"RASTOČA STANOVANJSKA NESKLADJA" -
MED CITATI, INTERPRETACIJAMI IN
OPOMBAMI POD ČRTO
Srna Mandič
Pričujoče besedilo je komentar k navedbi v članku B . Verlič Deklevove Urban Mobility and Hous
ing Shortages: Tha Case of Slovenia ((Družboslovne razprave št. 15-16)u je pri podatkih, ki
dokazujejo "rastoča stanovanjska neskladja", vir Kraigher, Mandič, SNP, 1991 nekorektno naveden:
avtorica namreč ni označila, kaj je iz vira povzeto, kaj pa je njena izvirna - po mojem mnenju zelo
sporna - ocena. Natančneje : Tabela 7 (str. 124) prinaša podatek, da je leta 1991 v "prevelikem
stanovanju (nad standardi)" živelo 54% slovenske populacije. Kot vir, iz katerega so podatki
"izbrani in sestavljeni", je poleg vira Blejec (1984) naveden tudi omenjeni vir . To pa ne drži, saj
ni omenjal "prevelikega stanovanja", ampak je uporabljal izraz "presega vrednost družbenega
dogovora".
Drugo vprašanje je, ali je bilo to tiho preimenovanje tudi pomensko ustrezno . Sam omenjeni vir
tega ni enačil (celo nasprotno : za označbo "prevelikega stanovanja" je uporabil drug izraz,
druga merila in seveda izmeril drug obseg) . Ne glede na to pa ostaja odprto vprašanje, ali je to
preimenovanje skladno z logiko same družbene norme (t .j . Družbenega dogovora,1985) . Mnen-
ja sem, da tudi to ni primerno in da hi bil ustrezen prevod za "presega vrednost družbenega
dogovora" "dovolj", ne pa "preveč" stanovanjske površine . Ta norma je namreč - kot je v socialni
politiki pogosto - z neko mejno vrednostjo definirala problem, ki ga družba še priznava za prob-
lem in ga pomaga reševati. Konkretno, določila je stanovanjsko površino, ob kateri so bili prosil-
ci še upravičeni do podpore (t.j . najemnega stanovanja ali posojila) . Norma je bila v funkciji
pozitivnega sankcioniranja "navzdol" (t.j . podpirati tiste, ki jo niso dosegali), ne pa negativnega
sankcioniranja navzgor (t .j tiste, ki so jo dosegli in presegli) . Norma je torej definirala "dovolj"
površine, ničesar pa ni rekla o morebitnem "preveč" . Gre za analogno normo, kot je npr. "meja
revščine", ki sankcionira navzdol, ne pa navzgor . Če bi populacijo nad to mejo kdo navajal kot
"prebogate", hi v sami normi za to ne imel opore ; šlo bi namreč za njegovo izvirno oceno, ob
kateri bi bilo pričakovati tudi kakšno pojasnilo .
Na to, da pri nas ni družbene norme, ki bi opredeljevala problem prenizke naseljenosti stanovan-
ja oz . "prevelikega stanovanja", je bilo že opozorjeno ; tudi na potrebo po konsistentni večstopenjski
lestvici, ki bi zajemala ves spekter gostote naseljenosti med spodnjim in zgornjim ekstremom
(več o tem v Mandič in Kraigher, 1992) . Ta manjko dela pri raziskovanju težave, saj si morajo
raziskovalci pomagati s takšnimi ali drugačnimi definicijami, med katerimi nobena ni samou-
mevna in brez nujne navedbe meril . Ker je ta tema javnosti skoraj neznana, je odgovornost pri
pisanju o njej tem večja, saj se javnost šele seznanja . Omenjena tabela pa se s svojimi modalitet
ami brez pojasnil in ob navedenih virih seveda lahko here kot informacija, da definicija "preve-
likega stanovanja" obstaja ter je bržčas tako jasna in obče priznana, da ne potrebuje pojasnil,
verodostojnost navedb pa tako zagotavljata ugled revije in uredniškega odbora .
276
Odločitev Verlič Deklevove, da modaliteto "presega vrednost družbenega dogovora" preimenuje
in uporabi kot "preveliko stanovanje", vodi tudi k nekorektni časovni primerjavi in ugotovitvi, da
je pojav med letoma 1981 in 1991 narasel z 19% na 54% . V tabeli gre za primerjavo podatkov iz
dveh različnih virov, iz neodvisnih podatkovnih baz, različnih merskih inštrumentov in enot mer-
jenja, kar je zahtevna in le pogojno izvedljiva operacija . V nekem starejšem besedilu je ta isti
metodološki problem odpravljen na naslednji način : "Ni razumno pričakovati, da bi ta razlika
lahko povzročila tako velike razlike v strukturnem neskladju, kot jih kažejo dobljena razmerja"
(Verlič-Dekleva, 1992 : 935, op . 1) . V zadnjem besedilu je najti le naslednji preudarek, ki pravi :
"&prav je pri tej primerjavi nekaj metodoloških problemov, pa vseeno razkriva obstoj nesoraz
merij navkljub rastoči stanovanjski gradnji"(str. 132, op.4) Pustimo ob strani "rastočo stanovanjsko gradnjo", ki je še nekaj strani nazaj "začela padati v zgodnjih osemdesetih letih z močnim
padcem po letu 1986" (str. 121) .
