Leto VIII, st. 161 Ljubljana, nedelja 10. julija 1927 Cena 3 Din UpramiStro: Ljubljana, PrcScrnora uHca St. 54. — Telefon št. 2036. tnseraini oddelek; Ljubljana, Prešer-nora ulica št. 4. — Telefon št. 249« ■v"4' . Podružnici: Maribor, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: L^ub-lana št. 11.842 • Praha čialo 78.180' Wien,Nr. 105.241.- ^ ^ as i«naia 00 zjutraj. = Stane me&eCno Din 25-—, za inozemstvo Dir 40'— neobvezno. Oglasi do tarifu. Uredništvo s Ljubljana, Knailova ulica Stev. s/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vra&aio. Ljubljana, 9. julija. Danes je udarila v javnost senzacijo-nalna vest o fuziji SLS z radikalsko frakcijo g. Vukičeviča. Vest je že sama na sebi ne glede na to v koliko bo realizirana, jako značilna, ker potrjuje veliko notranjo slabost in razdrapanost tako akcije g. Vukičeviča, kakor stranke dr. Korošca. Ministrski predsednik g. Velja Vukičevič se dobro zaveda, da njegova skupina ne bo izšla iz volitev tako močna, da bi lahko obdržala vodilno pozicijo v državi tudi po volitvah, zato si išče stikov in zveze s političnimi skupinami, ki vse skupaj ne predstavljajo jakosti enega samega mandata. Na Hrvatskem reflektira na pomoč g. Nikiča, v Sloveniji pa predvsem na ono dr. Ravniharja in mariborskega g. Tavčarja. Njegovi naklepi z Madžari in Nemci so se izjalovili. Tudi muslimani se niso dali speljati na led. Zato ni čuda, če se je g. Vukičevič sedaj odločil, da sprejme pod svoje okrilje slovenske klerikalce kot edino prečansko stransko, ki še ni dobila dovolj lekcij od kolaboracije z radikali. Ako se napoveduje celo združitev Vukičevičevih radikalov z SLS, potem se s tem samo potrjuje, da se v naši državi ničesar ne more zgoditi, kar bj nas moglo presenetiti; kajti le eno stoji in to je večna izprememba. Danes gor, jutri dol! Država je brez stalnega kurza in krmilarja. Kar danes ustvarja, jutri pridno ubija. Klerikalcem gre le za nad močv Sloveniji, Srbijancem pa, da dobe uslužne hlapce, ki jim prodajo vse inte rese svojih volilcev, če smejo preganjati nacijonalne in sploh samostojno misleče ljudi v Sloveniji. Da so ti tudi državljani in da klerikalci v srcu ostajajo to, kar so bili. to odločilni gospodi v Beogradu ni mar. A vsa ta gospoda in njim prodana SLS se moti. Igra, ki se uganja s Slovenci, je nevredna in nepoštena in se globoko zajeda v srce vsakemu, ki jo doživlja. Zapravljajo se pridobitve, ki so nenadomestljive. Če mislijo trenutni mogotci, da je za državo dobro, da pre ganja napredne ljudi in uganja z beograjskim kundakom rimsko politiko, pride dan. ko bo treba odgovor daiati vsemu narodu. Videti je, da bi tudi naša vlada rada posnemala rumunskega predsednika Bratiana. Nam ni bila .simpatična vlada g. Averesca že radi njenih bučnih do-brikanj Italiji, kljub temu pa zavezniški Rumuniji ne bi danes mogli čestitati Država v kateri se od leta do leta menja prepričanje po slučajnem mandatarju krone, ni zdrava. Za ugled Ru munske in celega njenega naroda po vsem svetu je današnji izid volitev, pa naj se je volilni akt vršil še tako mirno, strašen udarec. To ni demokracija, tu ni zavednosti in državljanskega značaja. Kljub vsem neprijetnim vestem, ki te dni prihajajo iz vseh krajev naše domovine, se vendarle lahko pohvalimo, da v Jugoslaviji še nismo tako daleč padli. Priznati pa se mora. da gre tudi pri nas navzdol in da se vlada meša v postavitve kandidatur in volitve na na čin, kakor od 1. 1903 ni bil več znan. Po vsej državi se pojavljajo vladni emi-sarjj kot volilni «maharji», veliki župan mostarski spremlja g. dr. Lazo Marko-viča na agitaciji, v Skoplju ir. Knjažev-cu se je kar policija polastila radikal-skih delegatov, povsod je policija na čelu volilne borbe. Iz Južne Srbije, ki smo jo moralno izgubili vsled te prakse, gre ta sistem na sever: v Vojvodini, v Bosni je že ves domač, pa tudi v Šumadiji so se ljudje že zatekli v tajne konven-tik.■,, da se ubranijo policije. Kakor da smo pred državljansko vojno. Ta borba kraljevske policije gre proti mirnim državljanom, ki so bili od nekdaj patri joti jn imajo polna prsa zasluženih odlikovanj . . . Beograjska gospoda morda misli, da je Slovenija druga Makedonija in da bi se dalo tudi med nas zanesti vsaj poskus tamošnjega policijskega režima. Uverjena pa naj bo, da se bo z glavo zaletela v zid. Številčno moč naprednih in nacijonalnih Slovencev se morda da podcenjevati, ne more se pa omalovaževati naše notranje sile in naše zavednosti. Demokracija je moč, svoboda Pa ideja, ki je niti kundak, niti jezuitski klobuk ne bosta uničila niti v Jugoslaviji, a kaj šele v Sloveniji. Kakor nismo Klonili pred črnožoltim Bečem, kakor srno znali vzdržati celo avstrijski vojni režim in to navzlic temu. da ie SLS v svojem tajništvu etablirala proti nam prostovoljno špijonažno in denuncijant-sko pisarno, prav tako bomo znali tudi v lastni nacijonalni državi braniti državljanske svoboščine in pravice' Kle-roradikalj se bodo naglo prepričali, da Slovenija ni Rumunska' Pred likvidacijo SLS Senzacijonalne vesti beograjskih in zagrebških listov. — SLS preneha biti samostojna stranka in se pridruži radikalski frakciji g. Vukičeviča. — Popolna načelna kapitulacija dr. Korošca Beograd, 9. julija p. V seriji vesti, da | ski organ »Pravda«, ki pristavlja, da Železniška konferenca na Reki Sušek, 9. julija, n Danes je bila na Reki mednarodna železniška konferenca med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo o tarifnih vprašanjih. Našo državo zastopata g. Jošt od generalne direkcije železnic v Beogra. du in g. Petek od železniške direkcije v Ljubljani. paktira min. predsednik Vukičevič z najrazličnejšimi skupinami, ki naj bi okrepile njegovo pozicijo med volitvami, zlasti pa še po volitvah, je vzbudila danes veliko pozornost vest beograjskih in zagrebških listov, da so zaključena pogajanja med gg. Vukičevičem in dr. Korošcem glede sodelovanja obeh skupin. Ne gre pa pri tem samo za skupen nastop pri volitvah, ampak za tesnejšo združitev, ki naj bi privedla polagoma do likvidacije klerikalne stranke in njenega korporativnega vstopa v radikalno stranko. V smislu doseženega sporazuma bo SLS tako' po sestanku nove Narodne skupščine slovesno priznala Vidovdan-sko ustavo in se odrekla avtonomiji in plemenskemu separatizmu. Na posebnem kongresu bo nato SLS sklenila najprej zvezo in nato fuzijo z radikalno skupino g. Vukičeviča. Današnje vladno »Vreme«, ki poroča o sklenjenem sporazumu, naglaša, da stoji SLS tik pred likvidacijo in da bo stranka takoj po volitvah vstopila v NRS. V istem smislu piše davidovičev- so se klerikalci definitivno odpovedali svojemu avtonomističnemu programu in likvidirali svoj plemenski separatizem, Zagreb, 9. julija n. Današnji »Jutar-nji list« objavlja pod naslovom: »Ko> rošec se fuzionira s radikalima« iz Beo' grada sledečo senzacijonalno vest: V situaciji, ki jo ustvarja g. Velja Vukičevič, lahko ugotovimo danes zelo senzacijonalno dejstvo, da je g. Vuki čevič sklenil sporazum z dr. Korošcem. V smislu tega sporazuma bo po volitvah stopil dr. Korošec s svo'o stranko v zajednico z radikali, ki naj bi bila slična grupacija, kakor je sedaj zajednica med davidovičevci in muslimani. Iz najbližje okolice Velje Vukičeviča se doznava, da se bo SLS v smislu tega sporazuma formalno in oficijelno odrekla svojega avtonomističnega programa in kakor nekoč Stepan Radič, slovesno priznala Vidovdansko ustavo. Tako: po volitvah bo sklican kongres SLS, na katerem bo definitivno sklenjena fuzija SLS z radikalno stranko. Ministrski predsedn k v Uublfani Gosp. Vukičevič je zadovoljen z akcijo za likvidacijo SLS. — Skupno kosilo gg. Vukičeviča, Korošca in Ravniharja. — Nadaljevanje razgovorov na Bledu Vukičevič pridržal definitivni pristanek na Ljubljana, 9. julija. Predsednik vlade je prispel v Ljubljano z zagrebškim osebnim vlakom ob 2. popoldne. Na postaji so ga pozdravil; veliki župan dr. Vodooivec, komandant žandarmerijske brigade, direktor železniške direkcije in direktor policije. Po kratkem pozdravu se je predsednik vlade z velikim županom odpeljal v avtomobilu na veliko županstvo, kier sta ga že pričakovala dr. Korošec in dr. Ravnihar. Sledil je kratek sestanek med Vukičevičem, dr. Korošcem in dr. Ravnihariem. nakar so se podali h kosilu. Po obedu se je Vukičevič ob 16. odpeljal na Bled. Na sestanku v palači velikega županstva so se vršili med gg. Vukičevičem. Korošcem in Ravniharjem zaključni razgovori o sodelovanju in kasnejši združitvi SLS s skupino današnjih vladnih radikalov. Ker si je g. fuzijo do svoje avdijence, bi šel g. dr. Korošec Jutri "a Bled, kjer se bo še enkrat sestal z g. Vukičevičem. Na ljubljanskem kolodvoru je e. Vukičevič novinarjem priznal, da je akciia o kateri poročajo časopisi, res v toku. izjavil pa je, da pred svojo avdijenco ne more povedati ničesar konkretnega. Bled, 9. julija, h- Danes popoldne ob 5. je prispel ministrski predsednik Vukičevič z avtom iz Ljubljane na Bled, kjer se je nastanil v hotelu Toplice. Takoj po prihodu je odšel v kraljev dvorec orovanje vladnega kandidata Stepanoviča v gostilni »Srbska krona«. Na sreski konferenci je predsednik Sibi-novič sporočil, da je okrožni odbor NRS kandidiral za nosilca liste bivšega ministra in znanega pašičevca Krsto Miletida, kar je bilo sprejeto na znanje z velikim odobravanjem. Za sreska kandidata ie konferenca nato sprejela Krsto Božoviča. predsednika oblastnega odbora, in Drag. Sibi-noviča. Ko je bila konferenca v polnem razvoju, je prispel pred hotel »Pariz« vladni kandidat pop Stepanovič s peščico svojih pristašev. Ker pa je bil že prej izključen iz radikalne stranke, mu niso dovolili vstopa na konferenco. Seljaki so njega in njegove spremljevalce iztisnili iz hotela nazaj na trg. Pri tej priliki ie g. Stepanoviča zapustilo še onih 7 delegatov in se potem priključili sreski konferenci. »Politika« poroča, da bo vlada postavila v Knjaževcu kar dve »policijski listi«. Seljaki, ki so vsi za Krsto Miletiča, razvijajo navdušeno agitacijo po celem okrožju in pripravljajo vladnim kandidatom velik poraz. Solunsko vprašanje Pariz, 8. julija, (be.) Kakor poročajo iz Aten, je prišlo v vprašanju Soluna med Jugoslavijo in Grčijo do sporazuma. Posledice angleškega zakona o strokovnih organizacijah London, 9. julija, s. »Morning Post« po« roča, da je z ozirom na zakon o strokov« nih organizacijah izstopila zveza poštnih nameščencev iz delavske stranke. Izid volitev na Finskem Helsingfors, 9. julija, s. Po dosedanjih rezultatih volitev v državni zbor so me« ščanske stranke izgubile precej mandatov. Agrarna stranka je pridobila 4 mandate, socijalni demokrati in komunisti pa po en mandat. Smrt generala Hoffmanna Berlin, 9. julija, d. V Reichenhallu je umrl v starosti 58 let general Max Hoff« mann. Pokojni je igral v svetovni vojni veliko vlogo na gališki fronti in je bil eden glavnih udeležencev brestlitovske mirovne konference. Reforma bračnega prava v Nemčiji Berlin, 9. julija, d. Na seji juridičnega odbora državnega zbora je predložil po« slanec dr. Kahl zakonski predlog glede re« forme zakona o ločitvi zakona. Predlog gre za tem, da se uvede nov paragraf, po katerem je mogoča ločitev v vsakem slu« čaju, če sta zakonca živela že nad eno Ie< to ločeno. Zanimiva razsodba Pariz, 9. julija, s. Porotno sodišče v Col« maru je poostrilo razsodbo prve instance proti listu »Zukunft«, katerega so zaradi razžaljenja časti tožili ravnatelj lista «Ac* tion Francaise« Leon Daudet, Maurant in Pujo. Upravnik lista ocZukunfta je bil na« mesto na kazen enega franka obsojen na 16, odnosno 25 frankov denarne kazni in 1000 frankov odškodnine. Milijonar Ford obžaluje ... Newyork, 9. julija, d. Znani milijonar in kralj avtomobilov H. Ford, ki je svoje« časno uvedel in financiral protižidovsko kampanjo, je sedaj podal javno izjavo, v kateri obžaluje to svoje početje. Predsed« nik ameriškega židovskega komiteja Lcwis Marshall objavlja ob tej priliki, da sta ga pred par dnevi posetila dva Fordova za« stopnika in v njegovem imenu podala iz« javo, da obžaluje svoje napade, ker se je prepričal, da so popolnoma neosnovam. Na izrecno zahtevo je nato Ford podal tu« di pismeno izjavo. Španska prekooceanska paroplovba Madrid, S. julija, (be.) Ministrski svet je sklenil znatno razširiti prekooceansko plovbo in zgraditi več od 10.000 do 25.000 tonskih parnikov, ki bodo vsi zgrajeni v Španiji. Byrdov polet na južni tečaj Pariz, 8. julija, (pa.) Bvrd je izjavil, da bo odletel na južni tečaj" z dvema letalo« ma, ki bodo vozila 30 do 40 oseb. Med te« mi bo tudi 10 strokovnjakov. Japonski interesi na Kitajskem Kanton, 9. julija. (Io.) Japonski konzul je protestiral proti bojkotu japonskega blaga. General Lajčajsum je izjavil, da ne more nastopiti proti temu gibanju, češ, da je pa-trijotičnega značaja. Tokio, 9- julija, s. Vsled neprestanih za. htev vojnega ministra, je vlada dala danes brigadi, ki je v Dairenu, nalog, da se vkrca za Tsingtau. Vsled tega so na borzi padli vodilni papirji. Tokio. 9. julija, (pa.) Časopisje meni, da je odpošiljatev japonskih ojačenj v Tsing* tau škodljivo japonskim interesom, ker pr>-ostruje konflikt med severnimi in kitaj« skimi južnimi četami in pospešuje proti« japonski bojkot. Francosko-nemški gospodarski odnošaji Berlin, 9. julija (be.) Državni zbor je sprejel zakon, s katerim se pooblašča vlada, da v slučaju parlamentarnih počitnic v sporazumu z državnim svetom in zunanjim odborom podaljša gospodarski sporazum, sklenjen s Francijo za dobo treh mesecev, če bi bilo to iz gospodarskih ozirov neobhodno potrebno. Ta zakon je bil sprejet z ozirom na tekoča pogajanja med Nemčijo in Francijo v svrho sklenitve definitivne trgovinske pogodbe. Pospeševanje poljedelskih naselbin v Nemčiji Berlin, 9. julija, (be.) Državni odbor je sprejel zakon, s katerim ee pooblašča vlada, da prevzame v svrho pospeševanja poljedelskih naselbin jamstvo do zneska 70 milijonov mark. Nameščenci avtonomnih mest Slovenije v Ljubljani Včeraj in danes se vrši v Ljubljani II. zlet nameščencev avtonomnih mest Slovenije. Pred dvema letoma se je na pobudo mariborskih in celjskih mestnih nameščencev ustanovila Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev v Sloveniji. Namen Zveze, ki ie nepolitična, je: zastopati koristi občinskih uslužbencev ter stoiki. med njimi družabnost in kolegijalnost. Ustanovni občni zbor se ie vršil v magi-stratni posvetovalnici v Celju in so se ga udeležili delegati magistratnih organizacij v Ptuju. Mariboru in Celju ter Zveze magistratnih organizacij v Ljubljani. Prva redna skupščina vseslovenske Zveze pa je bila lani spočetka iunija v magistratni posvetovalnici v Mariboru. Mariborski mestni uslužbenci so priredili izletnikom s podporo mestne občine najlepši vzgledno gostoljuben sprejem. Zleta so se udeležili tudi zastopniki občinskih svetov v Ptuiu, Celju in Mariboru z mariborskim županom ter dva člana ljubljanskega gerentskega sveta. II. redna skupščina vseslovenske Zveze magistratnih organizacij se je vršila po delegatih včeraj dopoldne v ljubljanski magistratni posvetovalnici. Kakor lani. je skupščini predsedoval magistratni nadsvetnik Fran Govekar, poročevalci pa so bili magistratni direktor dr. M. Zarnik (o novem občinsikem zakonu za vso državo) in mag. svetnik dr. R. Fux (o delovanju in ciljih Zveze) iz Ljubljane ter tajnik Kramberger (o organizaciji podeželskih obč. tajnikov). Ob 18. popoldne so bili na glavnem kolodvoru sprejeti gostje iz Ptuja, Maribora in Celja. Gostje iz Ptuia. Maribora in Ce-Wa — skupaj 106 oseb, dam in gospodov — so se pripeljali v Ljubljano v 4. vozovih II. razreda. Na kolodvoru jih je sprejelo ljubljansko magistratno uslužbenstvo v zelo velikem številu. V imenu Zveze ie goste pozdravil predsednik Fran Govekar; v imenu mag. uradnic na tovarišice in druge d-ošle dame mag. uradnika gdč. Mila Ocep-kova, ki je izročila šopek gospej ravnatelj Kochlerjevi iz Maribora. Nato so odšli gostje v povorki pred Prešernov spomenik, kjer je govoril predsednik mariborske organizacije g. Brandner in položil venec z mariborskimi mestnimi trakovi. Zvečer sc ie v hotelu Tivoli vršil koncert, danes dopoldne pa si gostje v družbi ljubljanskih tovarišev ogledajo velesejem in se zvečer ob pol 23. vrnejo domov. Štajerskim ljubim gostom kličemo prisrčno: Dobrodošli! Ljubljana, največie gospodarsko in kuiturno središče Slovenije, pozdravlja zastopnike avtonomnih uprav Ptuja, Maribora in Celja v svoji sredi. Življenje v Selcu ob Jadranu Selce, 24. junija. Izmed obmorskih kopališč na našem Jadranu jc kraj Selce v Hrvatskem Primorju po svoji naravni lepoti in ugodnostih, ki jih narava sama nudi, gotovo eden najleps ših. Ni čuda, da je postal poletno bivališče prestolonaslednika, ki je tukaj prvič 30. a\v gusta 1925 stopil na jadransko obal. Ta do* godek je ovekovečen na temni marmornati plošči med obrežnim skalovjem, kjer je stanoval. Gradiču podobna vila, ki jo ob» daja bujna južna flora, leži ob novo zgra* jeni obalni poti. Sprehod na tem delu oban., kjer valovje buta ob sive stene in te klo* pice vabijo med oljčne nasade, je poln sa= njavosti in prijetnega razpoloženja. Lepota skalnatega morskega obrežja na tem delu jc očarujoča kakor malo kje ob našem morju. Selce samo na sebi je prijeten kraj, ki je ob obali bolj mestu, v ozadju bolj vasi podoben. Snaga pa vlada povsod. Komarjev ni in muh vsaj toFko ne. da bi bile nadležne. Javno kopališče, ki ie last občine, je v najemu hotela »Rokan«. Voda v kupališču je čista, peščena tla prehajajo le polagoma v globino in je kopanje tudi nedoraslim omogočeno. Med hoteli bi bilo omen;ti pred- Martuljkova skupina s Špikom v sredini Dclincem nedostaja podjetnosti io svežega duha, kj bi jih šiloma usmeril na pot modernega napredka. Edino konservativnost je kriva, da je ostal Martuljek, najkrasnej-ši kot našega planinskega sveta, širši javnosti- popolnoma nepoznan. Z vlaka občuduješ tri kratke trenutke silovite, razdra-pane stene, dvigajoče se nad deviško belimi snežišči, prekipevajoče z rahlimi konturami v samo sinje nebo in že šir.e mimo zeleno zagrinjalo stoletnih smrek in hoj ;n zakrije sliko, zakrije barve sotačnega umotvora, ki te je zadivil za tri kratke hipe in izginil šiloma v brezkončn ist. In če vprašaš doli v zapuščeni vasi po stezah, ki vodijo v ta paradiž, izveš, da nI steze nikjer nobene Samo do siapa. do Dantejevega pekla, greš po varni poti, a steza, ki je nekoč vodila na prekrasao. divje romantično gorsko planoto za Ak.im, se je razsula in se zdaj nihče več ne zmeni za njo. Više nad planoto pa ne hodi nihče; ogromne stene, prepadi, črne poči strme okrog in okrog, kakor da se čudijo človeku, ki se je upal do njih in iih irotri s človeško drznostjo Ves ta kot ti r.ehotc usiljuje misel, da so bogovi svoje dni prenesli iz tirolskih Dolomitov velikanski kos navpičnega skalovja in ga pritrdili naravnost v nebo med brleče zvezde. V 'ern masivu štrle vrhovi dokaj visoko in se prav nič ne dotikajo nevšečne laške meje. Sami zase s>o in na prvi pogled nedostopni. Najveličastnejša je drzna Špikova piramida (2472 m), dvigajoča se tik za borov-škimi Prekletimi policami (2273 ni). Z ru-tarške strani je bila do lani nepristopna; prvi poizkus so napravili šele Skalaši in so po neizmernem naporu preplezali navpične stene in lani dosegli vrh. Z bo-rovške strani pa je pot lahkotna, prav nič nevarna in samo nepotrebno strma. Špikov sosed je Poldne (2592 m), široko raztegnjen masiv z rogljatimi, navpičnimi 'rho\y, ki ostro štrlijo iznad ogromnega snežišča, ki ga ne raztope niti najsilnejši žarki pe- kočega avgusta. Nekoč ie vodila tudi preko Poldna turistovska steza, a njene sledi ne najdem zdaj nikjer več. S Poldna je krasen razgled, osobito na raztrgano pob >čje Škrlatice (2738 m), ki je najbolj divja gora v vsem triglavskem pogorju. Od Poldna dalje se greben zasuče, zaostri se pri prekrasnem vrhu Široke peči (2429 m) in se razgubi za vrhom zadnjega kolosa, za Kukovo goro (2417 m). Tod še ni hodiia turistovska noga; predel med Poldnem :ti Kukovo goro je tajnost, ki čaka na raziskovalca in poeta. Problem Martuljkovih Dolomitov je še vedno nerazjasnjen. Tujec, ki iih ogleduje iz doline, iz molčečih, po nageljnih in rožmarinu dišečih Rut, zmajuje z glavo nad brezbrižnostjo naših ljudi, ki bi si v kratkih letih lahko skovali silen kapital iz gorskih velikanov. Ljudstvo je sicer zaverovano v svoje gore in je strašno ponosno na nje; s pravljicami in pripovedkami jih je okrasilo na vso moč in jih ljubi skoro fanatično. Toda izkoriščati jih noče na noben način; ne vem, ali radi pije;ete. ali pa samo radi komodnosti ali pa radi pomanjkanja trdne volje in energije. Samotni, od kulture še neoblizani Martuljkov predel je sicer velik kos naše planinske poezije iz stare, že davno pozabljene romantike. A kakor je v modernem življenju 'romantika strahovit nonsens, tako je Martuljkova začarana poezija v naših dneh smešna karikatura ljudske nemoči. Martuljkov problem se bo rešil pač brezobzirno, seveda pa bosta pri reševanju tega problema stara romantika in smešna konservativnost izginili med staro šaro. Jos. Vandot UPUITE pomladanska oblačila lastnega 'zdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. ROJ1NA. UubSiana Zalla Zarana, ki j j žu od 1. 