih nova nima,ples-njivec namreč, ki se je začel pogostoma prikazovati, in od kterega so že vlani gorkejši laške io druge dežele veliko škodo terpele. Skorej vsaka terta ima čudno gram-pasto, in kakor garjevo, bradovičasto listje od zunej, od znotrej pa belo in plesnjevo. Nihče se kaj tacega ne spomni. Bojimo se, da bo grojzdje, ki ga je obilo zaroda, ravno tako bolehalo. Bomo v „lVovicah" nasveto-vano zdravilo, žveplo, poskusili, in menimo, ga enako mavcu (fi^ipeu) v prahu po ter tj i in po vinogradu sejati, da ga potlej naj dež v zemljo vtepe; bo boljši, namest listje ali pa tudi grojzdje v žvepleno vodo namakati, ker mislimo, da bolezen ni le v listih in v grojzdji, marveč v celi terti, tudi v zemlji in korenini , ne pa v zraku. Morebiti bi pepel, živo apno, so-litar, tnjevic, ogelni prah, ali pa kremen v prah zmlen in z živim apnom zmešan pomagal Bomo vse to poskusili in izid naznanili ^•'*). Morebiti pa, in berž ko ne, preobilni solitar in solitarjeva kislina v zemlji to bolezin dela, in tudi v krompirju, ker zlo gnojni vinogradi in zlo gnojne njive nar več take bolezni kažejo in solitarjeva kislina enake prikazni nareja. Ce bi to bilo, bi bilo res žveplo nar boljši zdravilo (antidot).
Lz spodnje okrajne Ribniške doline 9. junia, J. C. Dasiravno je že nana „Velkagora" vsa zelena, se še semtertje dobi sneženih žametov po nji. Ker je po naših hribih in tudi po naši dolini kmalo po novem letu in posebno 14. malega travna toliko snega padlo, zavoljo snežnice , ktera je po polji vse struge in rupe napolnovala in njive namakala, do 6. velikega travna ni mogel kmet ne tnršice ne krompirja saditi. Turšica je komaj ti tedeu za okopovanje dorasla, krompir pa še ne. Rakitnišca, ktera blizo vasi Blate na enkrat spod ^,VeIko gore" tako močna izvira, da žago in malin zraven izvirka 8 štirimi tečaji goni, četert ure med poljem in travniki po zemlji teče, ne raka, ne ribe v sebi nima, pet malnov in dve žagi goni in se pri Rakitnici spet v zemljo zgubi, je že od božiča tolika, da so kolesa malnov in žag vedno pod vodo. Snežnica in lijaki so nam napravili tedaj pozno letino; Bog daj le bolj osušno poletje in gorko jeseni Nam je snežnica vzela veliko vsejane pšenice, reži in ječmena, pa vendar ne toliko, kakor jesenska  povodinj leta   1851 ,   ktera  nam je,   po  malem
*)    Prosimo,                                                                       Vred.
rečeno, več kot 400 njernikov posejane pšenice, vso rež in ječmen po polji uničila. Kar je snežnica polje zapustila , raste vidno lepa pšenica in drugi mali ostanjki ster-nine , posebno pa merva.
Iz Ljubljane. Od Dunajske umetnijske družbe spet v Ljubljano poslane podobe (kipi) au^trianskih in ptujih malarjev so v redu t i na Št. Jakobskem tergu na ogled postavljene. Vsak kdor 10 kraje, plača, zamere 64 razpostavljenih podob ogledovati, ktere večidel so prav lične in nektere celo izverstne; prav bi bilo, da bi takošne razpostave nobeden naših malarjev tudi iz dežele ne zamudil. Veselilo nas je v ti razstavi tudi vi-diti podobo Kristusa in Marie, ktero je naš domači po-dobar Zaje France iz gipsa hvalevredno i zre zal in tu na ogled in prodaj postavil. — Bivši c. k. sodnijski aktuar in vrednik nekdanjega Novomeškega časnika „Slovenien8 Blatt" gosp. Po lak je 6. majnika na Dunaji umeri.