Ker pojav, ki ga Verlič Deklevova imenuje "preveliko stanovanje", v besedilu ni definiran, tudi o
primerljivosti meril bralec ne more soditi. V spodnji tabeli navajam merilo, ki je uporabljeno pri
prvi meritvi (Blejec, 1984:8) za leto 1981 `ter pri drugi (Mandič in Kraigher, 1991) za leto 1991 .
Primerjava definicij* "prevelikega stanovanja"
leta 1981
	
leta 1991
1 oseba več kot 1-sobno oz. več kot 36m2* nad 32m2
2 osebi več kot 2-sobno oz. več kot 56m2 nad 45m2
3 osebe več kot 3-sobno oz. več kot 74m2 nad 58m2
4 osebe več kot 4-sobno oz. več kot 94m2 nad 70m2
* Blejec(1984) definira "premalo zasedeno stanovanje" tako, da navaja število sob . Zaradi možnosti
primerjave z Družbenim dogovorom, ki vrednosti navaja v m2, sem vrednosti prevedla v m2 : za 1-
sobno stanovanje navajam povprečno velikost 1-sobnega stanovanja v m2 itd . . . Povprečne vred-
nosti površine stanovanj glede na število sob so po podatkih Popisa 1981 (Nacionalni stanovanjski
program - Sintezno gradivo za osnutek, str. 44) ; vrednosti leta 1991 bi bile še večje . Namesto tega
preračunavanja pa nam lahko razliko med "presega mejo družbenega dogovora" in "premalo
zasedenim stanovanjem" pokaže že matrika Blejčeve (str . 8) za prevajanje prvega kriterija v drugega.
Pri tem zgornja meja po Družbenem dogovoru "pripadajoče površine" nj uporabljena za zgornjo
mejo "primerne zasedenosti", ampak za njeno srednjo vrednost .
Ob tolikšnem krajšanju metra so "rastoča stanovanjska neskladja" kajpada umevna . Še vedno pa
ostaja empirično neodgovorjeno, ali bi rastla, če bi meter miroval .
Na koncu naj dodam, da ohstaja tudi možnost, da sta bili uporabljeni različni verziji vira Blejec
(1984) ; Verlič Deklevova ga med referencami navaja pod naslovom "Metode ocenjevanja stano-
vanjskih potreb in pomanjkanj v letu 2001 ", javno dostopen pa je pod naslovom "Metodologija
ugotavljanja dolgoročnih stanovanjskih potreb v občinah z dolgoročno projekcijo stanovanjskih
potreb v SRS za obdobje 1986-2000" . Sicer pa načelo preverljivosti navedb in virov ni bilo
277
spoštovano tudi pri navedbi drugega vira kot "Kraigher, Mandič, SNP, 1991" . Razlika med to
navedbo (kratice z zamenjanim vrstnim redom) in pravim naslovom je znatna, a sem ga kot
(so)avtorica lahko prepoznala .
LITERATURA
Blejec, M. (1984), Metodologija ugotavljanja dolgoročnih stanovanjskih potreb v občinah z
dolgoročno projekcijo stanovanjskih potreb v SRS za obdobje 1986-2000, Urbanistični Inštitut
SRS, Ljubljana, oktober
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih
družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
UL RS, št .l5/19A5, str. 1213-1222
Mandič, S ., Kraigher, T (1991), Sociološka presoja zasnov nacionalnega stanovanjskega
programa, Inštitut za družbene vede, Ljubljana
Mandič, S., Kraigher, T. (1992), "Kako meriti stanovanjski prostorski standard v Sloveniji", Teorija in
praksa, vol.29, št .9-10
Nacionalni stanovanjski program - Sintezno gradivo za osnutek, MVOUP, Ljubljana, november
1991
Verlič Dekleva, B . (1992), "Dileme stanovanjskih standardov in strukturnih neskladij", Teorija in
praksa, vol .29, št .9-10
Verlič Dekleva, B., (1994), "Urban Mobility and Housing Shortages : The Case of Slovenia", Družboslovne
razprave, št.15.16
278