1918. odlična kinoigralka v Hollvwoodu v Ameriki, nam pošilja svojo sliko s pripombo, da je Slovenka in Sers šenova iz Kranja. O naši lepi rojakinji bo* mo seveda še pisali in upamo, da nam tu* di sama kaj lepega napiše o svojem življcs nju v filmskem paradižu. Gad med gostilniškimi gosti Litija, 9. julija Danes, v soboto, je bila zbrana na Bri-novem gostilniškem vrtu v Litiji manjša družba. Med pogovorom niso niti opazili, da leze nekaj pod mizo. Ker pa se je enemu izmed gostov dozdevalo, da se ga je nekdo pod mizo dotaknil, so pogledali tjakaj. Kako se ie vsa družba prestrašila, ko : so videli, da se sprehaja pod mizo — kača. i Spočetka so sicer domnevali, da je samo belouška, zato ie gostilničar g. Polči skočil samo po metlo, s kojo ie pritisnil glavo kače k tlom. Zelo pa so se vsi prestrašili, ko je začela razjarjena kača sikati na vse strani ter udarjati s strupenimi zobmi po okoli stoječih. Šele tedaj so spoznali, da je nevarni gost — gad. Pri Brinovih ne pomnijo še tega, da bi prilezla strupena kača iz bližnjega Sitar-, ievca na njihov gostilniški vrt. Videti je, da imamo letos poleg hroščevega 'tudi kačje leto. Žrebanje loterije trgovske akadem je v Ljubi ani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do i 00.000 dinarjev. — Poskusne srečo. Naročite takoj srečke. lr2 , Zmagovalci pri zadnjih kolesarskih dirkah mariborskega kol. društva Peruna Od leve na desno: Fran Nabergoj (2:28:44), Bruno Faninger (12:30), Fran Kramaršič (1:22:30). Razstava umetnin na velesejmu Velesejem je priredil že drugo umetnostno razstavo in financiral pred leti tudi veliko historično razstavo, ki je bila največjega pomena za našo umetnostno zgodovino. Ne smemo pozabiti, da s temi velikimi izložbami trgovski krogi kot pravi meceni podpirajo umetnike, ki bi brez podpore ne mogli sami prirejati razstav tako velikega obsega. Velesejmska razstava je naštevilnejša umetnostna revija leta, ki pokaže vse najvažnejše, kar so umetniki ustvarili tekom leta in je zato tudi glavna umetnostna prireditev leta v Sloveniji. Obenem pa razstava dokazuje, kako mnogo smisla imajo naši pridobitni sloji za kulturne potrebe naroda, saj je umetnost cvet narodnega blagostanja in harmonično razmerje med finančno močjo ter kulturnimi stremljenji vedno mera za kulturno višino naroda. Še posebnega pomena ie pa ta velika razstava tudi zato, ker seznanja z umetnostjo najširše plasti prebivalstva, Id drugače le redko prihaja v stik z umetnostjo ter ne obiskuje drugih umetnostnih izložb. Dobar obisk paviljona z umetninami priča, da zanimanje za umetnine raste in da bo zraslo tudi število nakupov, ko bo premagana gospodarska kriza. Uorava velesejma naj bi torej še nadalje prirejala vsakoletne razstave ter ohranila do umetnosti svojo veliko naklonjenost, ki si je z njo zaslužila priznanje in zahvalo vsega za kulturen napredek vnetega prebivalstva. V velikem paviljonu »K« je izloženih okrog 300 umetnin v petih dvoranah, ki sicer niso opremljene luksuzno, vendar je pa njihova oprema dostojna, ker je namenjena le za dober teden velesejma. Vso prvo sobo zavzema 40 del našega najstarejšega umetnika proi. Ivana Franketa. Ni obiskovalca, ki bi svežih del starčka ne motril z največjo pijeteto. V druffi dvorani pa stojimo že na vrhuncu umetnosti pred slikami Riharda Jakopiča in slike vendar všeč občinstvu najrazličnejših okusov. Ivan Vavpotič je še vedno najele-gantnejši med našimi slikarji, a vidi se, da ima preveč dela in se vedno bolj oddaljuje od narave, ker nima dovolj časa posvetiti se študiju posameznega motiva. Njegov sin Bruno hiti pogumno naprej in očetu se bo treba potruditi, da ga ne dohiti in pusti za seboj. šaša Šantel je obesil cFužino« poleg «Amaterjev>, kar slikama gotovo ni v korist. V splošnem je ta steni zelo monotona in medla radi razvrstitve slik, ki rabijo več prostora. V 10. sobi je razstavil Jakac galerijo pastelov, grafičnih del pa toliko, da se razlivajo iz dvorane. Manj bi bilo več, sa; vendar stvari, ki so si silno podobne, ni mogo če pregledati. Sicer pa njegovi pasteli obetajo zamašiti vrzel po stanovanjih, ko pridejo ljudje na to, da pomečajo ničvredne reprodukcije v ogenj. Poleg Jakca se med grafiki posebno odlikuje Justin, ki je pa na žalost razstavil le tri lesoreze, vendar pa spada Michelangelo med najboljše tiske na izložbi. Na izložbi je tudi nekaj novih imen, vendar pa Škodlar vse novince daleč prekaša, a tudi za tega talentiranega slikarja velja, naj prihodnjič pokaže več, kar naj vpošteva tudi Čargo, ker se svinčnik izgubi poleg velikih oljnatih platen. Med kiparji domiuira Lojze Dolinar in posebno njegovo poprsje «Ob spominu,, ter -tStu-dija v črnem kamnu,' bi zaslužile, kakor tudi druge stvari bi zaslužile, da bi se zadržali pri njih. Kako skromno je Dolinar na-zval monumentalno iPortretno studijo* Riharda Jakopiča v nadnaravni velikosti! Ali res končno vendar dobimo tudi Slovenci kiparja, ki nam bo jx>stavil dostojne spomenike naših velikih mož? Zajec Ivan je eklektik in klasicist, ki skrbi, da ne pride nikdo v zadrego, če hoče v svoje stanovanje postaviti lepo ekulpturo. Arhitekti so se morali stisniti v najmanjšo Fogied na razstavo umetnin na velesejmu Mateja Sternena, ki se jima je pridružila Anica Sodnik - Župančičeva. Hvalili Jakopiča in Sternena ni potrebno, saj sta oba splošno primerna kot prvovrstna slikarja, ki se stalno razvijata in napredujeta, kar najbolj zgovorno pripovedujejo njuna dela. Anica Sodnik - Zupančeva je že lani vse presenetila s svojo veliko >Ivaktejo«, letos je pa že ob Jakopiču in Sternenu. Soseda sta nevarna in njuna dela bi popolnoma ubila njene slike, . če bi ne bile res visoke kvalitete, vendar popolnoira drže nevarno soseščino in se harmonično prilegajo močni okolici. Škoda, da jih ni več. Premagala je ostanke šole in postala sama svoja, v slikanju cvetic je pa našla motive, ki se prilegajo umetnici kot ženski, ki so pri drugih sujetih navadno slabotne in šibke, ženske ter ne morejo doseči moških. Najboljša je njena »Klekiarica«, tudi snov za žensko, a rešena z moško energijo. Moda gojenja kaktej bo pa gotovo pomagala, da njene apartne kakteje in amaryllis najdejo kupce. Tudi Jakopič zopet razstavlja šopek cPomladi v sobi», radi nenavadnega, mirnega barvnega akorda, ki ga oživljajo male barvne lučke, posebno zanimiv problem, ki ga je rešil Jakopič na nijoriginalnejši način ter vstvaril harmonijo izredne noblese. Kot ogenj gori z mnogih njegovih slik znani Kamnitnik v zadnjih žarkih večernega solnca, ko je že tema zagrnila <:Orače». Vso pokrajino je spremenil r Večer na Savi> v barvno valovanje, ki deluje kot inuzika. »Krakovski vrtovi? spominjajo na njegove starejše slike po svoji svežošti in tonih. Namenoma navajam tri zelo različne slike, da pokažem, kako je Jakopič vsestranski in vendar vedno na isti višini. Opisal bi rad vsa njegova dela in ravno tako bi to zaslužile tudi Sternenove slike, če bi bilo več prostora. Vendar ne bo nikdo zgrešil Sternenovega »Polakta«, ki je sicer popolnoma moderna, v ban.'ah pa slika spominja na velika dela renesanse. Torej tudi moderni znajo slikati, kako mnogo pa znajo in s kako lahkoto premagujejo najtežje naloge, pa pričajo toni mehke, zastrte svetlobe na vi» in pa čist, vlažen zrak px> dežju na njegovi »Krajini z mlinom, ki visi v III. dvorani, kjer prevladuje Jamino >Bljj-,-ko jezero-. Na njegovih slikah najlepše vidimo, da ni treba delati >kičevpa so dobre sobo. Zato imajo ludi same načrte, vendar bi pa mnogo močneje delovali modeli. Posebno se ljudje zanimajo za m-črte novih ljubljanskih stavb ing. Vladimirja Šubica, ker bodo te skozi in skozi amotrene stavbe brez posebnih dekoracij tudi res stale. Škoda, da talentirani Hus nima prilike postaviti vsaj svoje ljubke cerkvice in Falur ne more zgraditi razstavnega paviljona, da bi ljudje vsaj videli, kako so te stvari praktične, čeprav še niso navajeni novih oblik. Pa tudi teh se bomo navadili, kot smo se vseg.t dobrega, kar so nam vstvirili naši resnični umetniki. A. G. Osmi dan Ljubljanskega velesejma Včeraj je posstilo velesejem okrog 8.000 ljudi. — Kupčije so se še vedno razvijale. — Za danes se napoveduje ogromen obisk. Naši velesejmski prazniki se bližajo koncu. Še danes in jutri bodo romale na sejmišče in s sejmišča množice sejmarjev, potem pa se bo razstavni prostor zaprl do jesenske pokrajinske razstave. Včeraj, zlasti popoldne, je bil obisk zopet večji, kajti prispelo je že nekaj nedeljskih sejmarjev, ki med tednom ne utegnejo ogledati si našo važno narodno gospodarsko prireditev, ki nudi mnogo vzpodbudnega in poučnega tudi za one' sloje, ki ne nameravajo kupovati blaga. Ljubljanski velesejem je predvsem naša slovenska institucija, ki je potrebna naši industriji, obrti in trgovini in ki pomaga večati naše slovensko blagostanje. Ako bodo v Sloveniji uspevali gospodarski krogi, bo tudi brezposelnost minila. Posetilo je včeraj sejem okrog 8000 ljudi iz raznih krajev Slovenije in ostale države. Zlasti mnogo je bilo trgovcev iz Zagreba. Med inozemci so bili Švicarji (St. Gallen), Cehoslovaki (Praga, Bratislava itd.), Nemci (Heidelberg, Remscheid), Avstrijci (Dunaj), Belgijci (Bruselj) rojaki iz Julijske Krajine (Trst itd.), Američani Krčevina za priključitev k Mariboru Maribor, 9. julija Naravni razvoj dogodkov se da sicer začasno ovirati, za trajno dobo pa ga nobena še tako dobro zasnovana akcija ne more zadržati. Dan na dan kaže življenje, da trpi škodo oni, ki se upira duhu časa. Koliko milijonov škode, ki ne bo nikdar popravljiva so napravili oni oasi očaki, k! so se svoj čas protivdli železnici m pustih tako krasna mesta in bogate kraje, kakor so Slov. Bistrica, Konjice itd. več kilometrov" proč od železne ceste, da so potem za desetletja zaostali v gospodarstvu. Ravno tako zaostajajo predmestja, tki se razvijalo na obroču mestnega obzidja, a se upirajo priklopitvi k mestu. V Mariboru so že davno zrele za priključitev občine: Pobrežie, Studenci in Krče-vina. Najprej le premagala treznost v Krčevini. Občinski odbor te občine je namreč na seji obč. sveta dne 26. junija sklenil, da se priklopi občina Krčevina k mestni občini mariborski. Ravno danes ie izdal občinski odbor v smislu obč. reda predpisani razglas na občane, v katerem naglaša ta sklep in poziva za dne 25. julija v občinsko pisarno vse volilce, da se izjavijo, ali se s tem strinjajo. Kdor ne pride, se smatra. da soglaša s sklepom obč. sveta. Prav nič ne dvomimo, da bodo občinar-M ,ta zgodovinski sklep svojega odbora za lepši razvoj občine z veseljem pozdravili in z veliko večino glasovali za priklopi te v. Potem bodo gotovo sledile temu zgledu tudi druge občine, a Maribor se bo mahoma razvil v veliko mesto, ki bo lahko potem nudilo svojim občanom ugodnosti, kakor jih imajo že danes večja mesta in to predvsem na gospodarskem, kulturnem in so-cijalnem polju. V Krčevini je sedaj župan starina g. Jurij Škof, ki že dolga leta vodi to občino in ki se je z vso vnemo oprijel akcije za priključitev. Krčevini moramo le čestitali. vsem hotel »Jadran«, ki ga ima od letos v najemu SLovenec Ivan Pečnik z Bizelj-skega. Hotel ie popolnoma renoviran. Leži tik ob molu. Postrežba je domača in prav dobra. Gre to predvsem na račun ljubeznivosti in uslužnost; gospe Justine Pečniko-ve, ki kot Primorka sama uživa lepoto kraja ter skuša poleg dobre postrežbe tudi z ljubeznivostjo in živahnostijo osladiti ure svojim gostom. Izdam tudi skrivnost, da gospa Jusfna rada pesnikuje in so njeni verzi tu pa tam polni tiste globoke sentimentalnosti in občutka za dobro in lepo, ki se pojavlja ipri Primorcih po izgubljenem domu. Na trgu poleg hotela »Jadran« je prestolonaslednik leta 1926 lastnoročno vsadil v spom;« lipo, ki je skrbno ograjena in lepo uspeva. Tu se vrši tudi redno kcmcent domače godbe, ki je šele v razvoju, a vendar zadostuli e za skromno, zabavo. Sploh ie opaziti, da domače prebivalstvo skuša z vsemi močmi bivanje tujcem ustvariti čim prijetnejše. Omeniti moramo krasno stavbo približno v sredini -med Crikvenico in Selci, ki je namenjena za deoo invalidov. Do te zgradbe je prišlo na »nicijativo soproge našega poslanika v Ameriki Slavka Grujiča, ki je nabrala potrebni denar v Ameriki. Poleg tega se v Selcih samih nahaja Dečii dom mesta Zagreba. Letošnji obisk v Selcih je do sedaj precej jak, posebno številno so zastopani Cehi, predvsem v hotelu »Rokan«. Bilo bi pa želeti, da se poset še boli dvigne, ker hotelski obrati niso prenapolnjeni in ae letovišče Selce v vsakem pogledu priporoč-lj;vo. Kdor se začne malo dolgočasiti v Selcah in se mu zbude želje po hrupu in šumnd zabavi, si oboje lahko privošči, ker leži Crikvenica v neposredni bližini, komaj dobra 2 km odtod. Naša družba, k; ravno ne spada med zaspance, je to poskusila, pa samo enkrat. Bili srno kmalu siti hrupa in prahu in vsega drugega. Sicer pa je stvar taka. da ie Crikvenica za tistega, ki ima preveč vroče krvi !n preveč denarja, Selce pa za tiste, ki iščejo hladila in krepčila telesu in duši s primeroma manjšim kapitalom. V Selcah. namreč stane nz-vrstna dnevna oskrba s stanovanjem le okoli 75 Din. Z. -JJŠS- Martuljkov problem (Newyork), Argentinci (Buenos Aires). Iz Argentinije je prispel g. inž. Leo Horn-stein, ki se zanima za prvovrstni stavbni les. Velesejem sta posetila direktor Obrtne banke SHS g. Milan Dragic in tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. Blaškovičc Tudi včeraj so se še sklepale kupčije. Zanimanje je bilo za Iste vrste blaga kakor prejšnje dneve. Poleg čevljev, pohištva, manufakture. posode, kovinskih izdelkov, kmetijskih potrebščin so bile deležne zanimanja tudi harmonike, naš narodni instrument, ki je precej močno zastopan na velesejmu. Med drugimi jih je razstavil F. Vodišek, Šiška-Ljubljana, paviljon »H», ki jih sam izdeluje, in sicer prav izvrstno blago. Danes, ko bo vrvelo po razstavnem prostoru mnogo podeželanov, bodo raz-stavljalci harmonik imeli gotovo polno opravila. Gotovo neprimerno je, da so se na tako važni prireditvi, kakor je Ljubljansiki velesejem, vršile rubetžni zaradi neplačanih davkov. Glede na ugled velesejma bi se to pač moralo opustiti. Umetnine se prav slabo kupujejo. Žalostno je, da naši petični magnati po večini nimajo nikakega smisla za to, da bi poleg občudovanja žrtvovali tudi manjše vsote za nabavo res lepih slik in kipov. Danes, na predzadnji dan velesejma, naj bogatini nikar ne preidejo razstave umetnin z zaklenjenimi žepi. Kakor rečeno, se obeta za danes velik obisk. Zadnja prilika je, da pridete na naš velesejem in tako zadostite svoji dolžnosti. s Izvrstni čevlji Jadransko-posavske čev-Jjarne v Kranju. Med razstavljenim blagom vzbuja veliko zanimanja v oddelku »J« rjav čevelj, ki je izstavljen pri naši domači tvrdki Jadransko-posavska čevljarna v Kranju, d. z o. z. Čevelj plava v velikem škafu vode in vendar je znotraj popolnoma suh. Napravljen je namreč iz lepega rjavega kromovega usnja. Tvrdka obstoji že več, let v Kranju; njeni družabniki so sami domači kranjski mojstri, ki so svoje podjetje z lastno marljivostjo dvignili tako visoko. Jadransko-posavska čevljarna v Kranju je zelo solidna tvrdka. Na velesejmu je zaključila že lepo število kupčij h še vedno prihajajo novi kupci, katerih mnogo se jc po vpogledu izstavljenega bla-::a obrnilo še na tvrdko samo v Kranju, kjer so si ogledali moderno izdelane delavnice tega domačega podjetja in sklenili večje kupčije. Specijaliteta te tvrdke je predvsem težko blago, zaradi katerega je podjetje zaslovelo osobito po našem jugu. I z nepremocljive kromove kože izdeluje tako zvane gojzarje in tudi športne čevlje, za katere vlada izjemno zanimanje. Poleg tega izdeluje tvrdka tudi drugo težko in lahko blago vseh vrst. Skoro vse zaključke je napravila na tem velesejmu z novimi tvrdkami, katerih zastopniki so uporabili •priliko velesejma. da so si na lastne oči ogledali blago, ki so ga jim hvalile stare tvrdke, dobre odjemalke, ki ga že po 5 do 7 let vedno pri njej naročajo. s Velesejmski prostor bo danes in jutri odprt do 8. zvečer. Danes in jutri se bo vršila tudi delilna razprodaja razstavljenega blaga po zmernih cenah. s Velesejmski poset otrok. Otroci do S. leta ne plačajo nikake vstopnine, a od 8. do 14. let plačajo polovično vstopnino. s Promenadni koncert na velesejmskem prostoru: dopoldne od pol 11. do pol 1. in popoldne od pol 6. do pol 8. ure. Dokaz, da je Kuderjeva harmonika najboljša dokazujejo številne prodane, harmonike na velesejmu. Nadaljna naročila je poslati na* FRAN KUCLER, VRHNIKA«DRENOV ___GRIČ. 7999-a Nekaj o velesejmu «Ves dan tičiš na velesejmu. Komaj zapustiš urad, si že tukaj. Kamorkoli pogledam, te vidim: po paviljonih, pred šotori, največ pa na veseličnem prostoru. In to iz leta v leto. Sedaj že sedmič. In vendar nisem še čital od tebe niti črke o tem našem lepem velesejmu.» Odkritosrčno povem, vse leto se pripravljam, da bi napisal kaj posebnega o njem, nekaj prav domačega, nekaj prav lepega. Toda ko pride čas zato, ko se odpro široka preprežena vrata in se vsuje skozi morje glav na razstavni prostor, ki ves blišči krasote in bogastva, v zastavah in plakatih, in tone v igri solnčnih žarkov in vojaške godbe, tedaj naenkrat spoznam, da sem zopet vse zamudil, ker od tega trenutka naprej nimam več časa, niti toliko, da bi pripravil pero in črnilo in papir in sedel za mizo. A moja duša je ves ta čas sejma zidane volje, kot bi bila pila kraški teran, katerega si žal radi carinske draginje niti privoščiti ne morem. Ljubljanski velesejem, to je vse kaj drugega, kakor pa Gogolieva nesmrtna Soročinska jarmarka (Jahrmarkt), to je naš slovenski eldorado, to je višek, to je brušeno zrcalo naše obrti, našega gospodarstva. naše kulture. To je kraj, o katerem sanjajo krasne sanje vsi naši podjetni obrtniki, trgovci in industrijci vse dolgo leto. po njem hrepene Vsi zaljubljenci in zaliubljenke od poletja do poletja, vanj so zatelebani vsi vajenci in šolarji in zanj zbirajo otroci izproše-ne in podarjene dinarje v trebušnih Sparovcih. ki jih na dan obiska velesejma razbijejo in si za nabrano vsoto kupijo raznih igrač in slaščic. In starčki in pol gluhe ženice nestrpno čakajo, kdaj da zapojo obligatni velesejmski zvonovi in ko jih slišijo prvi, se jim od radosti zasolze oči in pobožno se prekrižajo. Ljubljanski velesejem je zbirališče prijateljev znancev in sorodnikov iz ce- Pristne perzijske preproge priložnostni nakup! Radi zakasnelega dospetja naših pre* prog in radi kratko odmerjenega časa sva primorana, da svojo zalogo raz* prodava po čudovito nizkih cenah in naprošava cenjene interesente, da na* ju posetijo. Prodajo vršita ves dan NA VELESEJMU V PAVILJONU I., KOJA 578—582 gg. Reitzer in Fodor z Dunaja. Prvovrstne novosti tvrdke M. FftIEDBJCH ttagenfurt Gumijasta konfekcija in vsakovrstne specijalitete takoj samoučljive ciire in in violincitre po ceni s podložljivimi notami (najnovejše pesmi). Gospodarske male stroje tehniške novosti, E111. Sprejmejo se agilni zastopniki. le Slovenije in tu se sklepajo za čašo vinca rujnega nova prijateljstva na življenje in smrt z brati tam preko, tam gori in tam doli. Ljubljanski velesejem je srce našega naroda, njegova žila dovodnica in odvodnica obenem in jaz si našega naroda brez ljubljanskega velesejma niti mislitj več ne morem. Ljubljanski velesejem je zašel nam vsem že v kri in meso. Mi ž njim živimo in umrjemo. Prijatelj, pusti za hip pivo in pošetaj z menoj malo po velesejmu. Česa vsega ne vidiš tukaj? Od zibelke do groba, oziroma nagrobnega spomenika, vse kar si le srce poželi, vse najdeš tukai. In še kakšne zibelke in še kakšne nagrobne spomenike! Non plus ultra. In potem vse drugo, vse najboljše v vseh strokah in v vseh panogah. Od dunajskih naramnic in italijanskih zapestnic in ur iz prvovrstnega ameriškega double-zlata (kdo da več?!) pa do naših krasnih javorovih spalnic, preprog in čipk, strojev, kožuhovin, obutvi, cvetja, slik, kemičnih izdelkov, vrvi. verig in bohinskega sira. In potem ti takoj pri vhodu ponuja debeli kuhar pristno pogačo in se ti prijazno smehlja. A tam zadaj je kava in pivo in vino in brezalkoholni napitki, spredaj pa ti silijo sami v žep mnogobro.ini ljubljanski dnevniki. Brat. povej, česa si še želišJI Vidiš, prijatelj, tako je z menoi. Že predno si vse to natanko ogledam, mine cel teden. Kje na.i potem nišem? In kdaj? A v duši si ves ta čas želim: Sedem ljubljanskih velesejrnov sem že videl, daj ljubi Bog. da jih dočakam še sedemkrat sedem! In ko si to želim, že slišim od onega konca sejmišča zvoke balalaik in petje ruskih beguncev: «'Volga. Volga matj rodna.ia . . .» Pojdimo, prijatelj, poglejmo še tjakaj! Rad. Peteriin-Petrtiška. Junaški čin šolarčka Kranj. 9. julija Danes popoldne je razburila tiaše mesto vest o nesreči pri kopanju, ki je skoraj zahtevala življenje dveh 4letnili fantkov. Le junaštvu učenca petega razreda tukajšnje deške ljudske šole, Vladka Požgana, se je zahvaliti, da je ostala nesreča brez hujših pos!ed'c. Vročina je zvabila na Kokro vse polno kopalcev, zlasti tudi otrok. Tako so se včeraj popoldne med drugim kopali pod Jurjevimi pečmi 4letni sinček ravnatelja tovarne Vulkan g. Šumija in 41etni sinček čevljarskega mojstra Pernuša. Voda je na tem mestu sicer plitva in bi se nesreča ne bila zgodila, da otrok ni zapeljal nek starejši dijak. Otr-.jci so veselo brodili po vodi in se valjali po pesku. Dijak, ki se je pridružil otrokom, pa je hotel otroke učiti plavanja in jih je spravil v globokejšo vodo. Pri tem sta se mu omenjena fantka izmuznila iz rok in izginila pod valovi. Prestrašeni dijak je začel klicati na pomoč in je privabil na kraj nesreče tudi druge ljudi. Ker pa otrok ni bilo nikjer videti in je voda na nasprotni strani precej deroča, si ni znal nikda pomagati. V teh kritičnih trenotkih je prihitel k vodi tudi učenec petega razreda deške osn. šole Vladimir Požgan. kl se je takoj zagnal v vodo in se potapljal, da bi našel fantka pod vodo. Res ju je zagledal pod skalnatimi čermi. Po kratkem prizadevanju je oba potegnil na površje in ju s spretnim plavanjem rešil na obalo. Oba sta bila že nezavestna in b; bila smrt lahko vsak trenutek nastopila. Z umetnim dihanjem so oba fantka kmalu zopet spravili k zavesti in oddali v domačo oskrbo. Junaški čin malega šolarčka je vzbudil splošno občudovanje in pohvalo. Vrli dečko zasluži posebno priznanje! Morilec župana Brumna aretiran v Mariboru Alaribor. 9. julija Včerajšnje obširno poročilo o morilcu ii-nančnem stražniku Koiiču, ki je v nedeljo ■ponoči umoril župana Brumna v Černi. dopolnjujemo v toliko, da je v četrtek aretirala Kojiča mariborska policija. Policija je prijela Kojiča radi tega, ker se je hote! kopati na prepovedanem mestu. Medtem pa je državno pravdništvo dobilo iz Černega poročilo, da je župan Brumcn v slovenjgraški bolnici umrl in je zahtevalo ponovno aretacijo Kojiča. Prvotno so namreč domnevali, da gre le za težko telesno poškodbo in so ga radi tega izpustili iz preiskovalnega zapora. Sedaj je bil zopet afetiran in bo predvsem izročen sodnemu psihijatru v opazovanje. Dopisi TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Zadnjič smo poročali o zvijači SLS pri volitvah v občini Toplice Trdno uverjeni. da je to le njihova zvijača, da bi tako zavrnili napredne volilce od volilne udeležbe, si pač nismo mogli misliti, da sega njih zloba tako daleč. Vendar je resnica, da so si upali trditi in vložiti ovadbo glede potvorbe podpisov na kandidatni listi. Zastopnik liste. podpisalec kot kandidat in še nekaj volilccv .ie bilo dri sreskem poglavarju zaslišanih na podlagi neosnovane ovadbe v kateri sta e dr. Kulovec in oblastni poslanec t:. Pezdirc na shodu na Gor. Sušicah govorila. Vendar ie to zaslišanje prineslo gospodom od SLS le veliko blamažo. ker je Dodpisovalec iziaV.il. da je lis-to lastnoročno podpisal in da mu zato menda ni potrebnega nobenega dovoljenja, ker je pač že star 40 let Nakana SLŠ se ni obnesla, gospodje so osramočeni in ožigosani. Top-liški kaplan je dobil s tem lep pouk. da nai se nf praska, kier ga ne srbi. JEZICA. Danes ob 16. pride v Društveni dom sam g. Smodej. Prihaia k nam v zadevi občinskih volitev, čeprav kot tuiec potreb naše občine ne pozna. Prihaja navdušit volilce za SLS čeprav ie še pred kratkim dokazal, da so nui avtonomija, malarija v Makedoniji in korupcija le švindel. Misli še enkrat potegniti naše tobačne delavce in železničarje, ker je bilo še premalo redukcij! Gospod Smodei dober oriia-teli črnogorskih orincev, želi na Jezici krpati razpoko med našimi klerikalci, n sicer tako da bi poveznil »starine« pod klobuk »mladinov«. Mladini so namreč v milosti pri ljublianskih gospodih, dočim se smatra starine za odpadnike SLS. Klerikalno časo-pisie bo rezervirano samo mladinom in tudi domač! g. župnik bn agltiral le za mladine ki ga bodo v zahvalo volili v šolski odbor Nam bi b'lo zelo všeč. da se obe struii združta in složno delujeta v skupno korist občanov. Toda vemo. da ie razcepljenost nepopravljiva in se danes zakrpana že iutri lahko raztrga. Kakor izvemo, bo udeležba na današnjem sliodn slaba in zlasti Alillnov' pristaši ne vedo. čemu nai hodilo na shod mladinov. MURSKA SORGTA. Zbor zaupnikov SDS za sreza Murska Sobota iti Dolnja Lendava se vrši v nedeljo, dne 17. julija ob 10. v hotelu Bac v Murski Soboti. Na tem zboru bosta določena sreska kandidata SDS za volitve v Narodno skupščino. Somišljenike i si zaupnike prosimo, da se tega 'bora udeleže v polnem številu. Sreski odbor. Iz Kratila r— NaSi otroci nei Jedtsnu. Tukajšnja podružnica Kola jugoslovenskih sester • ; šlje prihodnjo soboto šest revnih in s.a« botnih otrok od raznih tukajšnjih rodbin skupiio s Pomladkom Rdečega križa iz Tt* žiča v počitniško kolonijo na otoku Krku. r— Opozarjamo na današnji nastop Sos kola, ki se vrši popoldne ob 15. na prosto; ru za Narodnim domom. Pri javni telo« vadbi nastopijo člani, članice, moški m ženski naraščaj ter moška in ženska deca. naro se bo vršila v vseh prostorih Narod* nega dama ljudska veselica. Dolžnost na--predne^a občinstva jc. da poseti to pri« reditev in tako podpre plodonosno delo* vanje kranjske sokolske župe. i— Razširjenje obrata. Tukajšnja tovar* na pletenin, last g. Franca Lajovica ml. jc razširila svoje prostore. Strojnico so na novo preuredili. Skladišča, ki so v dese* danjem obsegu zaradi razvijajoče sc obrti premajhna, so tudi dozidali. Nad novim traktom, ki se nahaja ob Savi, pa sc dviga lična veranda. i— Članom Samostojno demokratsKe stranke. Krajevni odbor SDS za hotišKo občino v Gradcu pri Litiji ima danes ob 10. uri dopoldne v restavraciji «Na pošti« III. redni letni občni zbor. Dnevni red je običajen. Odbor apelira na članstvo, da sc važnega zborovanja sigurno udeleži. K manifestaciji napredne misli so vabljeni t'.i d i člani iz bližnje Litije, kakor tudi iz Šmartna. Popoldanska veselica, ki sc je nameravala prirediti istot.am, sc odpove* duje z ozirom na prirediev gasilnega dru« štva v šmartnem. i— Novi sejmi. Veliki župan ljubl.ian* s'; oblasti i v na prošnjo občinskega odlio« ra dovolil 2 nova sejma, in sicer: prvega prvi dan po Svetih treh kraljih, drugega pa v torek po cvetni nedelji. S temi sejmi .sc bo kupčija, ki jc v šmarski dolini zelo razvita še bolj povzdignila. i— Gasilska prireditev. Prostovoljno ga* silno društvo v Šmartnem ima danes veli* ko prireditev. Ob tej priliki izroče v pro* met novo kupljeno motorno brizgalno. Opozarjamo na prireditev, da se oddolžimo humanitarni akciji. Za udeležbo apeliramo predvsem na hišne posestnike. i— Obvestilo turistom Naše poročilo o Sveti Planini, ki ga je prineslo predzad* nje «Jutro», je spopolniti v toliko, da sc okrepčila turistom že nudijo, čeprav nova koča še ni popolnoma adaptirana. Nova koča ie • v bližini župnišča. Kuhinjo ima tudi že v oskrbi poseben oskrbnik, tam* kajšii.ii g. župnik Ivan Drešar, ki je agi* len član litijske SPD. in ki ima največ zaslug, da dobimo novo planinsko stavbo, vrši samo nadzorstvo. Najkrajši dohod na .Sveto Planino (985 m) jc s postaje Trbov* I jc. če sc popelješ z avtomobilom. Od zad* njega postajališča imaš še poldrugo uro pcšhojc. Iz Metlike m— Šolski i/let v Ozalj. Pretečcno so> boto so absolventi VIII. razreda naše mest ne šole priredili v spremstvu svojih uč:* teljev izlet v Ozali. kjer so si ogledali notranjost znamenitega zgodovinskega gra* tlu Zrinjskih in električno centralo mesta Karlovca, ki je bila zgrajena leta 1907. In ravno lotos obhaja dvajsetletnico svojega obstoja. Za ogled električne centrale bodi tem potom izrečena zahvala upravi, ki je dovolila ogled, kakor tudi tamkajšnjemu uslužbcncu g. Salamonu, ki je vsestransko obrazložil in pojasnil naprave in obrai centrale. m— 1Vaš« elektrika. Naše mesto sc res* no pripravlja žc dalje časa, da pride do prave električne razsvetljave, toda do se* daj stvar še ni uspela. Sedanja razsvetlja* va mesta je še sicer dokaj zadovoljiva, ker je to v lastnem interesu g. Nemaniča, toda ni stalna in ne moremo garantirati, da ne bo lepega dne kar prenehala. Naše mestna občina se jc žc začela pogajati z mestom Karlovcem. da ji prepusti tok od centrale v Ozalju in napravi vod od cen* trale do Metlike. V začetku pogajanj je mesto Karlovac postavilo previsoko ceno. toda, kakor izvemo v zadnjem času, je Kar lovac v ceni znatno popustil ter znižal na 3 Din za kw. Naše mnenje je, da bi kaza* lo sedaj ta pogajanja privesti h koncu, da ne bomo zopet na zimo brez električne razsvetljave. m—- Vodovodna cevi. Kakor izvemo, jc mestni gospodarski odbor, oziroma vodo* vodna zadruga dobila naročene vodovodne cevi iz Češkoslovaške za znesek, ki je bii preračunan v preteklem proračunskem letu kot podpora vodovodni zadrugi za napra* vo vodovoda. m— Drevored proti kolodvoru. Pod dre* voredom proti kolodvoru jc dala mestna občina napraviti pešpot, ki kaže na zunaj ze!o lepo licc. Mislimo pa, da bi kazalo na gramoz posuti drobnega peska, ker dru* gače ne bo napravljena pešpot odgovarja* la svojemu namenu. Sokol 40!etnica Sokolskega društva v Novem mestu Zletni odbor se je z izredno vnemo in vso požrtvovalnostjo lotil priprav za pomembno letošnjo prireditev našega sokolskega društva, za katero vlada povsod veliko zanimanje. V četrtek, 7. julija je bil na zletišču sestavljen podroben načrt za postavo dveh velikih tribun z balkonom za godbo ter mo-stifkem za načelnika na sredi. Določili so se tudi vsi ostali prostori, paviljoni za vino, pivo, jestvine, slaščice, kavarna, plesišče, oder za godbo, telovadišce, veselični prostor in poseben prostor za naraščaj in deco. Vsi prostori bodo lepo okrašeni. Društvo naka-pi večjo množino steklenic ter oskrbi iz-borno pijačo, tako da bodo tudi ljubitelji dolenjskih vin prišli na svoj račun. Prepričani. smo, da bodo narodne dame svojo nalogo rešile v splošno zadovoljstvo. Spored bo zanimiv. Zleta se udeležijo tudi vojaki Sokoli 36. p- p. i?. Karlovca. Sodelovale bodo tri godbe: naše mestno goi-betio društvo, ljubljansko železničarsko društvo ?Sloga», kakor tudi sokolska fanfara iz Karlovca. Došlo je dovoljenje za posebne vlake, tako da bodo zveze na vse strani tudi za povralek ugodile. Železniške legitimacije bodo v kratkem natisnjene. Nočno razsvetljavo na Krki prevzame prof. Krajec, pevske zbore pa bo organiziral gosp. Strajnar. A" kiatkem bodo gJtovi veliki plakati našega umetnika B. Jak-lca, ki .jih bo zletni odbor hkrati z drugimi letaki in posebnimi navodili odposlal nn vsa sOkolska društva. Novomeškemu občinstvu bo razposlana okrožnica s prijaznim vabilom na sodelovanje pri naši proslavi. Zletni odbor ima dela poljih rok ter upa. da bo našo prireditev posetilo kav največ narodnega občinstva iz vseli krajev, da bo letošnje sokolsko slavje najveličastnejše od vseh, kar jih je doslej doživelo naše mesto. Zdravo! Zletni odbor. Priprave za svečano otvoritev Sokolskega doma v Ljutomeru Ljutomer, S. julija. Izreden praznik bo doživel letos naš stari trg — najmlajše mesto — Ljutomer. S posebno svečanostjo bo v dneh 13. in 14. avgusta otvoril sokolski Ljutomer svojemu prebivalstvu novo zgradbo — dom dela, napredka in kulture. Zgrajen z žulji rodoljubov, bo redil generacije ne,"ih žilavih . borcev za naš? svetle ideale. Sckclski dom v Ljutomeru se je pričel graditi leta 1924. Tega leta so se dogradili temelji in svečano vzidala spominska prst ponesrečenega staroste — nepozabnega Joško Rajha. Leta 1925. ie bil dom postavljen pod streho in lani 10. oktobra so bili z domačo slavnostjo otvorjeai notranji prostori doma. Od tega časa pa je gradbeni odsek, na čelu mu neumorni predsednik br. Luka-čič, nadaljeval delo po geslu: «Polovičar-stvo ni lastnost Sokolstva:. Danes stoji pred nami najkrasnejša stavba v Ljutomeru. Ker pa hočemo dati tudi drugim zunanjim prostorom prikupno sokolsko lice, sta se uredila veselični prostor in letno telovad!-šče. Veselični prostor se nahaja takoj za domom in je na dveh straneh zaraščen z vinsko trto. ki bo nudila, vijoča se po železni konstrukciji, senčnato lopo. Lopi sta dolgi po 35 ni. V prostoru samem so trije krasni paviljoni iz brezovih debel in vej ter pokriti s smrekovim lubjem. Ti paviljoni so krasna dekoracija prostoru, v njih se bodo prodajale pl.iae in jestvine. Godbeni paviljon .je prizidano odru in tvori njega zadnji izho.l, oziroma vliod. Cei prostor ima električno razsvetljavo in stalne drogove za zastave. Električni vod je napeljan tudi na letno telovadile. ki je omejeno z drevoredom lip in nudijo že sedaj lepo senco. Prostor za gledalce je zvišan, za telovadce pa splaniran in opremiien s telovadnim orodjem tovarne Stane Vidmar. Pred stavbo samo so sredice s ščinki. vrtnicami in gredice zasajene s cvetličnim grmovjem in spominskima lipama. Tudi na klopicah med gredicami najdeš lep odpočilek. Sen preteklih dni se uresničuje* prleška metropola dobiva svoj dvor. Bo pa to tudi prva stavba, ki jo bo otvoril Liutomer kot mesto. Kako malo je društev, ki so v srečni posesti lastnega doma. Liutomer je med njimi. Vsem odsekom je postavilo društvo prostore, rtaftlenjene njihovim delokrogom. Nova stavba je plod brežnrimernega samozata-jSVnnla pretekle in sedanje generacije, namenjen pa je sijajni bodočnosti, katere stranki smo mi. Tega uspeha se pa ne veseli samo LjUtn-merčan. ampak vsak Sokol in naprednjftk Mtfr«keea polia in vsa sokolska gnezda po naši ožji in širši domovini. Zato tudi vabimo k svečani otvoritvi vse posameznike in vse korporarije. Napolnite ob tej priliki dom. ki je last nas vseh! Doknžite s svojo udeležbo, da s!e še sinovi onega Ljutomera, ki ie že pred 60 leti rodil slovenske tabore. Vsi drugi pa pridite, da daste mladini novo pobudo za vztrajno delo v dosego lepše bo-dofnestj našega naroda. Na fak nov sokolski tabor deln in veselja vabimo vse in vsakogar. Zdravo! Sokolsko društrn v šiški obhaja v dneh 6. in 7. avgusta t. 1. velepomemben praznik, 251etnico svojega obstoja, otvoritev lastnega letnega telovadišča, združeno z okrožnim zletom ljubljanskega sokolskega okrožji. Vse predpriprave za to proslavo so v polnem teku in S->kol se z vso vnemo pripravlja na ta jubilej. Upamo, da bo tudi ljubljanska in šišenska napred-ia javnost pokazala pri tej priliki svojo naklonjenost in pri- znanje sokolskeaiu delu s prav številnim posetom. Zdravo! Sokolsko društTo Litija - Šmartno. Ker se bliža dan javne telovadbe (14. avgust t. L), s katero bomo polagali račun sokolskega dela Litija - Šmartno, pozivamo vse telovadeče članstvo vseh oddelkov, naj redno pohaja k telovadnim uram. — Načelnik. 1057 Vrhnika. Sokol ima društveni nastop dne 24. julija. Godba dravske divizije. Zveze ugodne. Zdravo! 105S Šport II. medklubska kolesarska sta-fetna dirka za pokal mesta Ljubljane Danes priredi kolesarska sekcija ASK Primorje ii. medklubsko kolesarsko sta« fetno dirko za pokal mesta Ljubljana, in sicer na progi Ljubljana, Višnja gora, Ljubljana, Vrhnika, Ljubljana, Kranj, Ljubljana, Kamnik, Ljubljana (km 194). Start bo točno ob 8. uri zjutraj na Kon* grešnem trgu. Cilj je na Dunajski cesti pri km 1.200, 'v bližini Sv. Krištofa. Prihod zmagovalne štafete približno ob 14.30 Na podlagi dosedanjih prijav startajo sledeči klubi z jako močnimi postavami in sicer: Klub koles, i motocik. Ilirija. Sa* va, Primorje, vsi iz Ljubljane, Disk, Dom* žale, Sora, Št. Vid in SK Vrhnika iz Vrh* nike. Ker postavijo nekateri klubi več štafet, tekmuje' skupno 12 štafet in se vsled tega pričakuje jako ostra borba za zmago. Da se bo vsa prireditev izvršila brez* hibno, se uljudno naproša cenj. občinstvo, da samo vzdržuje red, da ne pride do nepotrebnih incidentov. Zaradi tega naj su držijo gesla: Cesta vozilom, hodnik (tro* toir) pa peščem. Vse predaje se izvršijo na Kongresnem trgu in sicer: prva štafeta r.a povratku iz Višnje gore približno ob 9.30. druga štafeta z Vrhnike približno ob 10.45, tretja štafeta iz Kranja pa približno ob 12.45. Razpis plavalnih tekem za prvenstvo Slovenije 1927. LPP. razpisuje letošnje prvenstveno tek* movanje v plavanju, skokih in \vater*polo igri za dan 31. julija 1927. v Ljubljani na Ljubljanici, toda s pridržkom, da se kraj tekmovanja spremeni ali tekmovanje od* godi, če na Ljubljanici ne bi bilo mogoče najti primernega prostora. Program je sledeči: A. Plavanje: Senior* ji: 100, 400, 1500, 4 X 200 m prosti stil; 100 m hrbtno, 200 m prsno. Seniorke: 100. 400, 4 X 100 m prosti stil; 100 m hrbtno: 200 m prsno. .Tumorji: 50 m prosti stil; 100 m hrbtno; 100 m prsno. Juniorke: 50 tu prosti stil, 100 m hrbtno; 100 m prsno. 2. Skoki z deske: Seniorji: 5 obveznih in 6 poljubnih skokov iz višine 3 metrov. Obvezni skoki: št. 2, 5. 18, 25 in 30 tabele A. Seniorke: 6 poljubnih skokov iz višino 3 m. Juniorji in juniorke: 4 poljubni skoki. 3. Skoki s stolpa: Seniorji: 4 obvezni ln 4 poljubni skoki. Obvezni skoki: iz višine 5 m št. 9 in 14, iz višine 10 m št. 22 in 25 tabele B. Seniorke: 4 obvezni skoki: nava. člen skok naprej z zaletom; navaden skok naprej brez zaleta. Oboje z višine 5 in 10 m. 4. \Vater polo. NVater polo se igra po cupssistcmu. Prijave s prijavnino vred je poslati do 23. julija t. 1. do 12. ure na naslov tajni* ka LPP. (Šclenburgova ul. 7/11). Naknadne prijave se ne sprejemajo. Prijavnina zna* ša za poedinea in točko 5 Din, za moštva 10 Din. CIani onega kluba, ki do dneva tekmovanja ne poravnajo svojih obvezno* sti napram LPP. ne bodo pripuščeni k tek* movanju. Pričetek (ura) tekmovanja se do* loči pravočasno. — LPP. SK Krakovo. Danes se vrši ob 8.30 zjutraj v restavraciji «Mrak», Rimska ce» sta izredni občni zbor s sledečim dnev* nim redom: Volitev novega odbora, po* ročila odstopajočih funkcijonarjcv in ure* ditev igrišča. Za članstvo je dolžnost ude* leži ti se občnega zbora. V slučaju nc* sklepčnosti sc vrši pol ure kasneje občni zbor ob vsaki udeležbi. ASK Primorje, nogom. sekcija. Odhod v Celje danes, v nedeljo z opoldanskim vlakom. Igralci naj bodo ob 11.45 pred glavnim kolodvorom. — Načelnik. ASK Primorje v Celju. Danes gostuje v Cel ju moštvo Primorja, in sicer igra s tamkajšnjimi Atletiki. Ljubljančani igrajo s tremi rezervami in to za Jančigaja, ki je na orožnih vajah, za Slamiča, ki tekmuje pri današnjih kolesarskih dirkah ter za Dramieanina. SK Jadran. Danes ob 16. morajo biti na igrišču SK Ilirije sledeči igralci: Va* roga, Logar II, Stciner, Jerina, Kos, Žni* daršič, Sever, Markič, Gartner, Banovec, Kotar, Koman in hudales. — Kajetan. Obenem je danes dopoldne ob 10. kratek sestanek zgoraj imenovanih igralcev v gar* derobi v Koieziji. — Načelnik. Klub kolesarjev in motociklisiov Ili= rija je priredil dne 19. junija, motorne hi* trostne in kolesarske dirke na progi Ga* štcjsMedvodc. Zelo dobro uspeli filmski posnetki teh dirk predvajajo se od včeraj naprej v «Kinu Ideal«, na kar vse udeie* žcnce teh dirk in športnike posebno opo* zarjamo. — Odbor koles. Ilirije. Velika evropska zmaga! Zopetna veli« ka internacijonalna zmaga v dirki «Gros* ser Preis von Evropa«! Zmaga Simpson na 350 ecm AJS motociklu ter doseže najbolj* ši čas dneva, povprečna hitrost 88.64 km na uro pri najslabšem terenu. «Sporttag» blatt«, Dunaj od 7. julija piše o tej zmagi sledeče: Oba dneva so odnesli polovico zmag Angleži, ki so jih jako dobro zasto* pali Simpson na AJS*u, Walker na Sum* beam*u, \Voods na Nortonu. Najboljši čas dneva t. j. povprečno 88.64 km na uro je dosegel prvi dan Simpson na izborni in povsod izvanredno uspešni znamki AJS. Simpson je vozil jako dobro in lepo ter je dosegel s slavnim fabrikatom kolosai* no zmago: bila je to celo najlepša zmaga, dobljena na tem mitingu. Poleg jako lepe Simpsonove zmage, si je znamka AJS pri« borila se nadaljne uspehe, tako sta se pia« cirala Schncider in Ernst na AJS*u kot čc^ trtl peti. _I0r,i Kako se naučim fotografirati ie ravnokar izšla v druei popravljeni izdaji. — Dobi se v vsaki knjigarni, Cena Din 10-— Težko delo pralnega dne za vedno IZVRŠUJEJO LUX - TVORNICE odpravljeno. Nova vrsta mila. Domače vesti * Češkoslovaška odlikovanja za naše državljane. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval z redom Beleea leva I. stopnje našega ministra za vnanie zadeve dr. Vojislava Marinkoviča, z istim redom II razr. našega poslanika v Bukarešti Boška Čolaka-Antiča, našega vojaškega atašeja v Pragi generala Mihajla Nenadoviča in našega generalnega konzula v Pragi Sveto-zarja Rašiča. * Izpremembe v srednješolski službi. Na predlog ministra prosvete ie oblastni šolski nadzornik v pokoju Ivan Vrščai imenovan za profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru. Napredovala sta v sredniešol. službi I. Leskovšek, profesor na gimnaziji v Mariboru, v 5. skupino I. kategorije, profesor Matko Rauter na realni gimnaziji v Murski Soboti pa v 6. skupino I. kategorije. * Promocije. Za magistre farmacije so 6. t. m. promovirale na zagrebškem vseučilišču gospodične Anica Tekavčičeva, Vera Z a m i d o v a, Vera Kremžarje-va in Marija Kumpova iz znanih ljubljanskih narodnih rodbin. — Na visoki politični šoli v Parizu (diplomatska sekcija) je s prav dobrim uspehom diplomiral g. Ciril Škerjanc iz Radomlia. — V oondeljek 11 t. m. bo na dunajski univerzi Dromovi-rana za dr. med. gospica Mila Kovačeva iz znane rodbine art. teh. kapetana I- ki. v pokoju g. Maksa Kovača v Celju. Vsem naše iskrene čestitke. * Z zagrebške univerze. V zadnjih dneh so bila spopolnjena vakantna profesorska mesta na zagTebški univerzi ter .so bili na podlagi novega zakona izvoljeni 7.a profesorje: na juridični fakulteti dr. Mihajlo La-novič za izrednega profesorja splošne pravne zgodovine, enciklopedije in metodologije na medicinski fakulteti dr. Franjo Kogoj za matologiie; na filozofski fakulteti dr. Milo-van Gavazzi za izrednega protesorja geolo-izrednega profesorja venerologije: in der-gije in paleontologije, dr.. Albert Bazala za rednega profesorja filozofije, na tehnični fakulteti pa inženjer Josip Boncelj za rednega profesorja strojnih elementov. * Za pospeševanje naše tekstilne industrije. Kakor nam poročajo, je g. Joško Medved, sin ljubljanskega trgovca, dovršil letos študije na višji tekstilni šoli v Brnu, ki slovi na Češkem kot prva strokovna šola za tekstilijo. Se pred omenjeno strokovno šolo je obiskoval enoletni trgovski tečaj na trgovski visoki šoli v Parizu, kjer se je tudi pečal s študijem tekstilne stroke. Z gospodarskega stališča pozdravljamo z veseljem ta pojav, ker vidimo, da se naš naraščaj v polni meri zaveda nalog, ki čakajo naše gospodarske delavce v novi domovini. V Jugo-slaviji je za razvoj te stroke še mnogo odprtega polja in potrebovali bomo nujno domačih strokovnih moči, ker imamo v tej panogi nameščenih še vedno preveč inozem-cev. Skupščina jugoslovenskega šumarskega udruženja. V dneh 21. in 22. se vrši v Skop-liu letošnja glavna skupščina Jugosloven-skega šumarskega udruženja. Po zaključku skupščine se prirede izleti v Prištino, Kosovo. Ohrid in Gjevgjelijo. Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je včeraj po kratki mučni bolezni umrl g. Filip Pečenko, poslovodja tvornice Stanjolka na Jesenicah. Pokopljejo ga jutri ob 15.30 Pri Sv. Križu. — Nadalje je včeraj umrl v Ljubljani carinik g. Fran L e n a r v najlepši moški dobi 38 let. Pogreb bo danes ob 15 s Stare poti k Sv. Križu. - V Zg. Šiški je včeraj umrla v cvetoči dobi življenja 18 let gdčna Minka P i r š e v a. Pokopliejo jo danes popoldne ob 17. na pokopališču v Drav-Ijah. — V Bregovici pri II. Bistrici ie včeraj po daljšem bolehanju umrla ca. Josipina S m o 1 e t o v a, roj. Tomšič. Pokoinico prepeljejo v Logatec, kjer se bo iutri ob 17. •vršil pogreb in položijo krsto v rodbinsko grobnico. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožaiie! * Smrt nacijonanega delavca Drof. Kosti- ča. \ Dubrovniku je predvčerajšnjim, zadet od kapi, umrl Kosta Kostič, profesor realne gimnazije v Dubrovniku in bivši ravnatelj učiteljišča v Danilovgradu. Še v časih turnega režima je Kostič vodil nacijonahto borbo v Makedoniji. Bil je obsojen na smrt, a pod vešali pomiloščen. Po osvobojenju ie bi Kostic kot profesor nameščen v Dubrovniku. * Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Prireditveni odbor nam piše: 7. avgusta 1927 bo velik praznik za našo ljutomersko okolico. Proslavili bomo svojega slavnega rcja-ka, ki je ponos naše ljutomerske okolice in vsega slovenskega rodu. Ta naš velikan-učenjak je pokazal vsemu svetu, da ie v malem slovenskem narodu dovolj sile in moči, da nj zapisan smrti, saj je tudi naš Miklošič bil mož kot zrno klen in zd-.w. Bi! je sin matere Slovenije, katere ime ie zanese! sirom sveta. On je rodoviten trs naših goric, ki je dal življenje in rast nešte-vilnim mladikam. In narod, ki ima take mo- že. ki so toliko prispevali za kulturo, tak narod ima dane vse pogoje za bujno rast in procvit. Ves kulturni svet slavi našega velikana in sramotno bi bilo za nas, ako bi drugi narodi morali opominjati, da naj slavi mo svoje zaslužne može. Zato mora ves slo venski narod prispevati, da dostoino proslavi svojega velikega kulturnega delavca in se v obilnem številu udeleži te proslave, ko se mu odkrije spominska plošča na rojstni hiši v Radomerščaku št. 11. pri Ljutomeru. * Sestanek bivših vojakov Notranjcev bo na Križni gori pri Ložu (žel. postaja Rakek) dne 31. iuliia. Izrecno po želji Notranjcev, kličemo bivše vojake na Križno goro, to prelepo razgledno točko naše zemlje za 31. julij. Pričetek slavnosti ob 10. uri dopoldne Na ta pokrajinski sestanek Zveze vabimo zlasti Notranjce, ker je to njihovo naravno središče. Zveza, ki je letos žela triumfe v Petrovčah, na Žalostni gori in pri Sv Petru, kliče še Vas. žilavi Notr.mj ci, na Križno goro pri Ložu. Tovariši No-tranjci, kakor en mož dne 31. julija na Križno goro! — Za Z. S. V. pripravljalni odb )r v Ložu. Brezplačni tečaj' umetnega vezenja na Singer Šivalnem stroju bo trajal oo 11. do 23. iuliia t. I. v ljudski šoli v Mostah pri Ljubljani na kar cenj občinstvo opozarjamo in vljudno vabimo. * Naše punčke o Omlšliu. Da ne bodo svojci v skrbeh, kako je z zdravjem naših punčk ob morju, in da tudi naši naročniki zvedo kako se imajo dobro in gosposko, objavljamo pismo, ki je radi prezaposlenosti z dnevnim redom izpadio precej kratko. Piše v imenu svoiih prijateljic Zofka Satt-lerjeva, Mariborčanka, naslednje: »Tukaj v Omišiju je zelo lepo. Vsem nam zelo ugaja. Igramo se, plavamo in vsako popoldne gremo malo ležat. Vse smo že črne. Zahvaljujemo se za pomaranče«. Kaj Da hočete še več? Imenitno se imajo: Kar iim posebno privoščijo v Ljubljani ostali strici pri »Jutru«. * Združenje slovenskih tabornikov priredi od 12. julija do 1. avgusta svoj letni tabor v lepi dolini Begunjščice pri Begunjah na Gorenjskem. Tabor bo stal v romantični dolinici pod gradom Kamnom. Odhod vseh taborečih iz Ljubljane je v torek 12. t. m. ob 6.55 zjutraj z glavnega kolodvora. V pondeljek 11. t. m. ob 5. uri popoldne je zad nji sestanek, na katerega moraio priti vsi popolnoma adjustirani in z vso prtljago. Obenem je prinesti tabornino. Člani pod 10 letom po 7.50 ostali no 10 Din na dan. Beii medved. * Strokovna prometna šola. Na podlagi uredbe o organizaciji prometnega ministrstva se v kratkem osnuje v Beogradu strokovna prometna šola. Tečaj bo traial tri leta. * V čolnih z Dunaja V Beograd. Predvčerajšnjim je preko Aljmaša po Dravi prispelo v Osjek sedem dunajskih veslačev. ki so si stavili nalogo, da z Dunaja v čolnih potujejo v Beograd. Pomudili so se en dan v Osje-ku. potem Pa so odplovili dalje v Beograd. Do Osjeka so potovali 12 dni. * Nezgoda Tine Pattiera v Dubrovniku. Na svojem ženitovanjskem potovanju je prošli četrtek s svojo soprogo Ossi Oswal-do prispel v Dubrovnik znani Devec berlinske opere naš jugoslovenski rojak Tino Pattiera. Pripeljal je s seboj tudi svoi avto iz Berlina. Pri izkrcavaniu avtomobila se je ponesreči! Pattierov šofer Kreckmann, katerega so nezavestnega prepeljali v bolnico Njegove poškodbe so težke. * Igralnica v Crikvenici zaorta. Kakor smo poročali, sta v elegantnem hotelu The-rapiji v Crikvenici neki Subotičan in neki Beograjčan 25. junija s prctekcijo nekaterih vplivnih faktorjev odprla igralnico z ruleto. Tujci kakor tudi domačini so izgubili velike svote, ki gredo v milijon. Oblast; so bile radi ogorčenja javnosti primorane igralnico te dni zapreti in lastnike aretirati. Kot croupierji so fungirali Madžari in Italijani, baje sami dobro znani črnosrajčniki. * Mariborska koča na Pohorju. (1080 m) je najmirnejše in najcenejše letovišče. Leži sredi gozda na solnem strani. Solnčne kopeli. Senčni sprehodi. Slap. Kopelj v hiši. Igrišče za otroke. Na razpolago ima 23 lepo opremljenih sob s 50 posteljami. Pension od 45—55 Din. Najugodnejši dostoo od postaje Hoče p. Mariboru. Informacije daje oskrbnik M. Reš, Maribor, poštni predal 68. 976 * »Tatra« avtomobil na Triglav sicer še ni prišel, vendar pa je dosegel take vrhove, ki so bili vsakoršnim vozilom doslej nedostopni. Prilezel ie na Katarino, na Šmarjet-no goro, na Pohorje ter na večno božjo pot na Šmarno goro. To dokazuje zadostno vsakemu športniku posebno Da avtomobilistom da je voz vrhunec te! one sposobnosti in vztrajnosti, ki si jo danes sploh človeška domišljija more predstavljati. Po vseh teh vožnjah je »Tatra« bil v svoii moči neiz-čtpen in bil občudovan od vsega našega av-tomobilističnega sveta. Ni čuda, da sega ves trgovski svet danes po tem vozilu, ki zadošča vsem zahtevam trgovca, zdravnika, posebno na deželi, dalje Dotnikom in sploh vsem, ki so odvisnj na potovanju od različnih kvalitet cest. Rentabilnost in največja ekonomičnost tega vozila so v največji meri dokazana, radi česar se ni čuditi, da sega ves trgovski svet do tem vozilu, katerega danes v svoii uporabnosti in ekonomičnosti ne doseže nobeno drugo vozilo. Največje zanimanje na velesejmu vlada umevno po teh zmagovitih usnehih za »Tatra« avtomobilom. Zastopnik za Jugoslavijo gosp. Stoinschegg je na veleseimu stalno navzoč, in daje o trnežnosti in ekonomičnosti vozov vsakomur rad še posebno intere-santne podatke. 1062 Moderno okusno in poceni se lahko oblečejo gospodje in dame le pri 3>. Magdič Ljubljana nasproti glavne pošte. Oglejte si cene in blago v razložbah. * Tolikokrat sem že slišal pridigovati svo jo ženo o nebeških vrlinah »Medo« kave. Bil sem vedno pesimist. Ali vražji velesejem me je z gospo »Ribico« zapeljal tudi v paviljon te »Medo« kave. Podlegel sem svojim ugovorom na mojo nesrečo prvič v svojem življenju svoji zapeljivki. Skesano sem priznal, da ja ta kava mnogo boljša od one, kj mi jo je doslej kuhala »ona«. Dobila je najstrožji nalog, da mi od danes dalje kuha samo »Medo« kavo. Kdor hoče ohraniti zdrave živce in piti res neškodljivo kavo, polno naj-razkošnejšega kavinega aroma se mora pač odločiti le za »Medo« kavo. 1036 * Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Fran-z-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanie izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da j* voda »Franz-Josef« zla st; v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NAZ 4ANILO. Cenj. občinstvu naznanjam, da obstoja še nadalje tvrdka Jos. ZIDAR, ter se za dosedanje zaupanje najlepše zahvaljujem. Prosim, da mi cenj odjemalci ohranijo tu« di v bodoče svojo naklonjenost. Tvrdka bo tudi vnaprej pazila na to, da vse odjemalce točno in dobro postreže. Z odličnim spoštovanjem za tvrdko Jos. Zidar, Fran j a Zidar JOS. ZIDAR, LJUBLJANA, Dunajska ce« sta 31. — Telefon 2759. — Brzojavi: Zidar, Ljubljana. — 2itna agentura in komisija. — Prva slovenska potovalna pisarna. — Pred« prodaja železniških kart za vse inozemstvo. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgijah (ischias). pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil. moteniu preosnove. ostaTelosti, kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1- maja do 30 sept. Ves modern komfort F*rosDekte na zahtevo Pošta telegraf In telefon. 142 ITO — zobna oasta najboljša! * Sveži svetloplsni papir, negativni hi pozitivni, prvovrstne znamke-, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specijalnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Ivan Bonač, Ljubljana. 120 Na;sohdne še in naiceneiše ste rostreženi z raznim manufaktum m in galanteri skim blagom pri Franc Pavlin, Gradišče štev. 3. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. 95 * Najbolje uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »Halda je letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7. Razstavljeni so tudi: 2 m visok švedski pisalni stroj »Halda«, univerzalni račutski stroj »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardex« in »Legatin«. »Paviljon »H« št. 439—445. 984 Ponos gospodinje Pristno srebrni jedilni pribor za 6 ali 12 oseb dobavljen F. ČUDEN, Prešernova « * Za citraše! Šaljive pesmi, za citre in petje priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani Gosposka ulica 9. Zvezek stane 16 Din * Olje za solnčenje NigeroJ vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo. Steklenica Din 8.-Nudi Drogerija Sanitas, Ljubljana. Prešernova ulica 5. 1030 * Svetloplsni papir negativni 42—52 pozitivni 52, 62 Din priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. 180 Iz Ljubljane u— Razglas ljubljanskega magistrata o razpisu volitev občinskega odbora. Vladni komisar dr. Mencinger je na podlagi razpisa velikega župana z dne 8. juliia objavil razglas, s katerim se razpisujejo občinske volitve za nedeljo dne 2. oktobra. Volilo se bo 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov. Popravki volilnega imenika se moraio zahtevati do vštete sobote dne 23. julija 1927. u— Iz Krajevne organizacije SDS na Viču. V soboto, dne 9. t. m. se je vršila na Viču seja k. o. SDS in je bila definitivno postavljena kandidatna lista za bližajoče se občinske volitve skupno s pristaši SKS. Lista bo imela naslov »Napredna gosDodarska stranka«. u— Razstava grškega in rimskega kiparstva v odlikvih iz pariškega Louvrea. Danes ob 11. uri dopoldne predava o antičnem kiparstvu gospod prof. A. Sovre v Jakopičevem paviljonu. Kdor se želi seznaniti z dobo, ki je rodila klasično umetnost, in njenimi del; natančneje, naj ne zamudi stro-kovnjaške razlage. u— Poškodovanje poljščine. Prejeli smo: Pr; kopanju v Malem grabnu in Gradaščici se kopalci ne poslužujejo zato napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s tem občutno škodo na poljščini. V interesu zaščite kmetijstva in Da po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo prepovedano vsako stopanje na travnike in njive ob času, ko trava in poljski plodovi uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje le v toliko, v kolikor se ne dela s tem komu škoda. Istotako je strogo prepovedano delati škodo na javnem in Drivatnem imetju s trganjem trave in zelenja ter sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur ki se ga bo pri navedenih deianjih zasačilo, se bo v smislu obstoječih Dredpisov kar najstrožje postopalo. u— 50 letnico svojega rojstva praznuje v kiogu svoje obitelji naš splošno znani gosp. Kar! Polajnar, posestnik in kavarnar znane kavarne »Prešern« v Ljubljani. Mož je vseskozi napredniak in član mnogih naprednih društev, strasten lovec etc. Vsi. kater; ga poznajo se bodo z nami strinjali v želji: Še na mnoga leta! u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Po podatkih mestnega fizikata se je v dobi od 1. do 7. juliia rodilo v Ljubljani 32 otrok (li* moškega, 20 ženskega spola), umrlo pa je 8 moških in 9 žensk, skupaj torej 17 oseb in sicer: 3 osebe za jetiko, 3 za Drirojeno slabostjo, 2 za rakom, 2 za boleznijo na srcu, 2 za vnetjem črevesa. 1 za zamotanjem črevesa, 3 osebe vsled drugih naravnih smrt nih vzrokov, 1 pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih je 1 oseba dosegla starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih sta oboleli dve osebi: 1 na tifuzu, 1 pa na dušljivem kašlju. u— Policijske prijave. Poiicijski direkciji sta bili od petka do sobote prijavljeni dve manjši tatvini, dalje dve lahki telesni poškodbi, neki musliman radi -pijanosti, dva moža radi hoje po železniškem tiru, neka ženska radie trpinčenja živali, dalie 1 slučaj prestopka obrtnega reda in 11 voznikov radi cestno-policijskega reda. Od petka do včeraj je bilo aretiranih pet oseb, od teh eden radi nevarne grožnje rodbini, dve žen skj radi tajne prostitucije in dva moška radi splošnega suma in raznih manjših delik-tov. u— Male tatvine. Neki poljski tat ie odne sel posestniku Andreju Lavriču iz Udmata z njive na Ljubljanskem polju razne zelenjave in sočivja. Škodo ceni posestnik na 150 Din. Veletrgovcu Aleksandru Knezu je nekdo odnesel več lat. vrednih 300 Din. u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljic^- Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mtftla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal, ako se o tem sami prepričate. 929 u— Malinovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica. 1039 u— Lahka telesna poškodba. Krepki Nace in njegova žena Gabrijelca sta v Florijan-ski ulici napadla in pretepla 24 letno samsko postrežnico Ano Bizjak. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v javno bolnico, kjer so ugotovili, da ima notranje poškodbe lažjega značaja. Nace in Gabrijelca prideta Pted okrajnega sodnika. u— Mestna žastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v novembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici u— Dr. Volavšek Josip ne ordinira od 15. do 31. julija. 1056 u— Stenicol najboljše sredstvo Proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica. 1006 Iz Maribora a— Kje so milijoni? Takoj drugi dan, ko je v Mariboru ponovno 2000 železničarjev demonstriralo proti brezsrčni politiki klerikalnih poslancev, ki so reducirali železniški proračun, dali pa črnogorskim princem 42 milijonov, so prinesli v »Slovencu« debelo natiskane laži iz Beograda, da so klerikalni poslanci dosegli vse mogoče za železničarje, med drugim tudi 10 milijonov novega kredita za delavnice in kurilnice. Milijonov pa od nikoder ni in jih ne bo in tudi »Slovenec« je zopet popolnoma umolknil o teh doseženih dobrotah. V redakciii »Slovenca« so se pač prepričali, da jih je znani mariborski klerikalni poslanec »potegnil«, kakor že večkrat in da itak noben delavec takih »debelih« za volilni čas ne veriame. Ampak sedaj je nastalo med železničarji prav nevarno vrenje in ogorčenje proti temu klerikalnemu poslancu, ki se drzne še tako norčevat; iz železničarske bede. a— Aretacija. Včeraj popoldne ie policija na zahtevo državnega pravdništva aretirala g. Fran Pirca. lastnika »Marstana« in vodja »Doma ubogih«. Državno pravdništvo je prejelo proti g. Pircu več ovadb radi § 183 k. z. v zvezi s poslovanjem g. Pirca. Docent dr. Iv. Matko ne ordinira od 10. julija do 1. avgusta 1927. a— Novi odborniki Mestne hranilnice. Na zadnjič javljena izpraznjena mesta v ravnateljstvu Mestne hranilnice so bili izvoljen te dni kot novi odborniki naslednji ugledu; gg. iz pridobitnih krogov: trgovca Drago Rosina, Vetrinjska ul. in Jančič Ka-rol, Aleksandrova c., inž. Oskar Dračar, ravnatelj »Zlatoroga« in kavarnar Lojze Strehar. Iz Celja e— Češka počitniška kolonija v Celju. V Celje pride v torek češka počitniška kolonija, nad M srednješolcev višjih razredov. V Celju bodo ostali nad mesec dni. Dijake, ki so sinovi revnih staršev pošilja mesto Praga. Nastanjeni bodo v poslopju drž. realne gimnazije, hrano pa bodo dobivali v dijaški kuhinji. Naša dolžnost je, da sprejmemo goste najprisrčnejše. Zlasti mladina naj se udelež; sprejema na kolodvoru. Točen čas bo razglasila Jč liga. e— »Sympathie«.... ali kai več? Včeraj zvečer po 18. je bilo zanimivo gledati, kako so najnovejši klerikalni zavezniki — celjski Nemci in nemškutarj; — počeli rivati slovenske in državne, mestoma tudi hrvatske zastave iznad strešnih lin na čast »Orlovskemu okrožnemu slavlju« v Celju, ki se bo torej tokrat vršilo z dopadaniem »der slovenischfreundliclien deutschen Biirger der Stadt Cilli«. Heil und Prosit! e— Izbirčen tat Neznan ljubitelj dvokoles je ukradel v četrtek v Westnovi tovarni iz prostora za shranjvanje koles Francu Aškercu, tovarniškem-i delavcu, 600 Din vredno dvokolo. Kolesaril ie nekai časa po Gaberju, dokler mu ni obtičalo oko na boljšem kolesu, ki je bilo prislonjeno ob zid pred Kudiševo trgovino. Hitro ie zamenjal kolesi in jo mahnil proti Vojniku. To zadnje kolo je last Franca Kosiča, trgovca v Zavedni in vredno 1700 Din. Tat ie policiji že znan in bo v kratkem pod ključem. e— Ne puščajte konj brez nadzorstva. Posestnik F. S. iz Škal pri Velenju je bil po opravkih v Celju. V Ozki ulici, ki je res ozka, je pustil stati voz s konji nad eno uro brez vsakega nadzorstva. Ne glede na nevarnost, je zaprl promet v ulici. Policija ga je ovadila sodišču, kjer bo dobil primeren poduk o cestno-policijskem redu. Iz Trbovelj t— Žrebanje efektne loterije društva In« validskega doma v Trbovljah se bliža. Se par tisoč srečk je na razpolago. Kdor noče zamuditi izredne prilike, naj se požuri. t— Sestanek pridobitnih krogov. V ne« deljo 17. t. m. je napovedan pri Forteju sestanek vseh trboveljskih obrtnikov, tr« govcev in gostilničarjev. Dnevni red: go« spodarski položaj v občini. t— Radikalska gospoda iz Ljubljane po« šilja bivšim radikalom v Trbovljah ljubez* njiva pisemca, v katerih jih prosi moralne in materijalne pomoči. V njih naznanja, da je postal ocNarodni dnevnika glasilo NRS ter da je prišlo do sporazuma med mariborskim in ljubljanskim omizjem ra« dikalije. Pisemca so seveda predmet prist« no trboveljskih dovtipov. t— Slabi izgledi za delavstvo. Komaj smo poročali o štiridnevnem praznovanju pri rudniku, moramo poročati o novih praznovanjih v petek, soboto in nedeljo 17. t. m. Delavstvo je nad temi udarci TPD skrajno ogorčeno. t— Obrtno društvo TrbovljetHrastniks Dol priredi v nedeljo 17. t. m. članski se« stanek. Na programu je pomočniška in vajeniška sekcija ter obrtna razstava v jeseni. t— Dvoje težkih nesreč. V Petelinovi vasi, kjer gradi občina novo kanalizacijo, se je ponesrečil voznik g. Forteja iz Gio« bušaka. Prepeljali so ga v rudniško bolni« co. — Pod voz je prišel podjetnik Hauk iz Trbovelj. Tudi njegove poškodbe so težjega značaja. Uttanovlj. 1842. Solidna inritter. Vsakovrstna pleskarska in črko-slikarska dela izvršuje tvrdka Biata Eberl nasl. Martine, Ceme & Co- Ljubila na, Voinjakova ulica itev. 8 (Preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cene! feleton št. 2814. Iz Novega mesta n— Ponovna izvolitev dr. Režka za žu» pana v Novem mestu je napravila na me« ščanstvo najlepši vtis. V svojem navdu* šenju je priredilo manifestacijski obhod z godbo na čelu od glavnega trga do župas nove vile, kjer se je vršila podoknica. — Kdor pozna plodonosno delo napredne Gospodarske stranke v bivšem občinskem svetu, razume veselje vseh slojev. Novi občinski svet čaka vse polno težkih nalog. Ena glavnih je, povzdigniti Novo mesto v gospodarskem oziru in preskrbeti vsem za« služka, ki ga danes primanjkuje. Prepris čani smo, da bo Gospodarska stranka kos situaciji ter da bo realizirala svoj pro» gram kljub morebitnemu sabotiranju opo* zicijonalnih strank. n—• Vojašnica v Novem mestu. V teku so priprave za zgradbo vojašnice, s kates ro dolenjska metropola nesporno zelo ve= liko pridobi. n— Čirih Metodov a tridnevna proslava je potekla precej posrečeno, čeprav je vreme nekoliko nagajalo. Pozornost je vzbujal umetni ogenj in zažiganje raket na Šmalčevem balkonu na glavnem trgu. Atrakcija je bil tudi pevski zbor Glasbe« ne Matice, ki je zapel pred mestno hišo več narodnih pesmi. n— Na sejmico v Novo mesto so pri« gnali kmetje skupno 1045 glav živine. Kupčija je bila srednja. n— Na naslov železniške direkcije. Že« lezniški most, ki spaja levi in desni breg Krke od postaje Novo mesto«Kandija, se nahaja v skrajno zanemarjenem stanju. Železniška uprava ga ni dala očistiti že odkar je v prometu, t. j. od 1. 1912. do danes. Prosimo železniško upravo, naj sto« ri v tem oziru svojo dolžnost, da se obva« rujc narodno premoženje! n—- Sejmi za živino in stavbni les, ki se vrše vsak četrtek po 15. vsakega mese« ca se bodo prenesli na Drsko v občini Šmihcl«Stopičc. Iz Ptuja j— Smrtno ponesrečil. Dne 6. t. m. se je smrtno ponesrečil nad 60 let stari posest« nik N. Napast, doma v okolici Sv. Lovren« ca pri Ptuju na Dravskem polju. Peljal se je z vozom iz Ptuja in sta bili z njim na vozu še dve gospodični. V vasi Jurovce, blizu gostilne G. Pen, je imel srečati pot« ni avtomobil, ki vozi na progi PtujsNova cerkev in obratno. Konji so kazali že od daleč, da se nameravajo splašiti, zato je šofer z avtom obstal, a kmet je hotel z vozom mimo avta, ne da bi izstopil, dočim sta obe gospodični izstopili z voza. Ko« nji so sc kljub stoječemu avtu splašili, potegnili kmeta Napasta pod voz, nakar mu je kolo odrezalo eno nogo. Avto je ponesrečenca prepeljal v ptujsko bolnico, kjer pa je že tekom noči podlegel poškod« bi radi izkrvavenja. i— K ur z čevljarskih mojstrov in pomoč« nikov. Tukajšnja kolektivna čevljarska za« druga priredi meseca avgusta v času od 1 do 8. za svoje člane brezplačen Ago« kurz. Inštruktorja — potrebne Ago«sti« skalnicc in drugo dobavi tvrdka Atlas. \Verke z Dunaja. Prostor je dala na raz« polago mestna uprava v deški osnovni šoli. Dosedaj jc prijavljenih za ta kurz 25 slu« šateljev. j— Neurje. Hudo neurje je pridrvelo 7. t. m. popoldne okoli 18. ure v smeri od Pohorja in Maribora čez srednje Ptujsko polje nroti Ptuju in ..„Ijc proti Gornjim Halozam. Treskalo in grmelo je ter so bi« Ie na enkrat poplavljene širom vse ceite in ulice. Pred dežjem jc močna burja dvig« nila toliko prahu na cestah, da pasant pa« santa ni mogel opaziti ter so bile v ne« varnosti zlasti prometne ceste, kjer so švi« gali gosti motociklisti in avtomobili želeč se umakniti na varno, preden se vlije ploha. Vendar se ni pripetila nobena nezgo« da. Enkrat je baje treščilo v električno omrežje in so bile nekatere proge četrt ure brez luči. Novi modeli AGFA- foto-aparatov so razstavljeni v paviljonu E 94 — 96. lanko Pogalnik, Ljubljana. Tavčarjeva 4 Javno vprašam odločujoče faktorje pri cerkveni oblasti ljubljanskega škofijstva: Iz katerih razio« gov in s kakšnimi nameni ne ustrežete mojim zahtevam? Ljubljana, 9. julija 1927. Rado Miglič bivši župni upravitelj. Gospodarstvo Položaj na naših borzah Znaten devizni promet na ljubljanski borzi. Nazadovanje lire. Popolno inrtTilo na efektnih tržiščih. Ljubljana, 9. julija. Že prvi teden poslovanja na deviznem in valutnem oddelku ljubljanske borae je pokazal, da je bila dolgoletna zahteva slovenskih gospodarskih krogov po otvoritvi devizne borze v Ljubljani upravičena. Celotni tedenski promet (5 dni) je dosegel okrog 14 milijonov Din, dnevno torej povprečno nekaj manj kakor 3 milijone Din. Na zagrebški borzi je pomanjkanje naročil iz Ljubljane občutno zmanjšalo tamošnji devizni promet. Kakor je iz višine prometa ljubljanske devizne borze eklepati, je z otvoritvijo ljubljanske devizne borze zagrebška borza izgubila več kakor eno tretjini Svojega dosedanjega deviznega prometa. Zaradi slabe ponudbe deviz s privatne strani je morala Narodna banka tekom tedna v večjem obsegu intervenirati, in to predvsem v devizah Praga, Curih in London. V teh devizah je bil I udi promet največji. Mednirodno nazadovanje lire se je v zvezi z nameravano začasno stabilizacijo na relaciji 1 angleški funt = 90 lir tudi ta teden nadaljevalo. Tečaj devize na Italijo se je tej relaciji že v toliko približal, da notira danes angleški funt okrog 89.2 lire. Tudi na jugoslovanskih borzah je Italija nazadovala na 309.25 — 309.50. V ostalih devizah ni večjih izprememb. Zaradi čvrste tendence dinarja so tečaji za malenkost popustili. • V današnjem svobodnem prometu mad ljubljanskimi bankami so tfečaji ostali v glavnem neizpremenjeni, edino Italija je nekoliko čvrstejša in notira 309.5 — 310 napram 309.25 v petek. V zagrebškem Svobodnem prometu notira danes Italija do 310. Zagrebško efektno tržišče je bilo ves teden skrajno zanemarjeno. Vojna škoda je pri minimalnem prometu valovala med 343 in 341.5, investicijsko posojilo pa je popustilo na 83.5 do 83.75. V bančnih, predvsem pa v industrijskih papirjih je vladalo popolno mrtvilo. Tečaji industrijskih papirjev kažejo nazadujo-čo tendenco. Lista nemških zahtev za znižanje carinskih tarifov. Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Nemčijo je te dni poslala naši vladi listo nemških zahtev za znižanje carinskih tarif. Zahteve Nemčije po večini ne tangirajo interesov naše industrije, vendar pa so med zahtevami tudi take, ld so glede na potrebo zaščite naše industrije nesprejemljive. Tako zahteva Nemčija, da bi se med drugim znižala carina na boks-usnje od 250 na 100 zlatih Din, na ševro in slično fino usnje od 300 na 120, na papir za pisanje, kuverte ter dopisnice od 300 na 100, na izolirane električne žice od 600 na 90 (svilene), odnosno od 350 na 50 (navadne), na harmonike od 130 na 60 zlatih Din itd. Poleg tega zahteva Nemčija prost izvoz Sirovih kož iz naše države. Ministrstvo za trgovino in industrijo ter generalna direkcija carin zagotavljata, da naša delegacija ne bo pristala na nobeno zahtevo, ki bi bila škodljiva za našo industrijo. = Kotiranje Blairovega posojila v Newyor-ku in vprašanje srbskih predvojnih posojil. Pred tremi tedni smo od vseh listov v Jugoslaviji prvi poročali, da je uprava newyor-ške borze na intervencijo francoske organizacije posestnikov predvojnih obligacij odbila prošnjo za kotiranje novih obveznic Blairovega posojila (druge emisije). Kakor poroča zagrebški c.Vlorgenblatt« iz Beograda, finančno ministrstvo do danes še ni bilo obveščeno o tej stvari (5). Vlada je na stališču, da naša država s tem ni materijelno tan-girana, pač pa more ta ukrep newyorŠke borze škodovati kreditu naše države v inozemstvu. Tečaj Blairovega posojila prve emisije, ki se je v preteklem letu dvignil na newyorški borzi od 92 na 104, je medtem zaradi omenjenega ukrepa newyorške borzne uprave kakor tudi zaradi nastalih težki« pri plasiranju inozemskih obligacij na ameriškem tržišču nazadoval na 98 (6. julija). • poroča, da je tečaj nazadoval na 88, kar pa ne odgovarja dejstvu. Kakor poročajo iz Beograda, je finančno ministrstvo ne glede na ta dogodek pripravljeno urediti zadevo valorizacije predvojnih srbskih posojil. Poročali smo že, da je francoska vlada v tej zadevi intervenirala pri naši vladi in predložila tozadevno strokovno mišljenje pariškega profesorja mednarodnega prava A. de Lapradella. Generalna direkcija državnih dolgov pa je s svoje strani sestavila obširen memorandum, v katerem citira številne razsodbe franctwkih sodišč, ki so slične valorizacijske zahteve odklonila. Čeprav naša vlada odločno odklanja valorizacijo teh posojil v zlatu, vendar se pričakuje, da bo v kratkem mogoče doseči kompromisno rešitev tega vprašanja in likvidirati ta spor- = Spremembe vpisov v trgovinskem registru. Direkcija pošte in telegrasa v Ljubljani je prosila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da opozori vse registrirane tvrd-ke, da točno in redno javljajo dostavni pošti vse spremembe v trgovinskem registru, ker ne nosi v negativnem primeru za pogrešno dostavo poštnih pošiljk pošta nobene odgovornosti. Pri tem obvešča direkcija zbornico, da registrirani tvrdki ni treba izročiti pošri prepisa iz trgovinskega registra, nego zadostuje, da ga da tvrdka pošti na vpogled. V Vremensko poročilo Meteorološki tnw>d I.jiihliarn 8. julija 1927. Višina barometra 3118.8 m Kraj Cas -pazovanju Ljubljana (dvorec) . > . Maribor . . . Zagreb . • * • Beograd i ■ • Sarajevo Skoplje Split Dubrovnik Praha • • t • i a • • l « k 7. 14. 21. 8. 1. £ 03 1 Temper Ol 9) 1* Strcr vel i j ir brzini v metrih So P /5i-9 21-3 81 E 4 2 750-6 26-8 55 \V 10 5 751-5 21-0 51 N 4 3 /50-7 23-C 76 WSW 6 3 7531 31-0 38 S 4 7 754 3 270 31 SSW 4 9 759-0 27-0 42 mirno 4 757"« 2v0 41 S 2 ;> 753-9 260 52 ESE 18 9 748-8 20 0 — SSW 2 5 Padavine Vrsta dež v Bfl do 9. ttl 20 Solnce vzhaja ob 4.22, zahaja ob 19.48, luna vzhaja ob 14.44, zahaja ob 0.34. Najvišja temperatur« danes t Ljubljani 27.2 C, najnižja 18.3 C. Duuajska vremenska napoved za nedeljo: Nejasno, od Časa do časa dež, ohlajenje, močni zapadni, kasneje severozapadni vetrovi. Tržaška Tremenska napoved »a nedelje: Lahni in zmerni vetrovi iz tretjega kvadranta, nebo izpremenljivo, motenje po nevihti, dež; temperatura od 24 do 31 stopinj, morje mirno. evojem dopisu navaja poštna direkcija: Direkcija dobiva od strani področnih pošt obvestila, da posamezne tvrdke in družbe ne javljajo pristojni pošti vpisa v trgovinski register, izbrisa iz trgovinskega registra in sploh sprememb, ki nastanejo v trgovinskem registru. Ti vpisi po so za pošto bistvenega pomena, ker se na podlagi prijav o teh vpisih vrši dostava, oziroma izročanje poštnih pošiljk protokoliranim tvrdkam in družbam. Člen 42., točka II., podtočka 1, pravilnik za notranjo poštno službo, I. del, določa: «Na posamezne tvrdke, na pridobitne komanditne ali delniške družbe, na zadruge in društva, naslovljene pošiljke se izročajo osebam, katere so vpisane v trgovinski register in pooblaščene, da zastopajo in podpisujejo tvrdko, družbo, oziroma zadrugo ali društvo. Vsak tak zavod mora dostavni po. šti predložiti overjen izvod iz trgovinskega registra, oziroma izvirno rešitev sodišča ali pa prepis te rešitve. Na enak način morajo te ustanove naznaniti pošti vsako v registru naknadno izvršeno spremembo.^ Ne glede na ta jasni in določni predpis je samo ob sebi umevno, kolike važnosti je pravilna in pravočasna prijava protokoliranih ustanov dostavni pošti, kdo je upravičen prevzemati in podpisovati poštne pošiljke. To je tudi v prvi vrsti v interesu teh ustanov, kajti pošta izroča toliko časa pošiljke za registrirane tvrdke njej kot pooblaščencem javljenim osebam, dokler tvrdka ne javi spremembe v vpisu. Zbornica opozarja vse registrirane tvrdke, da ee v lastnem interesu točno drže gornjih navodil poštne direkcije. = Porast lire in draginja v Italiji. Čeprav se je lira avgusta preteklega leta dvignila za okrog 60 %, vendar S9 življenje v Italiji še ni znatno pocenilo. Indeks cen v trgovini na debelo je sicer nazadoval od 691 v avgustu 1926 na 515 v maju 1927, cene na drobno pa so navzlic pritisku s strani vlade in fašističnih korporacij ostale skoro nespremenjene. Indeks življenskih stroškov je le neznatno nazadoval, in sicer v Milanu od 149.8 na 141.7 (avgusta 1927 — maj 1927), V Firenci od 159.3 na 152.2 in v Rimu od 166.4 na 153-1. Cene na drobno so torej nazadovale le za 4.5—8 %. To dejstvo skrajno neugodno vpliva na zaposlenost italijanske industrije, predvsem izvozne, ki navzlic redukcij delavskih plač ne more produkcijskih stroškov prilagoditi visokemu stanju lire. = Zanimanje Argentinije za naš stavbni les. Kakor smo doznali v pisarni Ljubljanskega velesejma, je posetil včeraj razstavni prostor inž. Leo Hornetein iz Argentinije (Buenos Aires), ki se zanima za prvovrstni stavbni les, zlasti deske 1" X 12", 1-5 X 12", 2" X 12", dolž. 14—16', skoro brez grč. Cene cif Buenos Aires. Gosp. Hornstein bo ostal dalje časa na Bledu. = Prireditev VII. mednarodnega velesejma v Lvovu ter izlet na Poljsko. Letos od 4-do 15. septembra se bo vršil mednarodni velesejem v Lvovu (Poljeka), ki je edino in najprildadnejše eksportno mesto, kajti tu je center vseh vzhodnih veleindustrijskih krajev. Ob priliki te prireditve je dana tudi vsem jugoslovenskim uvoznikom in izvoznikom najlepša priložnost, da navežejo ožje etike s poljskimi tržišči, če sodelujejo na mednarodnem velesejmu v Lvovu bodisi kot razstavljalci ali obiskovalci. Mnogo so se že potrudili poljski veleindustrijci, obrtniki in trgovci, da bi stopili v ožje trgovinske in prijateljske odnošaje z Jugosloveni, da bi medsebojno mogli izmenjavati blago. Baš sedaj prihaja najboljša in najugodnejša priložnost, da Jugosloveni izrabijo to gospodarsko velepomembno prireditev in se bližje spoznajo ter navežejo trgovinske stike z brati Poljaki. Ob tej prilild namerava reprezen-tacija Ivovskega velesejma v naši kraljevini zorganiziTati tudi izlet na Poljsko, in sicer si bodo izletniki lahko ogledali petrolejske vrelce v Boryslawiu, Tustanovicach in Schod-nici, dalje velikansko državno rafinerijo bencina in parafina v Drohobyczu kakor tudi druge podobne rafinerije mineralnih izdelkov, nadalje svetovno poznana skladišča kristalne soli v Wielicace in Bochni kakor tudi starinsko krasno mesto Krakov in ostale znamenitosti. Železniške in vizumske olajšave so vsem udeležencem zaeigurans, a na Poljskem ni izključeno celo brezplačno potovanje. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se blagovoli pravočasno prijaviti pri reprezen-taciji Poljskih velesejmov, Ljubljana, Stari trg 19 II., telefon 2497, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila brezplačno. = Jesenski zagrebški velesejem in 751et-nica zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Jesenski zagrebški velesejem se bo vršil od 28. avgusta do 5. septembra t. 1. Za časa trajanja velesejma bo na svečan način proslavila Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu 751etnico svojega obstanka. Svečanosti se bodo začele 29. avgusta in bodo trajale več dni. = Jesenski velesejem v Pragi bo od 18-do 25. septembra. Informacije daje tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.11, London 25.22875, Newyork 519.75, Pariz 20.345, Milan 28.30, Praga 15.40. Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.27, Sofija 3.755, Varšava 58, Dunaj 73.13. Blagovna tržišča Mariborski trg Včerajšnji trg je bil dobro obiskan in z zelenjavo dobro založen. Krme je bilo malo, vendar tudi povpraševanje po njej ni bilo večje; cene nizke. Slaninarji so pripeljali na 16 vozeh 35 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 17 do 2.50 Din kg na drobno in po 15 do 17 Din na debela v komadih. Novega krompirja je bilo 12 vozov; cena za merico 12 — 14 Din ali 1.75—2 Din za 1 kg. Ostale cene: Meso in mast: govedina 10—18, teletina 15 — 22.50, salo 22 — 23, sveža slanina 22 — 25 Din kg. Kože: konjske 100 do 175 Din komad, goveje 11 — 13, telečje 20 do 21, svinjske 8 Din kg. Perutnina: kokoši 40 — 45, piščanci 15 — 22.50, race 25 — 50, gosi 40 — 50 Din komad. Jagnjeta: 125—150 Din komad. Zelenjava in sočivje: čebula 5, česen 12 — 15, paradižnici 12, fižol v stročju 5—7 Din kg, ohrovt 1 — 3, sveže zelje 3—4, endivija 1—3, glavnata solata 0-25—2 Din komad. Sadje: maline 5—6, borovnice 2 Din liter, jabolka 10, hruške 6—12, breskve 20, marelice 18 Din kg. Mlečni izdelki: mleko 2—2.50, smetana 12—14 Din liter, sirovo ma- slo 36 — 40, čajno 50 — 60, kuhano 46—50 Din kg- Jajca: 1 — 1.25 Din komad. Krma: ggno 40 _ 50, slama 25 — 30 Din 100 kg, škopi 1—1.25 Din komad. Dunajska borza za kmetijske produkte (S. t. m.) Na podlagi višjih ameriških tečajev in čvrstejše tendence na budimpeštanski borzi je tudi promet na dunajskem tržišču nekoliko oživel. Večje zanimanje vlada za turščico. Tudi nova pšenica je čvrstejša. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 38.5 do 39.25, madžarska Tisa (79/80 kg) 42 do 42.5; rž: nova domača 88 — 38.5, madžarska 34 — at.25; t u r š č i c a: 25.5—26-5; oves: domači 34 — 35, madžarski 34 _ 34.5, ru-munski 33—33.5. L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih nalic. -144- ČADEŽ & BRCAR LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35 Ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah: poljedelske trijerije, |a gonilne jermene, naravne in umet. mlinske kamne, mlinske potrebščine. Pavel Nedoi čisti kemično in barva vse obleke in sukna. Žalne obleke izgotovi v 24. urah najceneje n najsolidneje. Gosposka ulica 33 MARIBOR Raztagova ulita 22 ----------% Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki kakor tudi z brezplačnim proračunom A. Janežič, LWana Florjanska ul. 14, knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. Dobra gospodinja vku^ava sadje in sočivje samo v „Rex" steklenicah in ,Rex' aparatih Ejina zaloga: Julij Klein, Ljubljana zaloga stekla In porcelana Zahtevajte cenike. Zahtevajte cenike. OaC3IOBC3BC3aC=>ICZ>IC3aOROaOIC3RC3BCDa^ S Združene papirnice d. d. iščejo za svojo ko- l | mercijelno centralo v Vevčah ; j kalkulatorja I ■ » S s potrebno teoretično naobrazbo in prakso, popolnoma S 5 verziranega v industrijski kalkulaciji, stat stiki in knji- j ■ govodstvu, veščega slovenščine in nemščine. Naše Ej i državlianstvo pogoj. Naturalno stanovanje zasigurano. i | Samci imajo prednost Olerte z navedbo zahtevkov so | £ nasloviti na tajništvo Združenih papirnic v Ljubljani, ■ | Dunajska cesta 1. Priložiti so jim v prepisu dokazila S I o teoretični in praktični naobrazbi 7823 i Na drobno Ka veliko Specijalna trgovina vozičkov in koles Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, Šivalne stroje. = Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varenje. = ZEMELROK OTON Lastna tovarna Glince - Tržaška c. Prodajalna Marijin trg Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Spoštovani g. doktor! — Letos, v mesecu juniju dobil sem dve steklenici leka proti revmatizmu RADIO BALSAM KA, katerega ste mi pO mojem naročilu poslali. Blagodarim Vam na dobrem leku. Eno ste klenico sem porabil šele sedaj, a eno sem dal mojemu dragu Dosegel je dober uspeh. Sedaj se počutim zelo dobro, ravno tako tudi moj drug Zato Vas prosim, da ml pošljete še pet steklenic, ker imam znance, ki trpe na revmalizmu in tudi sam hočem podaljšati še malo z lečenjem. Spoštljivo Vas pozdravlja Petan Mladenovič podnarednik 33. granične čete. KRIVA PALANKA (Makedonija), 11. XII. 1925. Lek Radio B&lsamae« izdeluje, prodaja in razpošilja po ponetiu Laboratorij Radio Balsamica dra. L Rahlejera, Beograd, Kosovska 43 161 a Kupim skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja celega in drobijenega ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. Ponudbe na naslov: Franc Oset. Sv. Peter v Savinski dolini. CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD M CD ■ CD M CD ■ CD M CD ■ CD ■ CD ■ CD l Dražbo zastavljenega blaga 0 v Mariborski zastavljalnici, Gospodska ulica 46, ■ bo dne 13. julija t. I. efektna dražba od 9. do 12. U ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 16. ure pop. 0 ■ o ■ o ■ o >*OIC3aOIC3IOIC3IOBC3IOBC3IC3IC3BC=}aC3 RAZGLAS. Prodaja na drobno vseh izdelkov predilnice in tkalnice V Trslžu, kakor vseh vrst surove in beljene kotenine, bombaža za strojno in ročno delo, vate za odeje itd. samo pri tvrdki PAVLA STRANSKY, trgovina z manufakturnim blagom TRŽIČ, Slovenija SHS. Najcenejši nakup razi. manufakturnega blaga. Velika zaloga. Speci jaliteta: Clio« limonade človek onemoglo dušo priveze. 17Ua. Tragična smrt poljske operetne dive Na Poljskem, zlasti pa v Varšavi, jc bila zelo priljubljena ODeretna pevka Karinmera Niewiaro\vska. ravnateljica varšavskega operetnega gledališča. 32-letna krasna, stasita ženska s temperamentno igro in prijetnim glasom je bila po sodbi občinstva in igralcev uprav tipična operetna igralka, kakor jih Poljaki nimajo več. Vse jo jc čislalo; povsod, kamorkoli je prišla gostovat, so se ljudje pulili za vstODnice. Tako jc gostovala te dni s svojim celotnim ansamblom v Vilnu. Vlada ie Drepjstila operetni družini Pulmannov voz, tako gppupi Dva osnutka za nove palače Društva narodov v Ženevi Zgoraj: Načrt Ericha Pullitza, Rudolfa Klophausa in Augusta Schocha (Hamburg). — Spodaj: Načrt Camilla Lefevra. (Oba osnutka sta med onimi, ki so dobili prvo nagrado ex aequo.) Dr. V. Korun: Maslo na glavi »Kaj je, prijatelj Keber? Ali res nameravaš kandidirati?« me je vprašal bivši poslanec in sedanji kandidat Ivan Vozel, ko sva se srečala na ulici. »Miče me, miče, kakor vsakikrat, kadar so razpisane volitve v narodno skupščino,« mu odgovorim; »toda odločiti se ne morem.« »Odločiti se ne moreš! Zakaj pa ne? Od kedaj si pa tak omahljivec in cin-caš? Saj odkar te poznam, si bil vedno odvažen mož. ki si zmeraj ravno in trdno stoDal proti svojemu cilju.« »Ne rečem: pri drugih podjetjih že. Ampak kandidatura je tako kočljiva stvar, da se človek ustraši, če pomisli, kaj vse se zahteva od poslanca.« »Nu, nu! Kaj se zahteva? Obljube in nič drugega. Obetati boš pa vendar znal!« »Samo z obljubami se volilci pač ne bodo zadovoljili!« »Verjemi mi! Največkrat. Ako ne. je pa treba poiskati kak izgovor in to ni težko.« »Kakšen izgovor? Ne razumem te.« »Oh kako si naiven! Vidi se. da še nisi bil poslanec. Pomni torej! Najučin- kovitejši izgovor je, da zvališ krivdo za svoj neuspeh na politične nasprotnike, češ da so oni preprečili ugoditev tvoji zahtevi. S tem izgovorom ubiješ tako rekoč dve,muhi na en mahljaj: ope-reš sebe in ogrdiš nasprotnika.« »Kaj pa, ko bi res ne bilo, da so oni preprečili?« »Res ne bilo! Za res ali ne res se mi politiki malo menimo. Trdovratno je treba trditi, da je kaj res, in volilci ti bodo verjeli še tako debelo laž, zlasti če se zadeva tiče njihovih neprijateljev. Sicer imaš pa še dovolj drugih izgovorov na razpolago, kakor na primer, nesposobnost vlade, katera ne razume ljudskih potreb, ali slabo finančno stanje države, ki ne prenese nobene nove obremenitve, razen ko bi se naložil vo-lilcem nov davek. Novega davka se pa vsak volilec sigurno tako ustraši, da brez mrmranja odneha od svoje zahteve. Slednjič pa. ali je treba hoditi pred volilce račun dajat za svoje delovanje? Ne bodi neumen! Kadar si izvoljen, si in ostaneš poslanec. aH ravnaš po volji volilcev ali ne; ko pridejo nove volitve, jih pa obsipaj z obljubami in spet te bodo volili. Tako delam jaz. Ivan Vozel, po narodovi volji bivši in bodoči narodni poslanec ter član važnih skupščinskih odborov«. Rekel je in se ponosno po- trkal na prsi. »Hvala za pojasnilo, hvala! To vprašanje zdaj razumem in nadejam se. da bi se sčasoma že navadil ravnati se po teh navodilih. Toda dvomim, da bi imel vse zmožnosti, ki so poslancu potrebne. Ne rečem, govornik nisem slab. Saj kadar govorim v klubu, čigar predsednik sem — prosim pa, naj to med nama ostane, ker klub iz tehtnih vzrokov oblastvu ni prijavljen — mi vsi navzoči ploskajo, hvaleč me, da znam besede lepo postavljati in da rabim izbrane izraze, ki jih tudi občutljive klubove članice rade poslušajo, ne da bi pri tem zardevale.« »Besede lepo postavljati! Rabiti izbrane izraze. Pojdi, pojdi!« me Vozel smeje se prekine. »Prijatelj, z uglaje-nosjo, bodi v vedenju bodi v govorjenju, v skupščini ne napraviš nikakega učinka, kvečjemu si kot nekak inteligenčni disident nakoplješ mržnjo svojih tovarišev. Saj ti je vendar znana latinska prislovica: Ce živiš v Rimu, drži se rimskih običajev! — Pač pa ti je potreben močan glas. da si z njim priboriš posluh, nadalje primerna zbirka psovk, ki nai ti bodo vedno na razpolago, za vse slučaje pa tudi krepke pesti niso odveč, ker človek nikdar ne ve, kaj utegne priti med sejo.« »A to. kar si mi navedel, so le telesne lastnosti. Kaj pa duševne zmožnosti, misli in ideje?« ga vprašam. »Idej ni treba prav nikakih, prijatelj, pa tudi misli le za domačo rabo. Klub je, ki misli. Čim voljneje se pokoriš večini, to se pravi, čim manj samostojno misliš, tem rajši te bodo imeli. Ako boš pa mnogo sitnjaril s samostojnostjo svojih misli, nasvetov in predlogov, se kmalu najdeš pod klubo-vim kapom.« »Nič ne de,« mu odvrnem; »jaz bi bil itak najrajši divjak. Divjaštvo se najbolj prilega moji naravi.« »V navadnem smislu, da; še prav ti utegne priti. Toda v političnem, ne, ako hočeš kaj veljati.« »Kateri stranki naj se pa pridružim, da zadenem pravo?« vzkliknem. »Če je namreč verjeti časniškim poročilom, in njim je treba vsekako verjeti, zmaguje vsaka stranka ali vsaj napreduje, in j naj vsi kandidatje kake stranke pri vo- ; litvah propadejo, njeni listi so navzlic temu polni zmagoslavja ter pišejo: »Z izidom volitev smo lahko zadovoljni, zakaj moralna zmaga je na naši strani. Mi napredujemo, nasprotnik nazaduje.« in tako naprej.< Vozel se nasmehne, nato pa pravi: »Prvič, same moralnosti zmage nihče nič ne ceni; drugič so taka in enaka poročila od urednikov namenjena prav za prav za humoristično rubriko časnika, kjer naj bi služila za smeh in zabavo. toda navihani stavci jih iz same nagajivosti vrinejo v njegov politični oddelek.« »A tako! Torej jih ni smatrati za resne?« se začudim. »Kaj še! ZatO ti pa tole svetujem: Zdaj se snuje močna vladna stranka. V to vstopi! Tudi jaz se bom po volitvah preorijentiral in vstopil vanjo. Ali bo volilcem prav ali ne, za to jih ne bom vprašal. Seveda svoje dni. ko smo bili še mladi in neumni, smo take pre-orijentirance imenovali kruhoborce in neznačajneže, toda dandanes, ko so drugi časi in drugi nazori, pravimo o njih. da so uvidevni in dalekovidni. In res so. Le pomisli! Kakor je vsak Napoleonovih vojščakov nosil maršalsko palico v svojem telečnjaku, tako nosi vsak poslanec vladne stranke ministrski avtomobil pod svojim klobukom Ali ti upanje, da pri naših nepretrgan-h krizah vsak trenutek lahko postaneš minister, ne bi zbujalo v prsih božanskih čuvstev? Kaj?« »Gotovo, gotovo!« mu hitim pritrjevati. Nato pa v zadregi zakašljam, oklevajoč, ali naj omenim maslo na svoji da ni bilo treba iskati strehe do hotelih. Prvi dve predstavi sta bili sijajno obiskani. Pred tretjo pa se je zgodila strašna nesreča. Usodnega dne je gospa Niewizacow-ska vstala precej zgodaj in opravljala v vagonu jutranjo toaleto. Pri kodranju las je uporabljala majhen kuhalnik na špirit. Prav v trenutku, ko se ie nekoliko bolj sklonila h kuhalniku, ie potegnil skozi okno veter in razaihal plamen. Kakor bi trenil, se je vnela izgralkina spalna srajca in jela goreti. Ieralka je v divjem strahu skočila skozi okno ih tekla vsa v plamenih mimo voza. Njen klic na pomoč je prvi slišal neki železničar, ki je imel slučajno v rokah z vodo napolnjeno golido. Železničar je ne-srečnico brž polil, vendar Da ii je ce-hote storil slabo uslugo. Za vodo so ostale take opekline, da ii zdravniška veda ni mogla več pomagati. Z nenavadnim junaštvom ie prenašala nesrečna umetnica strašne muke. Ležala je v kadi olja. Okrog nje so se zbrale tova-rišice in tovariši in jo tolažili. Obr^z ii je bil strahovito skažen. Len život se je izpremenil v eno samo rano. Vziic neprestanemu trpljenju ni izgubila duševne prisotnosti. Ko so ii na zahtevo dali ogledalo in si ie pogledala obraz, je vzdihnila resienirano: — Da. Nievviarovvske ni več! Materi je poslala brzojavko, ki jo tolaži. češ, naj ne veriame novinarskim vestem. Cez nekai ur jo ie usmiljena smrt rešila nadaljnega trpljenja. Ko so rakev s truplom Nievviarovvske prepeljali v Varšavo, se ie zbralo pred postajo toliko ljudi. da se ie moral ustaviti ves cestni promet. Na zadnji poti ra jo je spremila dobesedno sva Varšava. Bil je pogreb, kakor se celo v Varšavi redkokdai vidi. Ameriške abstinentke in Chamberlinovo pivo Mr. Backlass .soprog mrs. Ale Back-lass. predsednice »Ženske zveze za pobijanje aikohola-c v Newyorku. ni hotel dati novinarjem nikakih podatkov o svoji zakonski družici. Najbrž nima posebne sreče v zakonu, ker ie srospa soproga vse prehuda v svoji sveti gorečnosti in bojeviti navdušenosti. Medtem ko vsa Amerika slavi letalca Chamber-lina in Levina. ju ta gospa v nevvyorških listih napada in jima šteie hude levite. Kaj sta neki storila? Po nedvomnih podatkih sta zahtevala takoj po prihodu v Cottlus vrček piva. Spila sta na dušek vsak tri vrčke in se kaj pohvalno izrazila o tej pijači, ki ie žal v Zedinienih državah zabranjena. Pohujšanje pa je šlo še naprej, kar goreči abstinentki mrs Backlassovi ne gre iz glave. Ko so Cehi izvedeli, da sta ameriška letalca navdušena za pivo, jima ie mesto Plzeni. domovina izbornega »plzenskega«. poslalo sod piva in velik srebrn vrček. Američana sicer nista utegnila priti osebno v domovino te dobre pijače, ali Chamberlin je dovolil mestu, da sme uporabljati njegovo ime za novo vrsto piva. Ko ie mrs. Backlassova izvedela za to zasmehovanje suhe postave, se ie brž obrnila na Chamberlinovo mater. Vprašala io ie. kakšno stališče bo zavzela v tej mučni zadevi? Srečna mati ie odvrnila. da so ti glasovi najbrž obrekovanje. ker je njen Clarens vzgojen kot popolen abstinent. Ženska abstinentska zveza je vzela odgovor na znanje, vendar pa ie imenovala poseben preiskovalni odbor, če bi se potrdile novice o pivu. bo zveza predlagala, da se imajo odpovedati vse slavnosti ob Chamber-linovem povratku. Mrs. Backlass je grozeče dvigriila predsedniški zvonec in zaklicala: Nobeno junaštvo na svetu ne odtehta zmernosti!-! Uoaimo. da srborita gospa Backlassova ne bo prišla v tak neprijeten položni. kakor mis Henrietta Svinnitaine, predsednica Zvez podjarmljenih žena«. Le- ta je namreč zahtevala — mi smo to svojevrstno zahtevo že zabeležili — da naj oblasti pošljejo Levina uklenjenega domov, ker je šel čez ocean, ne da bi bil dobil dovoljenje svoje žene. Mr. Levine pa se je pismeno obrnila na svojo nepooblaščeno braniteliico in jo prosila, naj prištedi svoj smodnik za boljšo priložnost. Ponosna je na moža in se nikakor ne čuti »podjarml.iene«. Vsekakor žensko javno udejstvova-nje v Ameriki — že po teh primerih sodeč — ne prinaša v javno življenje nežnosti in srčnosti. Srboritosti in fanatizma imajo namreč moški sami dovolj! Vesela revolucija v Ljeningradu Sovjetska vlada je posnela ob svoji obletnici film «10 dni, ki so pretresli svet*. Uprizorila je na novo oktoberske dni iz leta 1917., ko so streljale uporne križarke in oklopnice na tako zvano «Zrmsko palačo» v Petrogradu nekdanjo carsko in pozneje Kerenskega rezidenco. če so hoteli uprizoriti v suhem juniju deževen oktoberskj dan, so morali poplaviti trg z vodo. Ognjegasci so 30 ur zajemali vodo iz reke Neve, dokler ni postala okolica palače tako mokra kot je bila v oktobru leta 1917. Čez luže so udrlj oddelki oboroženih revo-lucijonarjev. Svetilo jim je 140 žarometov, 180 električnih solne in na stotine lučk po oknih in na strehi Zimske palače. Težki avtomobili so razdrli iz drv zložene utrdbe, kjer so se držali zadnji protiboljševiški oddelki. Povsod so obležali številni «mrtvi». Pobesnela množica je kriče vrgla z vrat pozlačene orle. Par ur se je Petrograd kar tresel od pokanja topov, pušk in strojnic, od sikanja in prasketanja električnih tokov. Mnogi udeleženci so bili pred desetimi leti navzoči pri zgodovinski zasedbi Zimske palače in so se lahko zdaj popolnoma uživeli v svojo vlogo. Kričali in streljali so kakor besni. __ Še več posla so imeli režiserji v Smolnem Institutu, nekdanji dekliški šoli, prvem sedežu boljševiške vlade. Treba je bilo oživeti nekdanjo zanemarjenost izza revolucijskih dni. Predvsem so pripeljali iz mestnega vrta 120 vozov lanskega suhega listja, posuli ves trg pred poslopjem in ga dolgo polivali z vodo. Tako so naredili iesen. Za notranje posnetke pa ie bilo treba posuti tla in hodnike z nebroj čikov, v znamenju katerih se je izvršila revolucija. Režiserji so nabrali to gradivo po raznih trgovskih in drugih klubih, zbirali Pa so ga tri dni. Nato so pripeljali v Smoini institut več vozov čikov in ogorkov od cigaret ter z njimi obilno posipali sobane in hodnike. Tako so se pričarali dnevi revolucije . . . No. tokrat so bili z «revolucijo» najbolj nezadovoljni petrograjski cestni pometači in postrežkinje v Smolnem institutu, ki so imeli po uprizoritvi polne roke odvisnega dela. Devetnajst namesto dvajset Turški kadilci, ki si v Carigradu kupijo zavojček cigaret, so vedno ogoljufani. Ce se namreč ne potrudijo, da bi prešteli svalčice. morajo ugotoviti, da jim nudi republika namesto dvajset cigaret le devetnajst. Dvajseto si namreč vzame Kemalova vlada kot neprostovoljen »prostovoljen* davek kadilcev, namenjen pa je ta skromni prispevek izgradnji turške zračne flotilje. Turški listi, ki beležijo to kurijozno vest. menijo, da se mora v Turčiji popu-šiti zelo veliko tobaka, če upa vlada z omenjenim petodstotnim davkom v do-glednem času zgraditi in izpopolniti svoje zračno brodovje. Razen seveda, pripominjajo šaljivo, če se Mustaia Kemal paša ne namerava zadovoljiti z bro-dovjem dveh do treh letal . . . Žena in ogledalo Švedski list »Moderna žena« je razposlal več tisoč naročnicam vprašanje, koliko časa zapravijo pred ogledalom. Na podlagi odgovorov je uredništvo lista izračunalo, da normalna ženska zapravi pred ogledalom do 15.000 ur. t. i. približno dve leti svojega življenja. To ne velja kajpa za priznane ali namišljene lepotice, ki se sploh težko ločijo od ogledala. Pri povprečni ženski je zapravljanje časa pred zrcalom razdeljeno tako-le: Dekletce od 7 do 10 let ostane pred ogledalom kvečjemu 4 do 5 minut dnevno. V starosti do 15 let naraste ta čas na 15 do 20 minut dnevno. V najodgovornejši mladosti pred 20 letom zahteva ogledalo vsaj eno uro dnevno. Ko pa se bliža nevarna doba. ki nastopi nekako s 40 letom, je že treba vsaj dve uri na dan popravljati to. kar se da popraviti. Po 45 letu gre z vsakimi 5 leti za pol ure dnevno nazaj. Končno zadostuje za 70 letno starko 5 minut pred ogledalom kakor za 7 letno dekletce. Res pa je. da ne postane ženska dve leti starejša zato, ker zapravi dve leti svojega življenja pred zvestim ogledalom. Dolarske princese se nočejo več možiti V Cliicagu je. kakor poročajo tamošnji listi, 155 mladih žen. kojih premoženje se ceni najmanj na en milijon dolarjev. Od teh zavidanja vrednih dolarskih princes jih ie le 43 poročenih. Kako to? Dame nočejo namreč ničesar čuti o ljubezni željnih mladeničih, ki jih dolže, da jim je zgolj za doto. Te princese torej niso srečne. Rade bi se poročile, same ne vedo. koga naj bi vzele. Ker iim je to vprašanje očividno pretežko, ie teh 112 devojk sklenilo, da se sploh ne poroče. Najhuje se godi seveda pri tem moškim, namreč onim, ki jim ni samo do denarja, ampak predvsem do krasotič. Kakor kaže, je sklep teh milijonark končno-veljaven in nameravajo povsem resno ostati stare samke. Večina od njih se je že posvetila karitativnemu. sociialnemu, kulturnemu in političnemu delu. Škoda lepih milijončkov! Koketa proti svoji volji V rotterdamskem Velikem gledališču igra Viljemina Kiey. Dama je stara 82 let, pa nastopa še vedno z mladostnim elanom. Pred kratkim ie imela predstavljati neko 601etno ženo. Ker so ji igralci vedno delali komplimente, češ da izgleda zelo mladostno, ie sklenila, da se pri glavni skušnji ne bo šminkala. Če bi režiserju stvar ne bila povšeči, je še vedno prilike dovoli, da si popravi svojo vnanjost. In res! Ko se je začela skušnja, ji .ie režiser začuden dejal: »Kaj ste vendar storili, gospa Kley? Zakaj ste se na-šminkali tako mladostno? Saj vzbujate vtis 45!etne dame, pa hočete igrati 60-letno!« In gospa KIey se je morala zvečer v resnici našminkati stareje. da je izgledala 20 let mlajša kot je v resnici. Tako poročajo holandski listi, ki jim prepuščamo vso odgovornost. Kronane neveste Angleži bi zelo radi oženili svojega \\ aleškega princa, pa ne gre in ne gre. Nerodno je. da se sme ženiti samo v vladarski rodbini. Statistiki! Drallersu je šia zadeva posebno k srcu. Potrudil se je in natančno proučil tako zvani Gotha almanah, v katerem so seznami članov vseh vladarskih rodbin in visoke aristokracije. Dognal je. da ima prestolonaslednik na vsem svetu kvečjemu deset nevest, ki pridejo resno v poštev. Če bomo pričeli z najmlajšimi, so na prvem mestu 17 leti;,', nizozemska princesa Luiza. španska infanta Beatrica in danska princesa Teodora. Nato imamo starejše neveste: rumunsko lleano, belgijsko Marijo-Jose, italijansko Giovano. bolgarsko Evdokijo. Švedinjo Marto in Hildo von Luksenburg. Grkinja Irena pa je begunka v Švici. Zadnjih sedem princes se že bliža ali oddaljuje 25 letu in so tedaj zrele za poroko. Princ Vvalcški bo tedaj lahko izbiral po vsem svetu. — Kaj, ti se pečaš z muziko? — Da, igram gosli. — Igraš tudi Chopina? — Če ti pravim vendar, da igram samo gosli! B E N H Prekrasni, deloma koloriram velefilm. — Oba dela v enem sporedu. — V glavnih vlogah najlepši ljubavni par Amerike Beiiy Sfonsoa in Romm Nouon Ssrr.o šc danes! Samo še dsrtVs. Dnevne predstave točno ob. 3., 5., K na 8 in ii na 10. Pri vseh predstavah pomnoženi orkester. Elitni kino Matica. Kongresni trg 9. — Telefon št. 2124. Profesor - morilec ^ Upokojeni profesor Laville, ki biva v Clamordu na Francoskem, je moral večkrat krotiti svojega vratarja Boudona, ker je le-ta pogosto pretepal svojo ženo. Koncem maja je bi! vratar tako nasilen, da je 70 letni profesor pograbil starinski japonski meč in šel nadenj. Zahteval je, da naj pusti svoj žrtev. V jezi je dvignil meč, se spotaknil in padel. Imel je nenavadno smolo: Nehote je zadri meč v vratarja in mu prebodel srce. Bourdon je takoj izdihnil. Potrti starec, znan rudarski strokovnjak, je jokaje izpovedaj oblastim svojo nesrečo. Pravil ie, da bi bil lahko že zdavnaj odpustil vratarja, pa sa mu je smilila njegova deca. Sodniki so vpoštevalj starost in neomade-ževano preteklost slučajnega morilca. Obsodili so ga samo na 6 mesecev zapora in še to pogojno. Prof. Lavilleju tedaj ne bo treba v ječo. Škof in šahist Canterburyski nadškof je nekoč naletel v gozdu na moža, ki je sam samcat sedel na tleh s šahovnico pred seboj. Ves začuden je cerkveni knez stopil iz voza in vprašal nenavadnega tujca, kaj počne. c Kakor vidite, igram šah!» je odgovoril možak, ne da bi se zmenil za škofa. Škof se je še bolj začudil: <-Pa mi vendar ne boš trdil, da šahiraš sam s seboi?» -Seveda ne!» je pokojno odgovoril neznanec. Igram namreč z ljubim Bogoma «Z ljubim Bogom? No, potem te pa ne bo mnogo stalo, če izgubiš.® -Zakaj bi me ne stalo?« je užaljeno odvrnil jnožak. «Ce izgubim, plačam pošteno. Čakajte, mogoče ste mi prinesli srečo . . . Ne. danes imam strašno smolo, partija ie izgubliena». Škof se ni mogel vzdržati, da se ne •bi smejal. Toda medtem je neznanec že potegni! trideset gvinej iz žepa in iih je ponudil svojemu sobesedniku: ■ Čudno je to. prečastiti: kadar izgubim. mi pošlje ljubi Bog vedno nekoga, da lahko razdeli dobljeni denar med reveže. Evo, tu je vsota.» Rad ali nerad je moral škof vtakniti gvineje v žep. Ko ga je čez mesec dni pot zopet zanesla skozi tisti gozd. je vnovič zagleda! šahista. ki mu je že od daleč zavpil: «Odkar se nisva videla, se mi sreča še ni vrnila. Danes pa. se mi zdi. se bom lahko . maščeval . . . Vidite prečastiti^ ljubi Bog je igro izgubil.* Ž dobro,» je odvrnil škof. «Toda kdo ti bo plačal dobitek?« Vi, prečastiti,> se je lokavo zasmejal neznanec. «Igral sem za tisoč gvinej in ljubi Bog mi vedno, kadar dobim, pošlje nekoga, ki mi denar prav tako pošteno plača, kakor ga plačam jaz, če izgubim. Tu v gozdu imam nekai dobrih prijateljev, ki vam lahko potrdijo, j da je vse to. kar sem vam sedaj pove- j dal, do pičice resnično*. S kislim obrazom se je moral škof odločiti, da izprazni vse svoje žepe in plača srečnemu dobitniku tisoč gvinej. Nato jo je urno pobral, zakaj malo ga je mikalo priti v dotik s prijatelji gozdnega šahista. Stehtani gostje Na zgornjem Hesenskem v Nemčji so ljudje dokaj premožni in zelo čislajo obilne pojedine. Posebno sloveče so že-nitovanjske gostije, ki so bile nekoč tudi na Slovenskem jako obilne in dolgotrajne, kar pa dandanašnji niso več. V neki ondotni vasi je šaljivemu kmetu, ki je možil svojo hčer in pripravil bogato pojedino, prišla nenavadna misel. Ko so prispeli v hišo povabljeni svatje, je dal prinesti veliko tehtnico, ki je na nji tehtal pitano domačo živino. Drug za drugim so morali gostje stopiti na tehtnico, kjer jih je dobrodušni gostitelj skrbno stehtal in zabeleži! težo. Nato so svatje. ki so razumeli to tehtanje kot sicer nenavadno, vendar pa dovoljeno ženitovanjsko šalo, sedli za obilno obložene mize in si dodobra privoščili krepkih in slastnih jedač in pijač. Jedli in pili so pozno v noč, ob uri polnočni pa jih je dovtipni gospodar zopet povabil na tehtnico. Hočeš-nočeš, vsak se je mora! pokoriti gostiteljevi malce čudaški želji. Nekateri so sicer omahovali na tehtnici. aH šlo je vendarle — teža je bila zaznamovana. Dognalo se ie sledeče: Vsi gostje skupaj so pridobili 75 kg na teži. Slabi jedci so tehtali kvečjemu lVa kg več kot pred gostijo, požeruhi pa so spravili v svoje zajetne trebuhe tri kilograme in še več. Pa ne. da bi bil ime! veseli hesenski kmetič kake -znanstvene namene«, ko je da! stehtati svoje goste. Ne: najboljši jedec je dobil venec iz hrastovega listja. Ovenčan kakor olimpijski zmagovalec se je vsedel na častno mesto za mizo, vrle kuharicc pa so urno postregle njemu in vsem gostom s skledami novih, pravkar pripravljenih jedač, med tem ko so hlapci obiino točili pivo in vino. Poročilo nam nič ne pove. ali so pri teh požeruških tekmah uporabljali kii-stirje in druge pripomočke kakor nekoč na dvoru kralja Ludvika XV____ nccavice z znamko »nžicjom. najboljs d, n a/ir p Razgovor«, dve komediji iz zakonskega življenja. Sledi: »Tobbv«, K. Goetzova groteska. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. V vsakem gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznalni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, us-tijeni stoli itd., katere z Brauns'ovo „Vilbra" barvo za usnje popolnoma prebarvaš in prenoviš. Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bo.deš imel z njimi novo veselje. odkimala z glavo. »To je prav tako, ka» kor če bi dejal lovcem: Kupujte div« jačino pri prodajalcih!« Vendar je mirovala mesec dni. Ko jc pa neko nedeljo popoldne malo sa« njavo, malo melanholično korakala ro« ko v roki z Gastonom, je zapazila nad nizkim zidom krasno modro hortenzi« jo, ki je sklanjala svojo težko glavo. »Joj,« je vzkliknila in vsa prebledela, "kako je lepa!« Gaston se je delal gluhega: "Zelo lepa, dragica. A stopiva zdaj na levo, tam je kmetija, kjer sc dobi izborno kislo mleko.« Toda Lina jc vsa zamaknjena obsta« iz. »Čuj, dragi Gaston, samo še to pot, poslednjikrat!... Dovoli mi. Poglej kako lep je ta cvet. Nihče naju ne vidi. Zastori v hiši so spuščeni. Ali mi dovoliš? Kaj ne, da mi dovolil!« Premagani Gaston je dejal: »Nu, tak pojdi!« Sekundo pozneje je hortenzija padla, toda ob enem so se odprla vrata v zt« du. Star možak je stopil na cesto. Nič divji ni bil videti, narobe, celo smeh; Ijal se je v svojo snežno belo brado. «Gospod,« jc rekla Lina, rdeča kakor kuhan rak. »Ta cvct je visel na ce« sto in je bil torej na razpolago mimo« gredočim!« »O ne!« jc odgovoril starec. »Toda to nič ne de; ker ljubite cvetje, vsto« pite, gospodična, lahko si natrgate naj j lepšega, kolikor hočete.« »Toda,« je zajecljala Lina in poka« zala na Gastona, ki jc stopal bližje, »moj soprog je tu ...« »Naj vstopi tudi on.« »Gospod,« jc dejal Gaston v zadrc« gi, »prosim, oprostite ...« Toda Lina jc že vstopila in občudo« vala prekrasni vrt, ki je bil poln naj« lepših cvetk. »Vzemite, kolikor morete odnesti.« jc dejal lastnik. »Čez štirinajst dni od« potujem na jug. Hiša je z vrtom na prodaj. Če vam jc cfrago, pridite tudi prihodnjo nedeljo.« In res sta sc vrnila prihodnjo nedc« ljo, toda to pot se je Lina obotavljala. »Čudno,« jc dejala staremu lastniku, »danes kar ne morem trgati cvetlic. Zdi se mi, da jih morim. Preprijazni ste, dragi gospod, toda danes vam vza« mem samo to razcvelo vrtnico, ki je itak že na koncu svojega življenja.« Ves teden jc bila zelo molčečna. Gaston jc uganil njeno tajno željo. Imela sta nekaj prihrankov in čc sta« rec ne bi zahteval pretirane cenc, bi si morda lahko kupila hišico s krasnim vrtom. Gaston se je peljal tja, uredil je stvar in nekega lepega nedeljskega po« poldneva sta sedela na svojem last« nem vrtu. Lina se jc ščipala, da bi se preverila, ali je res na svojem vrtu ali ne sanja! Vsa piiana od navdušenja je hitela po vrtnih stezah in gladila cvet« ke. Vsak trenutek je našla nova ču« desa. Ko sta zvečer molče sedela na tera« si tik zidu in opazovala, kako oblaki iz« preminjajo barve, so se začuli pod zi« dom pritajeni koraki. »Pst!« jc tiho dejala Gastonu in vstala. »Nekdo krade najin bršljan«. Z enim skokom je bila na zidu. Za« sačila jc mlado damo, ki jc bila prav« kar utrgala vejico bršljana ... Soprog jo jc čakal sredi ccste... kakor Ga« ston njo ... »Ali vas ni sram krasti?« sc jc divje zadrla Lina. »Toda zaradi treh ubogih listov brš« ljana, ki rasto ob cesti...« jc ugovar« jala dama. »Rad jih plačam, ako treba,« je dc« jal gospod. »Pojdi vendar, Gabrijela ... Ali ti nisem rekel? ...« Odšla sta. Gaston se je smejal, a Li« na ie imela ustnicc vse bele od jeze. «Da ljudje nimajo toliko moralnega 1 čuta v sebi, da bi spoštovali tujo last« nino!« jc siknila. Pametni Gastoi pa je molčal, toda mislil si je svoje. Dva dni pozneje pa je našel ženo, ko je polivala bršljan ob zidu z neko te« kocino. »Kaj pa delaš?« je vprašal radoved« no. Oči so sc ji divje bliskale, ko je od« govorila: »Kaj delam? Ker hodijo po cestah sami tatovi, sem prisiljena, da polivam svoje rastline z bakrenim sulfatom in jih tako branim. Kdor sc jih dotakne, naj sc zastrupi!« (Prcvel P. V. B.) Risto Rimič: Gospa Silva Prišla je. Bila je polna lepote, polna življenja; njenih oči jc bila sama sladka temina, njeni lasje pa so bili podobni črnemu marmorju. Gospa Silva se ie samo smejala in smejala. Niz belih zob je dajal njenim rdečim ustnicam še večjo mikavnost. Bila je prijazna — meni pa je še posebej naklonila večkrat kak sladek pogled. Čim bolj proti koncu Je šlo. tem bolj pogosti so bili. Nekoč sva sedela na vrtu in sva po naključju govorila o ženskih nogah. Pokazala je izpod krila dražestno nožico: ( Pravijo, da imam tudj jaz lepe noge.« Po hrbtu sem čutil vlago in z vidnim ugodjem sem pohlepno požiral njen kras. Takoi nato mi je pa zadala čudno vprašanje, ki ga nisem niti najmanj pričakoval in ki ni bilo v nikaki posebno tesni zvezi s prejšnjim. «Ali menite, da bi še kdo zahrepene' po meni?« Sram me ie bilo. «Koga ne bi zvabila jutranja rosa, da ne bj šel in si ne bi napolnil čaše z biserno tekočino!« «A sem poročena.« «Človek mora tia. kjer je njegova sreča, kjer mu trenutno poganja cvetje.« Nič ni odgovorila. Le gledala me jc. Par dni pred odhodom. «Ali naj vam pustim kak spomin nase?» Zmedlo me je. «Bil bi srečen!« sem dihnil. In dala mi je sliko. Ko je odhajala, sem jo spremil do mesta. Ves dan sva bila skupaj ker ie odhajala šele z večernim brzovlakom. Po kosilu sem najel sobo v hotelu, ker jc potožila, da ic utrujena. Ona je legla, jaz sem sedel pri njej. Moderna hladilnica v ljubljanski klavnici Popolnoma na tihem in za širšo javnost skoraj neopaženo je v ljubljanski mestni klavnici dne 12. maja začela obratovati nova hladilniea, ki spada po svoji obsežnosti in po zapletem strojni opremi med največja industrijska podjetja v našem mestu. Med obsežno skupino novih klavniških zgradb je bila hladilnica najprej dogotovljana, ker je k temu silila pač nujna potreba. Skoro bi lahko trdili, da se kultura tega ali onega naroda ne da soditi samo po porabi mila, marveč v današnji dobi tudi po porabi ledu, oziroma sploš-nejše, po razsežnosti hladilnih naprav. Prvotno so porabljali za hlajenje, ki je za racionalno gospodarjenje, posebno kar se tiče živil, neobhodno potrebno, edino le naraven led. Industrija in trgovina z naravnim ledom je v Evropi, posebno pa v AmerikJi, zelo razvita. Zaposluje stotisoče ljudi in vrže nekaterim, od narave favoriziranim državam, jako lepe izkupičke. Norveška, Švedska in Švica, ki stoje glede izvoza naravnega ledu na prvem mestu, vnovčijo za led vsako leto težke milijone. Zadnjih 40 let pa se je razvila posebna industrija hladu, ki se peča s proizvajanjem umetnega ledu in z napravami za direktno umetno hlajenje. Ta mrazotvorna industrija se je v kratkem času nepričakovano razvila, kar je tudi popolnoma umevno, če pomislimo. da lahko ustreza in se prilagodi tudi najskrupulozneišim zahtevam glede higijene. O starejšem činu hlajenja z ledom nikakor ne moremo trditi tega. Naraven led vsebuje vedno več ali manj bakterij, ki kaj rade prehajajo na hlajeno robo in povzroče nevarne bolezni in zastrupljenja. Pri umetnem hlajenju pa se teh nevarnosti lahko sigurno izognemo s temeljitim razkuženjem hladilnega medija, naisi bo to že umeten led ali pa mrzel zrak. Ta dva faktorja namreč prideta največkrat v poštev. Umetna mrazotvorna industrija je potrebo po umetnem hlajenju neverjetno poživila. Po vsem svetu je nastalo ogromno število javnih in zasebnih hladilnic in skoro si ne moremo več misliti modernega mesta brez umetne hladilnice, ki tvori z vodovodom in električno centralo temeljno higijen-sko podlago vsake večje naselbine. Preden napravimo kratko poučno ekskurzijo po ljubljanski hladilnici, se moramo dotakniti principa, na katerem bazira vsa mrazotvorna industrija. Da začutimo na roki mraz, če kanemo nanjo par kapljic bencina ali etra, to je opazil menda že vsakdo. Bencin začne na roki hitro izhlapevati, a potrebuje za ta proces velikio toplote, ki jo v danem primeru odteguje roki. Na porablja res vsaka tekočina za izhlapevanje oziroma za izparivanje velike množine toplote, bo še bolj nazorno pokazal ta-le primer: K ognju pristavimo lonec mrzle vode, ki se prične takoj segrevati. Njena temperatura narašča dokler ne doseže 100 stopinj. Tedaj voda zavre in začne izparivati. Kljub temu pa, da stoji lonec še vedno pri ognju, temepratura vode ne narašča več, marveč se drži stalno na 100 stopinjah. Vsa toplota, ki jo ji dovaja ogenj, se porablja edino le še za vrenje, torej zato, da se izpremeni voda iz kapljivo tekočega stanja v plin, v vodno paro. Tako je z vsako tekočino, kadar se izpreminja v paro oziroma v plin, kar je končno isto, tedaj uporablja velikte množine toplote, ki jih odteguje svoji okolici m jo s tem ohlaja. Če pogledamo še obratno pot, srečamo sledeči pojav: Imamo plin, n. pr. vodno paro, ki jo je, pomešane z zrakom, vedno polno v vsaki sobi. Če nastopi zunaj mraz, se šipe na oknih močno ohlade in odtegujejo toploto dotični plasti zraka, ki se jih dotika. Šipe se tedaj orose; iz /raka se je nanje izločila vodna para in se nabrala na njih v drobnih kapljicah. Tz tega opazovanja se da sklepati, da je mogoče vsak plin izpremeniti spet razai v tekočino, če mu odvzamemo zadostno množino toplote, t. j. če ga primerno ohladimo. Veliko vlogo igra pri obeh opisanih pojavih tudi pritisk, kateremu je izpostavljen plin, ki ga pa radi enostavnosti «Ali vam je žal, da odhajam?* «2al mi je, ker sva se tako pozno našla.» Nagnila se je k meni. V strastnem objemu sem pil svetlo lepoto njenih rožnatih ustnic in odkrito čistost njenih temnih oči. Do postaje sem se iztreznil. *Gospa. izpozabila sva se.» ovesti *Tuja žena in mož pod posteljo.:- Prevod je opremljen s kratkim življenjepisom Dostojevskega iz peresa Fr. Bevka- Vnanja oprema teh knjig je dostojna, papir pa bi bil lahko boljši. Vsekakor zasluži tržaška »Luč pozornost tudi t o stran meje. Slovenski umetniki v srbskem tisku »Letopis Matice Srpske \ knjiga 312., zvezek 2—3, je objavil pregled umetnostnih razstav v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani iz pe-lesa Mih. S. Petrova. Izmed ljubljanskih omenja razstavo impresionističnih mojstrov Jakopiča, Vesela, Sternena in Jame in piše med drugim: »Rihard Jakopič predstavlja najmarkantni-iu ličnost u impresijonističkom pokretu ne samo u Slovenačkoj več u eitavom Jug osla-venstvu. Topao, drhtav od emocija, i sav opijen svetlošču i raskošnom paletom, on je uspeo da dade naz koloristički retko zvuč-nih platana, u kojima je doživljaj spregnut u simfonično sazvučje bojenih vrednosti. Poslednja njegova platna predstavljaju vrhu-nac impresijonističke mogučnosti. Odatle se dalje može jedino putem, kojim je kandinski dopro u čarsokak čiste apstrakcije i boja kao punih simbola duševnih stanja«. O Veselu sodi M. S. Petrov, da spada »u red tananih romantika, on je slikar svetlih raspoloženja, koje opisuje paletom ne toliko zvučnom kao što je Jakopičeva, ali profinje-nom i prisnom u delovanju O Jami in Sternenu meni, da »stoje daleko iza ove dvojice«. Prvi je »predstavio kao od-ličan artista, slikar koji sigurno i hladnokrvno, rutinirano rukuje bojom«, drugi .je »sav u traženju efekata velikim dekorativnim kontrastima koloristički stalno pod uti-cajem Jakopičeve palete'. K vprašanju o francoskem ali nemškem vplivu »Jutro: je letos pozimi sprožilo zanimivo anketo o francoskem in nemškem jeziku v naših srednjih šolah. Iz nje se je izcimilo mnogo širše vprašanje: »Francoska ali nemška kulturna orientacija?« Vprašanje se ne tiče zgolj nas Slovencev, temveč se mnogo premotriva tudi med Cehi, kjer se nam zdi še bolj pereče in se mu širša javnost tudi živahneje odziva. Nedavno je spregovoril o njem znani praški dnevnik »Pravo Lidu«, čigar razpravo >0 duševni orientaciji češkega ljudstva« citirajo tudi revije. Iz nje posnemamo sledeče misli: Češki narod je podvržen vplivu z dveh strani: z nemške in francoske. Čeprav mu je nemška civilizacija najbližja in je bil v preteklosti silno podvržen nje neposrednemu vplivu (posledica zemljepisnega sosedstva, mešanje ras, avstrijskega šolskega sistema itd.), ji skuša postaviti nasproti francosko civilizacijo, odkar mu je francoski narod ]K> srru bližji. Pisec ugotavlja, da je vpliv nemškega duha na češko ljudstvo prav za prav manjši nego se splošno misli- Nemški pisatelji niso našli pri Cehih zadosti širokega kroga častilcev, pri čemer pa ne odločujejo politični vplivi. Sodobno nemško literaturo poznajo izbranci, širšim vrstam je tuja. Hein-rich Heine je poslednji nemški pepnik, ki je v znatnejši meri vplival na češki narod. Kolikor toliko so znani nemški dramatiki, pred vsem Hauptmann in Schnitziler, ali nemški roman se v Cehih razmeroma malo prevaja in čita. Zlasti nemško moderno pripovedništvo je p>o svojem duhu in obliki takšno, da njega sadovi širokih vrst naroda prav nič ne mikajo. Drugače je s francosko kulturo- Francozi so Cehom bolj oddaljeni, tako v zemljepisnem oziru kakor po mentaliteti in načinu življenja. Vzlic temu pa ima francosko slovstvo Razstava Antona Trste-njaka in Nikolaja Pirnata v Parizu Komaj si je Trstenjak oddahnil od svoje prve letošnje razstave (razstavil je koncem aprila v Galeriji Bernheim Jeune), že se je pripravil za drugo, kjer se je še bolj razbral, pretočil in razčistil. Kajti ni le prenesel prvih slik iz blestečega predmestja St. Honorč v latinski okraj, kjer je zanj in za nas ozračje bolj domače; tudi ni iz že razstavljenih slik ie nekaterih odločil, ampak je najboljšim pridal novih in obiskovalca v marsičem presenetil. Vedno jasneje se začrtava njegova pot z vsemi glavnimi postajami njegovega razvoja in vse bolj jasno poudarjeno je nje-eovo hotenje navzgor: morda iz naivnega k zavestnemu ustvarjanju. Gledaš ga brez zastrtih medic pred seboj, ker obenem z njim razstavlja v isti sobi mlad močan umetnik, ki je povsem njegovo nasprotje. Trstenjak ie mehak, liričen, skoro v slutnjah ustvarjajoč, Pirnat oster, razglabljajoč in zavestno stremeč duh. In ker se tareta drug ob drugem, se tem bolj jarko pokaže vsak v svoji moči. Trstenjak je razstavil poleg potih akvarelov (štirje pokrajinski in eden figuralen), pet oljnatih slik (dve pokrajinski, dva akta in ena figuralna kompozicija). Srečno je podal z njimi vse tisto, kar ea najbolj označuje in bi v vsaki sliki lahko gledal mejnike njegove dosedanje umetniške poti. Ob prvih korakih mu je pomenil akvarel vse. Akvarel, ki zahteva skoro neposredno podajanje zunanjih vtisov, akvarel, ki ves zaživi piod roko cuvstvenega lirika in ki bi morda uvenel ob razglabljajočem arhitek- I dokaj močan vpliv na češko duševnost. Mirno lahko trdimo, da je ta vpliv pretežen. Se. veda, široke ljudske plasti mu niso podvržene v toliki meri kot duševna elita, ki sodeluje pri ustvarjanju narodne kulture. Posebno obilno je poglavje o vplivu francoskega peeništva na češko liriko. Ta vpliv lahko opazimo od Hugoa do Rimbauda in Apolli-nairea. Toda poezija nima več za češko ljudstvo (konkretno: za d slav.-kmet.ske in srednje sloje) takega pomena kot ga je imela za časov Vrchlickega. Tem bolj pa je priljubljen francoski roman, ki velja v očeh povprečnega čitatelja za vzor zanimivega romana. Prav tako se čislajo francoske drame. Penetracijo tega zaželjenega vpliva med najširše množice otežkoča nepoznavanje francoskega jezika, vendar pa se zato tem prid-neje prevaja iz francoske literature.. Izmed vseh knjig iz inozemskih slovstev sta med Čehi najbolj razširjena in se najpogosteje zahtevata romana »Trije mušketirji s in »Grof Monte Christo«. Uspeh, ki ga ima Hugojev roman v izdaji Delavske tiskarne v Pragi, je najbolj prepričevalen dokaz, kako priljubljen je francoski roman med Čehi, če, je njegova tendenca v skladu s čustvi in socialnimi idejami širokih ljudskih plasti. Junijski zvezek »Ljubljanskega Zvona" Šesti zvezek letošnjega letnika »Ljubljanskega Zvona« je ustregel naročnikom s portretom Ivana Cankarja v bakrotisku Delniške tiskarne. Na uvodnem mestu je izšla razprava Franja Cibeja: Umetniško ustvarjanje Ivana Cankarja. Pisec razpravlja o načinu Cankarjevega doživljanja. Nadaljuje se Lov-renčičev roman »Publius in Hispala«, iz Aškerčeve ostaline pa sta priobčeni dve daljši pesnitvi: »Srečonosna srajca« in sKunala*, obe iz leta 1911. Zaključil se je esej Frant. Gotza »Pritok nove življenske energije-:. Iz posništva sta tokrat samo dva prispevka: Dve pesmi I. Albrechta in Karla Kocjančiča, pesem v prozi iz zbirke »Večna plamenica«. S črtico Bratka Krefta »Balada o Lenčkii se zaključuje poglavitni del tega zvezka. Med književnimi poročili ocenjuje I. A. G. Koštialov »Brus knjižne slovenščine« in \Vendlovo študijo »Die Welt der Sudslawen im Spiegel Goethes«, K- Dobida pa Wendlo-vo knjigo »Aus der \Velt der Siid6lawent. V Kroniki poroča Silva Trdina o Levstikovem delu za Prešerna do 1. 1866., St. Škerlj pa o Goldoniju na ljubljanskem odru v 18. stoletju. Polemičen značaj imata članka J. Kukovca o delovanju »Ljudske univerze« v Mariboru in M. Poliča o izvajanju Beethovnove »Devete simfonije«. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Rus - francoski pisatelj Pred dnevi je Francoska akademija nagra* dila roman »Čista srca«, ki ga je spisal Josip Kessel. Ime odlikovanca, ki ni niti 30 let star, ne kaže francoskega porekla. O njegovem življenju pripovedujejo francoski listi cel roman, ki ni nič manj zanimiv kot njegovi sicer zelo interesantni spisi. Josip Kessel je po očetu in materi Rus, rodil pa se je v daljni Argentiuiji. Šolal se je na francoskih zavodih in je zgodaj pokazal mnogo obetajoče kali literarne nadarjenosti. Med vojno je nastopal kot igralec v pariškem Odeonu, se ukvarjal z novinarstvom in pisal v »Journal des Dčbats« čla i-ke o Rusiji. Potem je vstopil v francosko vojsko in služboval naposled pri letalstvu. Po premirju se je, poln nemirnega duha, želje po doživljajih in pustolovščinah ter hrepenenja po domovini svojih očetov, priglasil za boj zoper boljševike. Vstopil je v Kolča-kovo vojsko in odpotoval čez New-York, San Francisco, Honolulo v Vladivostok, kjer je bil dva meseca — načelnik železniške postaje. Ne pozabimo, da je bil takrat stoprav 20 let star. Tu je spoznal 9trašnega atama-na Makhua, katerega je pozneje ovekovečil v svoji knjigi »Makhuo et sa Juive«. V Pekingu je srečal neko Rumunko in se z njo oženil. Prepotoval je tudi druge zanimive ' žele; spisal je knjigo o Palestini z naslovom »Terre d' Amour.'. V teku petih let je izdal 8 knjig, med njimi zbirko ruskih pripovedk »La Steppe rou-ge«, rpman »L' Equipage«, ki je imel izreden uspeh, roman »Cista srca« itd. Zdaj izhaja v dnevniku »Paris-National« njegov najnovejši roman »Princes en guenilles«, ki v njem opisuje duševno nastrojenje ruskih emigrantov v Parizu. Hoteč prodreti v način življenja in mišljenja teh izgubljenih ljudi brez domovine in brez sreče, je stopil za dobo treh mesecev kot natakar v neki ruski kabare. Ondi je odkril veliko novih, originalnih tipov in pripoveduje Parižanom reči, ki jih more danes pripovedovati edino tonskem duhu. Gledal je in hitro zapisa val p>esem, kakor mu jo je pela zemlja. Odtod tihi čar vase zagrnjene ulice bretonskega mesteca, odtod grenka opojnost, ki jo izdihava-jo njegove hiše ob vodi: skupina quimper-skih starih domov se sklanja nad nebesno-sinjimi vodami kanala; kakor da vse žive le v spominih davno ugaslih življenj. Morda je v svojih akvarelih prišel do viška v motivu iz češke vasi. Nedeljska samota zagrinja hiše, stisnjene med redkim drevjem; le toliko so se razmaknile, da se je cesta izvila izmed njih, cesta, ki se spušča zapušče. na in prazna do nas. Vase zastrto življenje je v vsem; vsak predmet hrani v sebi svojo zgodbo. In ljudje; slutiš jih za temi zidovi bolj jasno, kakor da bi jih gledal pred seboj. Ce je v vseh drugih slikah, odkoder že so, nekaj, v kar se kakor oddaleč razseva slovenstvo, je v tej vasi to občutje tako po-vdarjeno, da pač verjamem, da ni naša, ker je pisano. V tem akvarelu je umetnikov osebni akord najmočnejši; tu je zapelo tudi v njem in skoro močneje kakor zunaj. Saj no-eimo te podobe v sebi, kamorkoli gremo križem sveta. Razstavil je tudi v olju dvoje štajerskih p> krajin, vendar ne diše iz njih tolika vonji-vost domače zemlje kakor iz akvarelov. Morda, ker jih ni gledal iz lica v lice in je bila njegova samolastna pesem prerahla, kajti tu mora umetnik že presnavljati in sam dahniti fluid, ki z barvami vztrepeta. Dal bi se skoro zavesti in bi sklepal, češ v akvarelu je močan, a v olju je šele začetnik, če ne bi v istem trenutku obstrmel pred pritajeno lepoto «Akta», ki mi takoj dokaže vso neresničnost tega izvajanja. Sključeno sedi ženska na postelji s hrbtom obrnjena proti nam. V lok odlično usločene linije glave, tilnika, hrbta in nog 60 postavljene preproste vrtnice le Rus. Nadaljni roman, ki ga pravkar pripravlja, bo prav tako posnet iz ruskega življenja, in sicer na oni strani, kjer je najbolj tajinstveno: v neposrednem prelivu ruskega sveta v mongolski, v duhovno ozračje budizma in azijskih misterijev. Ta komaj 301etni odlikovanec Francoske akademije piše zelo živo, razgibano, slikovito. Rad potuje, opazuje, doživlja. Rus, ki je vzrasel v ozračju francoske civilizacije in se suvereno izraža v elegantni francoščini, obeta slovstvu svoje druge domovine to, kar je dal Angležem Poljak Josepth Conrad. Jerome K. Jerome, nedavno umrli angleški pisatelj. Rodil se je 1. 1861 v Walsallu (Stafford), preizkusil razne poklice in je slednjič obogatel kot pisatelj. Spisal je več romanov in vrsto dram; izmed slednjih so se vprizorile nekatere tudi na slovenskih odrih. (»Misis Hobs«, Neznani pisatelj i. dr.) Posebno je zaslovel s svojim ljubkim potopisom »Three Men in a Boat« (Trije možje v čolnu), ki je še danes prijetno čtivo. V izvirniku se je knjiga razpoč.ila v več sto tisoč izvodih. Jerome K. Jerome je tipično angleški pisatelj: prijeten, z lahkim humorjem, sentimentalen. Na literarnem obisku pri starem „tigru" Frederic Lefčvre je obiskal ondan bivšega francoskega ministrskega predsednika in nacionalističnega misleca Georgesa Clemen-ceaua, ki živi kot 861eten starec v samoti ob oceanu in piše knjige o potrebi helenske-ga duha v Francozih. V »Nouvelles Litterairesc pripoveduje o svojem literarnem obisku. Na vprašanje, katere knjige čita v postelji, je Clemenceau odvrnil: — Nobenih. Nikdar ne čitam leže- Sicer prebiram najrajši stare klasike. To so bili ljudje, ki so se potrudili misliti, preden so šli pisat kako knjigo. — In iz modernih? Anatola Francea? — Seveda; poznal sem ga zelo dobro, vendar vam ne bom govoril o njem. Vem, kje so šibke strani njegovih spisov in kaj mu je manjkalo. Najbolj čisla Zolaja, nato Mirbeaua. Ko mu je omenil Claudeala, je vzkliknil: »Grozno!« prav tako pri Mallarmeju. — Ce se piše francosko, se piše zaradi tega, da ljudje to razumejo. — In Valčry? — Valery? Val6ry? Ne poznam ga . . . Na vprašanje, ali je srečen, je Clemenceau dejal: — Ni mogoče biti srečen, če vidiš domovino v takem položaju, v kakršnem je zdaj. Zanikal je tudi vest, da bo objavil svoje spomine, češ da ni krvnik. S svojimi spomini bi utegnil namreč marsikoga obglaviti. Ady Endre Tako se imenuje največji moderni madžarski pesnik. Njegove pesnitve so prevedene v mnoge evrop>ske jezike in so marsikje Madžarom pripomogel, da so se lahko postavili pred tujci kot kulturen narod, ki živi v duševnem ozračju sodobne Evrope. Ady Endre je madžarski Verlaine. Čeprav je izvirna, močna pesniška individualnost, se mu pozna vpliv francoske kulture. V iz-brušenem jeziku, ki ga je sam pilil in oblikoval po okusu svoje raznežene kulture in s finim jezikovnim posluhom, je opeval melanholično osamljenost madžarske duše, pro-letarsko hotenje kvišku, prebujenje množic. v vazi na mizi. Sivina barv, pritajenost občutja, zvočnost molka, ki se drug v drugega prelivajo. V odprtem pravokotniku so razvrščene slike; sredi med njimi »Akt: in pol njim motiv iz češke vasi- Obadva viška, ki bo pa moral umetnik preko njih naprej, kakor mu je pot usmerjena. In pot vodi v široko. * Zdi se ti, kakor da si stopil v docela nov svet, ko se obrneš in se ti pogled ujame na Pirnatovih delih. Nemirno begaš od enega do drugega, da bi vse objel hkrati. Pa ne moreš, ker je raznolikost prevelika. Raznolikost, ki je le zunanja, kajti vsa se v globinah steka v umetnika in bi jo lahko imenoval iskanje. Mogel si nekoč pri Trstenjaku ugotoviti, da je predvsem akvarel i st. Ali naj bi rekel, da je Pirnat najmočnejši v kipih ali v risbah, ali v slikah. Učenec velikega Mestroviča ima vse znake sinov, ki se morajo najprej boriti proti svojemu očetu. Ljubi jasno, ostro linijo in bi mu najbrže nobena tehnika ne bila bolj tuja kot akvarelska. Svetloba in senca in nekatere barve, brez uzibavajočih odtenkov. V tem iskanju enostavnosti pride včasi do silno dekorativnih zaključkov, ki pa še daleč niso samemu sebi namen, amptk imajo globoke korenine v bistvenem pojmovanju umetnosti. Ta pot je umetnika neizogibaa vodila do vsebinskega abstrahiranja. Kot da se z izpuščenimi odtenki izgubljajo tudi individualni znaki. Njegovega Beethovna bi lahko splošno imenoval kip glasbenika. Njegov lastni portret je kip upodabljajočega umetnika. Njegov portret gospodične Z. morda celo enostavno »Dekliškost«. Sicer pa imena razstavljenih umetnin najbolj jasno govore: Jetnik, Delavci, Drvar, Prikazen, Veneča lepota (La beautč qui pasae). V tej svoji pre- lepoto upora in strasten vzgon za ideali. dy Endre je modernist, a hkrati pesnik madžarske demokracije. To je dovolj, da velja v svoji domovini za upornika, anarhista, ki je spodobnim ljudem strašilo. Vzlic tenui pa si ga kulturen Madžar rad zatakne v gum-bnico, če gre v Pariz moledovat za obzirnost in simpatije sedanji Madžarski. V domovini se njegovi spisi komaj tolerirajo in neredko se je že slišal glas, da bi bilo treba zabra-niti »megleno: ioezijo p>esniškega glasnika madžarskih upornikov, ki iz razumljivih vzrokov ne prija grofovskemu okusu. Ady Endre je umrl leta 1918., v zarji prve madžarske republike, slušajoč na smrtni postelji bučanje revolucijskih viharjev. Pokopali so ga na nekem budimpeštanskem pokopališču. Njegov grob je bil kmalu pozabljen, le zdaj pa zdaj ga je našel in obisk il kak sentimentalen častilec in položil cvetke na zadnji dom velikega boheina. Domovina se ni zmenila zanj. Madžari sploh ne kažejo posebne pijetete nasproti duševnim velikanom. Politiki in državniki srednje vrste odtehtajo vse madžarske duhovne predstavite-lie. Ady Endre je sam čutil svojo osamljenost v mongolski sredini. Nerazumevanje ga je bolelo do zadnjega diha. A veroval je v prihajajoče, v ljudstvo . . . Napredni krogi so pogosto zahtevali, da ;aj se država oddolži spominu moža, ki je proslavil Madžare, in naj mu postavi spomenik. Zaman. ■ Le delavci so položili ob spominskih dneh kak trnjev venec na poetov grob- In kak rdeč cvet. Zdaj se je znova oglasila agitacija za spomenik Ady Endreju. Sprožili so jo socijalisti v budimpeštanskem občinskem svetu. Madžarski čut za kulturo in pijeteto se je toliko omehčal, da je bilo z večino glasov sklenjeno, razpisati natečaj za nagrobni spomenik Ady Endreju. Ce bo šlo vse po sreči, bo dobil največji poet sodobne Madžarske prihodnje leto kamen na grob. Vsaj to. Hilbertov „Falkenstein" Prva predstava te narodne češke drame je bila 1. 1901, vendar je letošnja ponovitev silno užgala. Z njo je svoje dni Jaroslav Hilbert pričel boj proti bolehnemu ibseniz« mu. Možati, odločni duh zgodovinskega igrokaza je še danes izzval omotično nas vdušenje. Zgodovinski sicer dobesedno ta umotvor ni, ker Falkenstein, vitez in tru* badur češkega 13. stoletja, služi bolj za glasnika modernih teženj in čustev . . . Hoteč se px>Iastiti češke kraljevske krone, se Falkenstein ne plaši nobenega sredstva. Kraljica, vdova Kunigunda, je že njegova; s poti je treba spraviti samo še mladega, bolnega kraljeviča Vaclava. Tedajci pa se vse zruši: ljubljene Kunigundine ustnice same izgovore javno vpričo Falkensteina izraz »izdajica«. In pred njegovo smrtjo — obglavljen je — se pričenja prava drama kraljičinega srca: ljubezen, boreča se z mržnjo . . . Tako je ženska razpršila sen Falkensteina, ki je snoval krepko, združen no Češko, ponosno na svojo neodvisnost — proti onemoglosti zadnjih Premvslovcev, proti volji škofa Dobeša, ki so skušali spraviti Čehe pod Habsburgovce . . . Falken* stein je poosebitev želje po samostojnem, polnem življenju, brez vseh ovir in zaprek. In Hilbert, starosta praških dramaturgov, si je pridobil velikih zaslug za sodobni češki oder. E. S. Cankarjev »Hlapec Jernej« v ruskem prevodu. Ruska državna založba v Moskvi je izdala ruski prevod Cankarjeve povesti »Hlapec Jernej in njegova pravica- pod naslovom »Bartolo i ego pravo.« Slovenske nabožne pesmi v češkem prevodu. Znani prevajalec slovenskih pesmi v češčino Otto F. Baebler je izdal v Olomucu razkošno opremljeno knjižico »MariS po pdli kržčela« ..., ki vsebuje prevode raznih narodnimi postni o Mariji. Med drugimi je Baebler preložil štiri slovenske in sicer: »Je zora, zora ...« iz Štrekljeve zbirke »Mornar« (koroška, zapisal Janežič) in dve iz zbirke Janka Glaserja. Ta cvetober marijanske mistike se imenuje po slovenski narodni pesmi »Marija je po polju šla ...« Kaj čitajo na Ruskem. Vestnik sovjetskih knjižic ugotavlja, da se na Ruskem najbolj čita Jack London, čigar prevodi so zelo razširjeni in se v javnih knjižnicah najpogosteje zahtevajo. Z njim tekmuje Upton Sinclair, tudi ameriški pisatelj. Priljubljeni so nadalje spisi Kellermanna, Wellsa in Žeromske-ga. Izmed domačih se razen klasikov posebno zahtevajo spisi Maksima Gorkega. Moderna ruska literatura ne more prodreti med ljudstvo, ker je deloma neumljiva in dolgočasna, deloma pa opisovanje domačih razmer ljudi ne razume. TVladislav Brkowinski. V Varšavi je umrl poljski pesnik in publicist Wladislav Buko-vvinski. Izdal je več zbirk poezij in dolgo vrsto drugih spisov. L. 1908. je ustanovil odlično literaturno revijo »Sphirts«. Bil je profesor poljskega jezika na licejih in na Svobodnem vseučilišču. prostosti vpliva neposredno in iskreno. Škoda, da radi utesnjenih razmer ni mogel razstaviti več kot dvoje skulptur: Beethovna in Venečo lepoto. Značilna je za umetnika ena kot druga in se v njih kakor v drobni kaplji vode odseva ves duhovni nebes osebnosti. Kar so kiparji že Beethovnov zagrešili, bi se skoro zarekel, da je nemogoče ustvariti kaj novega, ne da bi bilo zasenčeno od spomina na prejšnje In če se je Pirnat spretno rešil vseh teh vrtincev, mu je že to velika hvala. Prav tako notranje trenje izseva iz odlično modelirane skulpture, ki jo je umetnik imenoval Venečo lepoto. Fin obraz, ves poduhovljen, objet med dve, v brez-silni žalosti v prostor izproženi roki; kajti že se je pričela usipati mladost in se je prva rahla guba zarisala na ustnih. Tragično občutje minljivosti, proti kateri ni leka, občutje viška, ko se pot zaokrene navzdol. Občutje, ki ga je komaj mogoče vjeti v abstraktne besede, tako je rahlo, ki se je p>a umetniku posrečilo oblikovati ga v preprosto obliko. Vse njegove osebe so na robu gibanja in je njihov mir le navidezen. Lahko bi to zasledil v vsaki njegovih risb. Pirnat pozna tehniko risbe v vseh podrobnostih in se brez nevarnosti, da postane formalen, lahko spušča v virtuoznosti, kakor na primer »Jetnik«. Kar bi morda kdo drugi s patosom objel, je tu podano s silno preprostostjo. To ukle-panje v najbolj tesne meje se ponavlja tudi v drugih risbah in je v tem tudi njihova silna moč. Naj navedem kot drugi primer «Privid»; mož je strmo obstal pred režečim se obrazom. Toda ni podana le brezmočna otrplost; v hrbtu in osuplo nazaj nagnjeni glavi vidi, da začenja borba, borba z neznanim; krčevito se zagrebajo roke, da bi prijele, kar se morda "prijeti ne da. Tu stojiš „Van Kaster" je ime katero Vam jamči za najboljšo kakovost holandskega kakao-a._4 Kino Filmski stroškovnik Ameriški filmski list »The Film Mercury< je izračunal, koliko odstotkov celokupnih stroškov posameznega filma odpade povprečno na poedine postavke filmske režije. Po njegovem računu je slika filmskega budžeta ta-le: 25% bruto dohodkov je namenjenih igralcem, 10% režiserju, pomožnim režiserjem in operaterju, 20% znašajo stroški v ateljeju, razvijanje filmskega traku, montaža itd., 20% odpade na dekorje, 10% je določenih za nakup scenarija in predelavo sujeta v filmski jezik, 5% pogoltne filmski negativ, 10% pa kostumi in druge igralske potrebščine. — Smrt v Hollywoodu. Zadnji teden junija je bil za Holly\vood zelo usoden. Einar Hensen, novi Paramountov zvezdnik in odličen igralec, se je ubil na avtomobilski vožnji, ko je ponoči drvel v Santo Monicot Znani intrigant Robert Mc Kim je nenadoma umrl doma, von Bridova, Id igra vedno Nemce z monokli, so takisto našli doma mrtvega. Slednjič se je smrtno ponesrečil igralec Gordon Standing, ko je nastopal v nekem filmu skupno z levom. Razjarjena zver ga je raztrgala. _ Corinne GriHith je začela s snemanjem svojega prvega filma, ki ga je založila družba United Artists. Poleg nje nastopata v filmu Douglas Fairbanks ml. in Andres de Se-gurola, ki je še nedavno deloval na ne\v-yorški Metropolitanki. — Metro Goldwyn pripravlja »Blodečega Žida- po romanu Evgena Sueja. Glavno vlogo bo igral Lon Chaney, režijo bo pa imel Victor Sjostrom. — Viktor Varconi, ki je v Ameriki zelo priljubljen, igra v ameriški verziji filma »Na lepi modri Donavi«. — Največja kinematografska knjižnica na svetu se nahaja v Berlinu. Njen lastnik je Kari Wolffsohn, izdajatelj revije »Lichtbild-biilme Knjižnica, ki šteje 1367 zvezkov in 172 filmskih listov, je na razpolago javnosti. — Američani v Evropi. Filmskim igralcem je uspelo da dade niz koloristički retko zvuč-vroče in so se odpravili v Evropo, kjer si ;io žejo lahko pogasili z alkoholom. Zlasti mnogo jih je prispelo v Francijo. Med njimi so Norma Talmadge, Pauline Starke, Nazi-mova, Jack Pickford z ženo Marilyn Miller, od katere se hoče ločiti, dalje Ben Lyon, ki bi rad dočakal te ločitve, da poroči ljubko Mariljm, in slednjič Svdney Chaplin, brat slovitega komika. — Normana Kerrvja, ki je še vedno kon-fraktualno vezan na firmo Universal, si je izposodila tvrdka M. G. M. za film »Ana Ka-reninac, kjer bo igral vlogo partnerja Grete Garbo. — Ravmond Griffith je ostavil Paramount in se je začel pogajati za angažman pri družbi First National. DrOETKER JEVIM Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Dr. Oeišer,dL z o. z., Maribor. rmmi—iii-III—»——^ --M pred vratni i carstva, ki je o njem le v podobah mogoče govoriti. V »Drvarju: z visoko zavihteno sekiro ne gledaš toliko delavca, kakor borca, ki se vse pred njim podaja. Risbe same so izvedene s silno fineso; kažejo veliko gotovost in obetajo mojstra. V še bolj strogo obliko je morda utesnjeno iskanje v šestih oljnatih slikah. Glavno v njih je človek, skoro popolnoma dvignjen iz okolice; človek, ki nosi v sebi nemir in žejo po vodah, ki jih šele ob svojem koncu doseže. Umetnik je tu iskal v barvah in v liniji. In kakor je v liniji preprost in naznači z njimi le skrajne meje, ker bi se odtenki v notranjem trenju zdrobili, prav tako tudi v barvah ne razmetuje z mehkimi uravnujoči-mi poltoni. Ostro je druga ob drugo postavljena, a vse v čudoviti notranji harmoniji. Malo več miru je v 6likah, toda le na videz, ker v resnici je le življenje v njih pogreznjeno bolj globoko. Toda to so le zunanji zaključki, ki slonijo na notranjih, do katerih je moral priti v svojem notranjem razglabljanju snovi. Odtod je prišel do svoje oblike in barve, ki sta mu bile najprej določene. Najbolj jasno to očitu. jeta dva njegova portreta. V svoji težnji k sintetični preprostosti se v svojem gledanju bolj in bolj bliža bistvu posameznika, bistvu, ki ga izlušči iz vseh ovojev in tako včas; bolj ustvari tip, kot pa individuj. V občudovanju včasi komaj moreš slediti strmemu vzponu umetnika, ki skoro ne pozna postaj, kjer bi si odpočival in pokojno razgledoval okoli. Išče in je v svojem iskanju podal prave vrednote, ki se v njih močno ■glasa vsa ta doba strahu, negotovosti in nemira. Vse dosedanje kaže silno stremljenje, vse dosedanje tudi budi trdne upe. Kaj bo on pričakovani? Empe. J. O. Curwood: 10 preganjana žena Roman. V. Kakor hitro je bil tako daleč od koče, da ga ni mogla videti izpred vrat, je začel stopati bolj umerjeno. Čutil je, da niso bile njegove misli še nikoli tako potrebne ureditve kakor v tem trenutku. Pravkaršnja četrt ure je povzročila v njem čudovit preobrat vsega. Izprememba je bila toli neobičajna, zdela se je tako nemogoča, da ni mogel takoj razumeti ne položaja ne tega, kar se je bilo zgodilo. Toda ko je korakal po mračni, vijugasti stezi, ki je vodila gori na Miettsko planoto, se mu je čedalje odločneje razodevala resničnost. To je bilo nekaj, kar ga ni samo begalo, ampak ga je tudi presunjalo do dna srca. Kakor vsejei, je tudi to pot najprvo izpre-videl smešnost situacije. On, John Aldous, je bil tako rekoč izbrisal samega sebe pred vsemi ostalimi možmi — in zakaj? Zaradi ženske! Šel je tako daleč, da ji je ponudil v žrtev svoje najznamenitejše delo. Odkrito je povedal Jani, da ga baš sedaj bolj zanima kakor njegova knjiga. Spet si je ponovil, da se ni vdal, ampak da je bil popolnoma premagan. Zaradi dvojice ljubkih oči, ki so mirno zrle nanj, je bil zbrisal z listov svojega življenja vse, kar je oznanjal celo desetletje, ne izvzemši zakonov, katere si je bil dal. A ko je iz dalje uzrl Ottov prostorni šotor, je zalotil samega sebe, da se smehlja, da hitreje sope in da se oglaša v njegovih prsih nova pesem. Obstal je, da si nabaše in zapali pipico, preden stopi Mrs. Ottovi pred oči. Zavijaje se v kar najgostejši oblak dima, ji je razložil, da je malone prisilil Jano, naj ostane v njegovi koči ter z njim poje jerebici. Zvedel je, da vlak v Tete Jaune ne more oditi prej nego jutri, in ko mu je dala Mrs. Ottova hlebec svežega kruha in lonček domače mezge kot prispevek za njuno večerjo, se je vrnil h koči, izkušaje žvižgati po svoji stari brezskrbni navadi. Vprašanje, ki si ga je že od kraja zadal glede Jane, je zdaj še bolj neodvračljivo stopalo predenj. Zaupal se ji je bil, da skoro ni vedel kdaj in kako. Pred njenimi očmi in njeno sodbo je na stežaj razgrnil strani, ki jih je skrival toliko let. Kar naravnost ji je priznal, da ga je prišla izpremenit — dopolnit tisto, čemur je dal on šele pol oblike. To priznanje je bilo kar nerazumljivo v svoji smelosti in vendar je mislil, da ga je razumela do dna. Še več: čitala je o ifjem. Citala je njegove knjige. Poznala je Johna Aldousa — človeka. Toda kaj je vedel on o njej mimo tega, da ji je ime Jana Grayeva in da jo je horda, valeč se v te kraje zanesla v njegovo življenje prav tako čudežno, kakor bi mu utegnila burja prinesti košček puha z labodovih prs? Odkod ie prišla? In zakaj je potovala v Tete Jaune? Nevažen vzrok je gotovo ni vodil v kraj, kakršen je bila Tete surove sile mišic, ljudi, vdajajočih se vsem moškim strastem. To je bil nemogoč kraj za mlado in zalo žensko, posebno ker ni imela nikakega spremstva Da je Jana poznala koga izmed inženjerjev ali podjetnikov ali da je imela vsaj priporočilno pismo do njih, bi se kotički Aldousovili ust ne bi bili nabrali v tako globoke gube. A misli teh ljudi — inženjerjev in podjetnikov — so šle v isto smer kakor nagnjenja horde; takoj bodo vedeli, kaj pomeni osamljena ženska, ki pride brez spremstva v Tete Jaune. Take ženske so se zlivale s hordo. Tudi Jana je potovala tjakaj s hordo. Aldous je bil tako zatopljen v svoje misli, da je čisto tiho prišel do vrat. Šele Janin glas ga je vzdramil. Sladko in rahlo je pela odlomek napeva, ki ga še ni bil slišal dotlej. Ko je stopil med vrata, se je zdrznila kakor v zadregi. Nato ga je z nasmeškom pogledala; njene oči so bile videti v tem trenutku še temnejše in njih sinjina še bolj čudovita. Privezala si je bila brisačo namestu predpasnika in je lupila krompir. »Opravičite se prej ko morete,c ga je pozdravila. »Med tem ko vas ni bilo doma, sem imela tukaj gosta.« »Oplakovaal sem krompir, ko se ozrem proti vratom in opazim da je vhod okrašen z najbolj divjimi in najbolj rjastimi brki, kar sem jih videla v svojem življenju. Toliko da mu niso oči skočile iz jam, ko me je uzrl. Odskočil je kakor kunec — in — in — tamle je v naglici nekaj izgubil!« Z očmi prekipevajočimi od veselosti je Jana pokimala proti vratom. Na pragu je ležal ogromen kos razžvečenega tobaka. »Stevens!« se je zasmejal Aldous. »Nu, Bog pomagaj, ako se vas je tako zgrozil, da je izpustil takle žvekljaj, tedaj ste ga morali res pošteno prestrašiti!« To rekši je brcnil Stevensov izgubljeni imetek s koncem črevlja čez prag in se je obrnil k Jani, kažoč ji sveži kruli in mezgo. »Tole vam pošilja Mrs. Ottova,« ie deial »In vlak se odpelje šele jutri.« Ko ni odgovorila ničesar, si je primaknil stol, sedel tesno k njej in nabodel s konico svojega lovskega noža enega ali dva krompirja, ki sta bila še na mizi. »Ako pojdete tja, pojdem z vami,« je rekel. Pričakoval je, da napravi ta napoved nanjo kak vtis. Ko pa jc naglo vstala s svojo ponvo krompirja, pustivši enega nataknjenega na ostrini njegovega noža, je ujel le odsev očarujočega nasmeška. »Menda si res še vedno domišljate, da nisem zmožna sama gledati nase v tisti strašni Tete Jaune?« je vprašala, sklanjaie se preko mize. »Jelite da?« »Nikakor ne. Vi bi povsod umeli gledati nase, Ladygray,< ji je odgovoril. »Pač pa sem trdno uverjen, da bo mene manj vznemirjalo, ako bom imel gotovost, da vas ne bo nihče žalil, nego bi razburjalo vas, če bi morali trpeti žalitve. V Tete Jaune je vse polno Ouadov,« je dodal Usmev ji je izginil z obličja, ko se je ozrla nanj. Niene sinje oči so bile polne tesnobne napetosti. ffajvečjo senzacijo na ljubljanskem velesejmu lovijo svttovnoznane kvalitetne inamke: CJkucJeot AUSTRO - FIAT osebni in tovorni avtomobili. AMILCAR - BUGATTI športni avtomobili. EXCELSIOR-HENDERSON-GILLET 1-, 2- in 4cilinderski motocikli. VSI NADOMESTNI DELI NA ZALOGI. Oglejte si na noveiše modele na velesejmu paviljon „0" Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. Žužek, UubS ana. Tavčarjeva ulica št. 11. POZOR! Paviljon ,F" 257-275! Velika zbira dvokoles motor ev, vsakovrstnih otroškiti vozičkov, nado mestnih delov in pneumatike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, pomklia-n;e, dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Proda a na obroke. Ceniki tranko ,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles >n otroških vozičkov Liubijana, Karlovška cesta št. 4 Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje lei za vsak dom Preden si nabavite stroj oeleite si to 'ziednosl pr tvrdki Lud. Baraga, uuDiione Selenburgova ulica 6 I. !'i?iiačgi, juh* m-ietrir gsrFnm Meter, št 98C Boleče noge! Zdravl enje je mogoče! Wizard, ortopedist, se bo brezplačno posvetoval in kazal VVizard vložke v dneh Il„ 12. in 13. julija od 9. do 12. In od 14. do 17. ure vsem. ki trpe na bolečih nogah, v trgovini s čevlji in izdelovalni« po meri F. SZANTNER, Ljubljana, Selenburgova ulica št 1. 7977-a SKERCEVR KLET podaljšan Cojzo v graben nasproti tehnične srednje šole foci zborna naravna iutorcerska, haloika, ouelisk? in doienskd tiinc V prijetnem, hladnem iokaiu se Vam nudi hvaleže • užitek Prvo rstna mr7'n kuhinin Za ob s^ «e nai onle e nr noročam t Bres posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijareljem in znancem pre-tužno vest, da je naša gospa soproga, hči, mati. sestra in teta v« v danes ob 6. zjutraj po dolgotrajni bolezni, spravljena z Bogom preminula Zemeljski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v Logatec, kjer se v ponedeljek, dne 11. t. m. popoldne ob 5. polože v rodbinsko grobnico. Brezovlca-Il. Bistrica-Logatec, dne 9. julija 1927. Rodbini: Smoletova in Tomšičeva. Kaj vse Samo 10 Din komad! nudi novinarska loterija za 10 Oin! 250.000 Din v gotovini! VILO v vrednosti od 150.000 Din, v kateremkoli Mu države! - Pat v Pariz z ^presnim vlakom tja in nazaj, ter S.OOO francoskih frankov potnih stroškov v gotovini Kompleten radio - aparat za smeleman e. iluto znamke Fini! - ilvto znamke Ford — Kompletno spalnico z dvema posteljama, Z omarama itd. - Poleg tega dobitki: Denarni dobitki: 1. dinarjev 50.000-—, dva po 10 000— 10 po 2.000 in 40 po 5.000 Din. V PREDMETIH : Moderni pianino. vreden 30.000 Din, napeljava telefona v stanovanje z enoletno plačano takso, tri tedensko bivanje v kopališčih Rogaški Slatini. Kitpari, Ilidži, CrikTenici. na Bledu, Vrnjačkoj Banji. Daruvaru, Tesličn in novinarskem sanatoriju t Prčanju t Boki Kotorski. 70 slik in »kultur prvib naših slikarjev in kiparjev. 200 vezov produktu* uašib umetniških obrti, cizilirske, graverske stro ke, izdelanih od najboljših mojstrov, ter čilime rezbarije in sličuo. 20 monumeutalnih monografij kraljevine SHS izdajanja J. N. U., 100 predplačil za domače dnevne liste, za eno leto 25 predplačil za ilustrovane liste in revije, isto za eno leto. lfttt bibliotek v vrednosti po 1000 Din, 30(1 bibliotek r vrednosti po 500 Din, 1000 bibliotek v vrednosti po 300 Din, 2000 bibliotek v vrednosti po 200 Din, 5000 knjig v vrednosti po 20 Din za komad. 5000 knjig v vrednosti 30 Din komad. Izročitev stvarnih dobitkov gre na račun dobitnikov. v Žrebanje bo lavno v prisotnosti državnih organov v Sarajevu od 4. do 18. septembra 1927. Vse delovanje loterije je pod kontrolo oblasti in je tako izključena vsaka netočnost. ,.Novinarska loterija" je pnooročena s špecijalnim aktom: Ministrstvo notranjih del Št. 16.741 od 27. aprila 1927 in ministrstvo prosvete št. 5283 od 26. aprila leta 1927. Srečka 10 Din Izročitev dobitkov prične mesec dni po izžrebanju in traja en mesec. Zadetki, ki (Jnorbtl 1f1 llili ne bodo r tem času dvignjeni, zapadejo v korist "UlIU III UIII dobrotvorni loteriji. NABOCBE SPREJEMA JL. G OSLO VENSKO NOVI.nARSKO l DRUŽENJE, DUBROTV UR.\ A LOTERIJA V SARAJEVU. 4 DENAR JE POSLATI SA FILIALA POST. STE D. BR. 1570 SARAJEVO. Srečke dobite v vseh trafikah in pri prodajalcih časopisov. Preprodaiaici Imajo 10 popusta. PSI Milostiva gospa! Malokrvnost je največji bič lepote. Želite b ohraniti dražestno lepoto in svežost mladosti — zauživajte SIRUP HEMOGLOBINE DESCHIENS ker samo on Vam da moč brez debelenja. Dobiva se po vseh boljših lekarnah. Ne samo najcenejše — ampak tudi najboljše barv©, §ait@9 ftrnež, steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za snkarie pleskarje i. dr. v te srone spaiajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve Jančar ZA KOPAMO srzvjo A/l^lfOVff Hektograflčni aparati, zvitki, masa, hektograficni trakov« vedno in najceneje v zalogi pri UJD. BARAGA. Liubliana, Seienburgttv? mfie- ;te-,» 61. Au ' leieton št. 2-»H. Mestni posebni zavod. Potrti globoke žalosti naznanjamo Drežalostno vest, da je naš ' nepozabni prijav telj, gospod JULIO HBIHL Celje, Kralja Petra cesta 10 ] T UVOZ / KAVE. I tAJA /f SL' m h Odprto! Zahvala. Ob nenadni, prebridki in nenadomestljivi izgubi naših nepozabnih, neprežaljenih sinov in bratov, gospodov Eiiii ii Sili Klin čutimo se dolžnim izreči našo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so se nas v naši neizmerni bjli spomnili s pismenimi ali ustme iimi izraz sočutja. Posebe: nas veže dolžnost zahvaliti se vsem oblastim za blagohotno nakion enost, g. sresktmu poglavarju Žnidaršišu, čč. duhovščini Kranjsk' ter Mestnemu pogrebnemu zavoda v Ljubljani in C. Tavčarju, nad-revdentu tega zavoda za požrtvovalno delo prilikom oskrbe nrevoza blagih njnih, kakor t di vsem darova cem krasnega cvet a. Iikreia zahvala bodi izrečena SokolsVemu društvu v Kranju za častno spremstvo, predvsem njega bratu starosti Saiovicu, ki se je kot Soko v prekrasnih besedah pos ovil od ranjkih in^mima izreke zadnji pozdrav na daljno not v bratsko Čehoso^ko d žavo. Nafa globoka zahva a pa bodi izrečena tudi vs^m gg. pevcem za v srce stgaioče žalostnke in končno vsem številnim or jateli>m in znancem, ki so naša blaga pokojnika v tako častnom številu spremili na zadn|i poti, na puti v rodno zemljo Češko. Vsem naša iskrena in ponovna srčna zahvala! Krani-Prerav, dne 10. VII. 1927. redbina Pečenko p siovodia tvornice Stanjolka na Jesenicah v soboto dne 9. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 11. julija 1927 ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni ccrkvi Mariji« nega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 9. julija 1927. FRANC MEDICA t Mestni pogrebni zavod. Po dolgem trpljenju je umrl naš ljubljeni svak in stric, gospod Fran Lenar c« rinik v soboto dne 9. julija t. 1. v najlepši moški dobi 38 let. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. * LjubljanasTolmin, 9. julija 1927. Zalujo5a rodbina Lenar. 8004 ZAHVALA. Za mnogostransko izkazano nam sožalje povodom prerane smrti našega nepozabnega IVANA BIROLLE izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, obema govornikoma g. Zupančiču kot zastopniku „Sokola" Škofja Loka in dolgoletnemu prijatelju g. Tomazinu, Glasbenemu društvu iz Zagorja za genljive žalostinke, nadalje g. srezkemu poglavarju vlad. svetniku Podboju, čč. duhovščini, uradništvu in poduradništvu TPD., uradnikom in uslužbencem drž železnice, sokolskima društvoma Zagorje in Litija, prostovoljnemu gasilnemu društvu Zagorje, zastopnikom podružnice Slov. plan. društva Litija ter vsem nameščencem in delavstvu domačega podjetja, kakor tudi rudniški godbi in vsem številnim prijateljem iz Zagorja in drugih krajev za mnogoštevilno čaščeče spremstvo. Vsem še enkrat naša prisrčna zahvala! Zagorje, 9. julija 1927 Rodbina Birolla Solnčne pege! ter rdeče in rmene mrlje po licu, vratu in rokah odstranite za vedno B lotionom t2 a l»o Franolič, lastnik. Našo nad vse ljubljeno hčerko in sestro Minko Pirš je danes dne 9. julija dopoldne v najlepši dobi življenja 18 let po dolgi in mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere, poklical Vsemo* gočni k sebi. Pogreb drage pokojnice bo v ne= deljo 10. julija 1927 ob 5. uri po= poldne iz hiše žalosti, Zgornja Si* ška št. 94 n pokopališče v Dravlje. Zgornja Šiška, 9. julija 1927. Žalujoča rodbina Pirš. taMijBMr Aleksandrovo na otoku Krku Lastnik olača opčinsko takso in daje gostom dobro dnevno oskrbo in posteljo za 55 Din. Informacije daje lastnik D. Manzoni. Novo! Prepričajte se! Novo! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano raznovrstno pohiitvo naj si ogleda novo zalogo pri EGIDIJU in KARLU ERJAVEC — BROD (poleg tacenskega mostu). Šent Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčim. Dajem tudi na obroke. Zahvala. Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in strica, gospoda Mihaela Jager jermenarja in torbarja za pok'onieno cvetje in vence, kakor tudi za mnogoštevi no čaščeče sprem stvo na njegovi poslednji poti se vsem in vsakemu prav posebno zahvaljujemo. Posebej nas pa veže dolžnost zahvaliti se za prelepo petje pevskemu ods. ku Oj rtnega društva, kakor tudi g. Leop. Šeg' kot zastopniku Zadruge sedlarjev in g. Rebeku kot zastopniku naprednega obrtnega društva. Še enkrat vsem prisrčna zahvala. Ljubljana, dne 9. VII. 1927. Žalujoči ostali. Zahvala. Ob smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franca Košiše predilniškega uradnika v Litiji smo prejeli toliko izrazov sočutja in ganljivega sožalja, da nam ni mo» goče zahvaliti se vsakemu posebej. V naši veliki boli so nam bili Vsi ti prisrčni izrazi sožalja v veliko tolažbo; zato prosimo vse, ki so nam tako ljubeznjivo dokazali razume* vanje za naše težke ure, da sprejmejo tem potom našo najlepšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo za brezprimerno požrtvovalnost g. dr. Otonu Hausu ter gg. primariju dr. Minafu in dr. P. Krajcu za številne obiske ter težko operacijo. Zahvaljujemo se nadalje g. dr. ravnatelju Louisu Preissu za ljubeznjivo pozornost, izkazano pokojniku, predilniškemu zboru urad« flištva. in deputaciji delavstva za častno udeležbo pri pogrebu. Končno velja naša zahvala vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica za dragim pokojnikom se bo brala v ponedeljek dne 11. julija ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Litiji. Ljubljana, Litija, Innsbruck, 9. julija 1927. Rodbine: Dr. Dimitrij Košiša. ind. Ado Košiša. sodnik Novak. Jf&r&čoLa. in, vse dopisi bičože, ■tc. ntaMJi- oglasov, poAatc, na. Oglasna odri ti ek J&TRA, LjuHjCuia,, Prešernova, ul.4. Gdunnu, račun, porbu. irtjjulriict' LfubjfOJiaJt 11 J!41 ^prsjcsnasijc malih, oglasov za pru-herdnjo- šUoilko- JTJTRA s*. zAŠdfiuZ*, dan, prrtui, izidom. Usta, ob t/ ust, ftozsi&fc sprtjih, oglaso bozLo-pru-občeai ir nasUdnjo šttunllu. Usta, Tolafon, sbuxdka 2492 Jlah. oglcLH., kc. slu-zijo v po-sr-tuLcmulnc, in,iocyabw- rucurums, občinstva, vsaka. btsccLa 50par. MajfiLcisuJL z/iMak. Vuv trgovskima- aU. mklamsuuja, znaZa^a, usaka bistdn. Vut, r-iiajmanjšo jsusek Vui. to--.Pnstcjbiruz za šifroI)uz-5-. Vse pristojbini. je- x/postati oban&m, z naročilom,, siets-sz oglasl. ne.prtobafo- TaUfcni, šUudka, 2492 Vrisbojbina za šifro- Vin,3—. tinitovj'dopisovanja in. oglasi Naslovi »Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „ Jutra" v Mariboru, Aleksandrova cesta ter v C e I j u, Aleksandrova cesta Športni klubi društva in organizacije. — Prenovljeni prostori, zelo pripravni prostori za seje in sestanke v gostilni otok la.vič Franc, tapetnik — delavnica na 2abjaku 14. 2106« Rezervni častniki! Vse vojaške potrebščine in ■niforme dobite pri Simonu Klimanek. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. 20912 Solnčevo strojno pletenje Izdeluje vse vrste modernega blaga iz najfinejše volne — kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. — Najtočnejša postrežba; nobeno sejmsko blago! — Separatna naročila se dnevno sprejemajo. — Pri «SoIncu», Ljubljana, Pogačarjev trg. 20270 m Hlapca b konjem sprejmem na deželo. Cenj. ponndbe na oglas, oddelek cjutra* pod cTrezen in vesten*. 20718 Mizarskega vajenca takoj sprejme Matija Per-ko. mizarstvo, Zg. Šiška, Celovška cesta 121. ~~ Poštenega vajenca za slaščičarsko obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 20867 Učenca boljših staršev, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme tvrdka J. Preac, manufak-tura v Mariboru, Glavni trg št. 13. — Istotam sprejmem izvežbano prodajalko z dobrimi spričevali. 20864 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, Mšne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zjrlase v birou Ekonomija. Beograd, Visana 11 20858 Damsko frizerko ali prvovrstnega frizerja takoj sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek ' Celju. 21056 Kuharica poštena in varčna gospodinja, srednje starosti, išče užbe k orožnikom ali ene-u gospodu. Ponudbe pod •Poštena* na podružnico -Jutra* v Celju. 21057 Dekle -leno kuhe in drugih del. išče s 1. avgustom službo, saslov v oglasnem oddelku Jutra* pod »Št. 40». 21054 Gospodična ešča slovenskega, nemške--i in italijanskega jezika, išče službo kot blagajničar-'ia ali natakarica. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 21060 Premog, drva in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Bohoričeva št. 1. — Istotam naprodaj nekaj dobro ohranjenih voz. 204 Kolo dobro ohranjeno — znamke «Stucchi» Milano, z elektr. razsvetljavo in dvojno harfne koncert, citre proda Fortič, Slomškova 17 20936 Opeka Združene opekarne, d. d. v Ljubljani naznanjajo, da ima maloprodajo in zalogo i dne, strešne ter steklene opeke v Ljubljani tvrdka L Knez, Gosposvetska c. 3. 7igovečvo dvorišče. 21026 Pletilni stroj št. 10/30, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v 3glasnem oddelku »Jutra*. 21034 Dve obleki za gospoda, otroška posteljica in otroški voziček, v dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v .oglasnem oddelku cjutra*. 21037 Salonske preproge plišaste, naprodaj v Flori-janski ulici 7. 21036 Pletilni stroj «t. 10/23. skoraj nov, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21045 Elektrotehnični ma-triial po znatne .znižanih cenah prodaja tvrdka Transformator. družba z o. z. v Ljubljani. 21004 Pohištvo nemode-rao, rabljeno, ceno naprodaj v Sp. šiški. Gub-čeva ulica lo/II. 21015 Potovalni kovčeg iz pravega usnja in =Nu-ffrerator* poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20980 Moško kolo rabljeno, še v dobrem stanju, radi odpot-ovanja prodam za 750 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Na pokopališču sv. Križa naprodaj v najlepši legi večji svet za zidanje grobnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Grobnica*. 21002 Sir pravi bohinjski, v različni velikosti hlebov, prvovrstno blago, dobite po konkurenčni ceni le naravnost od Franc Zmitek, Bohinjska Bistrica. 21008 Portland cement pravi trboveljski prodaja tt. Fr Stupica v Ljubljani. Gosposvetska cesta štev 1 20602 Pohištvo, obleko itd. ugodno prodam danes in jutri dopoldan na Cankarjevem nabrežju štev 7/H. 20876 Radio aparat s pritiklinami za 950 Din proda Hešik, Sp. Šiška. 20891 Gospodična s polletno pisarniško prakso. hitra stenografinja in strojepiska išče službe. — Cenjene dopise na oglasni oddelek cJutra» pod šifro cPoštena 22,41». 20976 Natakarica z osebno pravico išče službo ali gostilno na račun. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra» pod širfo cKavci-ja 10.000 Din*. 20965 Šofer samski, srednjih let, zmožen vseh drugih del, išče službe — najraje na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20964 Mladenič z večletno prakso v izdelovanju ženskih in moških klobukov (fflc in slamnikov) želi dela. najraje pri kaki modistSnji. Po potrebi vodi tudi samostojno delavnico. Ponudbe na o?Ias. oddelek »Jutra* pod šifro »Priden 96*. 20996 Gaterist z večletno prakso, samo-;tojen vodja parne žage, =če službo kot gaterist — Ponudbe pod .Sposoben* na podružnico »Jutra» v O!'ti 20943 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj v Sp Šiški. Medvedova ulica št. 22. 20687 Omaro za obleke, posteljo. 7 žim-nic in nočno omarico prodam Pod trančo štev. 2.111 — desno. 20S44 Krasen radioaparat šttriceven, radi selitve poceni naprodaj. Naslov pove oslasni oddelek cjutra* 20816 Zapravljivček nov, rad: selitve poceni naprodaj Pismene ponudbe na jsrlasnj oddelek .Jutra* pod •Zapravljivček*. 20569 Vrhniško opeki cmoTAljski urernoE tn no kova drv® oadi najceneje Lovro Krte. Trnovski pn »UD 12 Postrežbo točna! 61 Drva nrartoTt oarketne odpadka od Uge ter mehka drva po nizki peni 1ostavl}> oa iom parna taga V Srae □eta Ljubljana, ca ?or»nj . 20.800 Kapital Družabnico s kapitalom 25—50.000 Din sprejmem za damsko konfekcijo. Prednost imajo šivilje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro podjetje*. 21014 Družabnico za mehanično pletenje, z 10.000 Din sprejme Ferdinand Ulaga. trgovina z mešanim blagom, Šiška št. 1. 20993 Krojač v prometnem kraju, sprejme dobro izvežbanega pomočnika kot družabnika. — Pogoj: starost 20—30 letin 10.000 Din kapitala ter neoženjen. — Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra* pod Stalno 63». 20863 Kot družabnica kapitalom do 40.000 Din želim vstopiti samo v dobro stoječe podjetje. Sodelovanje v pisarni pogoj. Event. prevzamem vodilno mesto proti vložitvi kavcije v višini gornjega zneska. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna 44». 20744 V Tržiču industrijskem mestu na Gorenjskem prodam hišo z dobro vpeljano gostilno in mesarijo Cena zmerna. — ">opise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gorenjska*. 20944 Vili slično hišo oddam s 1. septembrom pri v. Jožefu v Celju. V pri-ličju 1 kuhinja in 2 par-ketirani sobi. v podstrešja 1 sobi Spodaj klet. rralni-na in shramba. Pri hiši je m2 zemlje. Franc Fur-an. Lrabljana. Vošnjakova ulica 16. 21018 CvetFčni med 7—10 q prodam tudi na drobno po 25 kg. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Med*. 21019 Stavbne parcele majhne, za delavske ali uradniške hišice, na lepem :shem kraju pod Rožnikom blizu Čada naprodaj po ze-o ugodnib cenah Ponudbe ia oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Podrožn:k>. 21046 Mesarja z nekaj premoženja sprejmem kot družabnika. Prednost imajo deželani. Po-ndbe na oglasni oddelek Jutra, pod »Mesarija*. 21063 Stanovanje 2 sob in kuhinje s pritiklinami išče zakonski par brez otrok s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 20689 Stanovanje na Brinju ob Dunajski c. s kuhinjo, 1 sobo. 2 kabinetoma. souporabo pralnice in kopalnice ter vrtom odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani. Aleksandrova cesta 12. 20775 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalea popolnoma brezplačno »Po-sredovalec». Sv Petra c. št. 18. 186(19 Dva dijaka iz boljše hiše sprejme na dobro hrano in zdravo stanovanje boljša rodbina v Ljubijani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 20836-a Stanovanje s 3 ali 4 sobami m vsemi pritiklinami išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «1. september ali preje*. 20917 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin, : elektr. razsvetljavo od-iam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21027 Zamenjam stanovanje i sob (ena separatna), kuhinje in pritiklin, t enakim sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra». 21042 Stanovanje -4 sob išče mirna stranka brez otrok. Plača do 1-IKi t>in. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Inženjer*. 21050 Stanovanje obo in kuhinjo oddam v Zeleni jami 207. 20966 Gostilno v Ljubljani oddam v najem — najraje dvem sposobnim ženskam « kavcijo nad Din 15.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Lepa prilika 26». 20726 Lokal za špecerijo in trafiko oddam v najem na zelo prometnem kraju blizu mesu Maribora. Natančnejša pojasnila daje Domiter, Maribor, Studeniška cesta 4. 20S70 Pekarno dobro idočo, v večjem mestu in sanovanje za" majhno odškodnino odstopim takoj — Naslov: P K.. Maribor. Kettejeva ulica 17. 20869 Pekarna več let obstoječa . z vsem inventarjem naprodaj po zelo nizki ceni. — M Trdak. Banjaluka. 20799 Pisarniško sobo v Visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka nI. 8 20559 Stanovanje sobe in kuhinje išče stranka 2 oseb brez otrok. Za uslugo posodim tudi denar. Pismene ponudbe pod šifro »Dober plačnik 49» na ogl. oddelek »Jutra*. 20945 Soliden gospod "■'le sobo s separiranim vhodom, blizu pošte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 21020 Stanovanje 2 sob in kuhinje s pritiklinami oddam stranki brez otrok za 900 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20962 Prazno sobo s souporabo kuhinje, sobo s štedilnikom ali sobo n kuhinjo na Oekarskj cest ozir. v bližnji okolici iščem Ponndbe na ozlas. oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam dobro 24*. 20924 Stanovanje 2—3 sob. kuhinje in drvarnice. v »tari hiši na oerif' riji ali v mestu želi dri. vpokojenec z 2 sinovoma (44 in 48 let) prot: primeril najemnini « 1. novembrom t I Plača eno leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro S». SC7S5 SliSSIEiBi Veliko prazno sobo z elektr. razsvetljavo in jK.cet»nim vhodom oddam. Kmslov v o^iašuem oddelku «Jutra» 20742 Zračno Sobo ■ fepariranim vhodom električno razsvetljavo išče boljši pospod v okraju Sv. Peier. Vodmat ali Moste — ga takoj. Ponudbe na ogl-wM«lek < Jutra. [.od šifro •dv. Peter-Vodmat^. 2089« Opremljeno sobo oddam s 1. avgustom to-lldn^mu go.-podu. Naslov v ogl-anem oddelku «Jo'™»-6 20318 Separirano sobo svetlo in zr3Čno. iščem. — Pouudhe na ogla.', oddelek «Jmra> pod .Soliden go-epo !> 2US13 Sobo » prt>eeoiin vbodom iz ?top-ni<-. z dvema posteljama iu lepim razgledom, odda takoj v Ljubljani Anton Maver. Abacljeva v. 20900 Sobo prazno ali opremljeno, a posebnim vhodom, išče za ■ ikoj gospod v bližini sv. Petra. — Cenjene ponudbe j oglasni odelek «Jutra» •j« .Soliden 30». 21028 Opremljeno sobo e posebnim vhodom, blizu kolodvora oddam dvema oRtbama. Naslov v oglas, oddelku .Jutra.. 21041 Prazno sobo vcC.io ali 2 manjši, z elek-ir - no razsvetljavo ter po-i-ebnira vhodom r.ibim takoj ali vsaj pred 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 21032 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam ali 15. avgustom samo soii-lernu gospodu. — Na ogled od 1,—5. ure pop. N*::-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 21049 Sobo z 2 posteljama oddam s 15. t. m. sredi mesu. Parket in elektr. razsvetljava. Naslov v oglas, oddelku .Jutra-. 21047 Opremljeno sobico r <-'ektr. razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21012 2 sobi opremljeni a'i prazni, vsaka s posebnim vhodom, želita 2 osebi s 15. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek «.Tutra» pod !ov v oglasnem oddelku ■Jutra*. 20972 Majhno sobico Z električno razsvetljavo ®ddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21059 Sobo z 2 posteljama eieklr. razsvetljavo in separatnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 20984 Opremljeno sobo odda m s 15. julijem solidni (rospodični. Naslov v ogl. oi ielku »Jutra*. 20983 Cisto, svetlo sobo »a vrt, tudi s pošteno hrano oddam. Naslov v o?las. oddelku tjutra.. 2(1681 Veliko sobo • posebnim vhodom oddam S-osebam. — Naslov v oglasnem oddelku 01 gsssnzL Samo 15 Din dnevno prvovrstna hrana v gostilni otok «Vis>, Židov- ska steza. 20846 2. september Kako je s Teboj, draga? Fismo v upravi. Poljube troj. 21053 Starejša gospodična trgovka, želi znanja z boljšim gospodom od 40—50 let Do-pite na oglasni oddelek * Jutra* pod tjeni ceni. Abo^enti nai se nrijavijo do prvega prihodnjega meseca. Vstop lai ko vsak dan. Na razpolago vsak dan. Na razpolago ved io sveže pivo in prvovrstna dalmatinska vina Restavracija, Dunajska cesta št. 31 lastnik Brača Lasan. Dobermana čistokrvnega — enoletnega samca prodam. Pogoj: dobro ravnanje. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 20835 Izgubtjsnv Klobuk mi je bil zamenjan v sredo po seji .Kranjske hranilnice*. Kdor ga je zamenjal dobi svoj-ega na kraju zamenjave v hranilnici. 21016 Množinske predmete iz lesa, razne, izdelujem po naročilu, event. kupim izum novega v veliki meri potrebnega lesnega predmeta. Ponudbe pod .Tovarna ies-nih izdelkov št. 7S» na ogl. oddelek .Jutra.. 20878 Vulkaniziram ne vrste ivtogume. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje P Škafar. Ljubljana, Rimska eesta 11. 12 2 gospoda sprejmem na počitnice blizu Medvod. Pripravno za kopanje. Naslov pove oglasni iddelek .Jutra*. 21013 Pljuča! Zdravniški uvod (Anstalt) dr. PeSnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina,, občina Sečovo. pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din. 20319 Razglas Podpisani naznanjam, da ne plačam nobenega dolfja za svojim sinom. Alojzij Za-vratnik, Ljutomer. 21052 Df. ne ordinirs dol. VIII. t i. Ležalne stole a Din 160 po povzetju Din t70 nudi BndolfRadovan tapeti.ik Krekov trg št. 7, Stanovanje v Lfubliani 2—3 sob. mirno, udobno, ne preveč oddaljeno od središča, išče za 1. september ali Dreie stranka d v f li oseb. Ponudbe no d »September« na uoravo lista. iščem zostopniKe-ce Serijozne dame in gospodje se sprejmo za o (lično zastopstvo v mestu in na kmetih. Ob spre tnosti ln vnemi dnevnega zaslužka 2( 0 D n, tudi t'ksum 1500 Din. Za vzorce 240 Din. Jamstvo Cenjene ponudbe na: Stiebier, Maribor, Sodna uEica 2 Naznanilo otvoritve. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem ot-orl sedlarsko delavnico na Gosposvefski cesti 18 (pri Levu) na dvorišču. Kot večletni po slovodia bom izvrševal vsa v mo o široko spadajoča dela točno in solidno ter po zmernih cenah Se priporoča Aiolzij Brecsljaik. ftVORNIUKCH.mOU.BWnUUOKnRNEiAmSTIiU(U» K. VV. DRuiBAZ.OZ.LlUBl.3ANA , X. RT ^ PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE!! l| za nakup orvovrstnih švicarskih ur katere se prodajajo na mala mesečna odplačila. CUMBULOVIČ, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta it. 12. Tvornicarii ki žele imeti agilnega marljivega in dobro uvedenega zastopnika za Hrvatsko, naj svoj naslov pošljejo na PUBL1CITAS d. d., Zagreb, Ciunduličeva 11, pod „Za 12.553". V poštev pridejo resne in solidne firme špec. delikatesne stroke. IVAN PERDAN nasl. " LJUBLJANA veletrgovina kolon alnega in špecerijskega bla a Glavni založnik Ciril Metodovih vžigalic nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejšo namizno olje čaj, žgan e ter vse drugo špeceri sko blago. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! 3ANEZ OKORN splošno mizarstvo Škofia Loka. Škofja Loka. Izdeluje spalnice, jedilnice, kuhinje in drugo pohištvo od najpriprostejše do najfinejše vrste, kakor tudi vsa stavbna dela, ter se pri nabavi istega priporoča. Cene nizke. 8011-a Zahtevajte ponudbe. Večje po celi kiai|evini izbomo upeljano TRGOVSKO - INDUSTRIJSKO PODJETJE išče DRUŽABNIKA s kapitalom najmanje Din 600.000*—. Visoka rentabilnost naložbe garantirana. Sodelovanje željeno, a ne pogoj. Pismene ponudbe na uredništvo pod „Pup larna varnost". TOBACKA TOVARNA V LJUBLJANI sprejme Ponudbe, kolekovane z Din 5-— in opremljene z dokumenti, vložiti osebno do 16. t. m. pri tobačni tovarni v Ljubljani. Prevzem gostilne. Cenjenemu občinstvu Kamnika in okolice vljudno naznanjam, da sem najemnik stare in dobro znane gostilne Lovrenca Bergant Ker bom skrbel za izborno pijačo ter okusna gorka in mrzla jedila z dobro točno postrežbo, se najtopleje priporočam za obilen obisk. Cene zmerne. Albert in Eia Urite gostilničar, Kamnik. M14. jflija po dovršeni prezidavi brezalkoholne restavracije in zaiufrkovalnice pri,,Zvezdi" ki postrež tudi s kofeina prosto kavo «Hag». Maribor, pod mostom 11. (poleg drž. mostu) Abonenti dobo mesečno 2 obeda, 2 večerji in še kruh in naj mizno pijačo k vsaki jedi brezplačno. Cene so zmerne, zajamčena je prvovrstna kuhinja in največja snaga. Prijave abonentov se sprejemajo že sedaj. Z odličnim spoštovanjem Smolej. Oddaja ribolovov. Uprava veleposestva grofa Herberstain-a v Ptuju odda v zakup ribolov v reki Pesnici in potoka Rogoznica ootem v malih potočkih za čas od 1. avgusta 1927 do 31. julija 1930. Pismene ponudbe je vposlati za določene razdelke in meje potokov do dne 25. julija 1927 do 9. ure piedpoldne v p sarno uprave veleposestva, kjer se lahko ponudniki spoznajo z natančnejšimi pogoji. Uprava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe. < 9 ^6 a Kostanjev taninski les, hrastov taninski les, bukova suha drva in hmelievke kupuje stalno po dnevni ceni proti takojšnjemu plačilu ERNEST MARINE, CELJE, ZrinM Ul.4. Prodam renomirano dobro idoSo restavracijo m hotel s 15 sobami * centrumu mesta s hišo in vsem inventarjem radi bolezni. — Točnejše po-latne pri IVI. JAKOVAC, Vlaška ul 9, Zagreb SUPERB je za ooliub čvrsto rdefilo za šminkanje usten in Hca. Skoro brezbarven ie. aH daje takoj za čudi naravno. Individualno raznoliko prilazodeno. čvrsto držeče rdečilo. ki se more zopet odstraniti samo z milom »Kha-sana-Suuerb«. V svoii nežni sestavi daie ustom mehko Bnijo. prirodno barvo, a obrazu rdeči žar mladosti. »Khasana-Superb« le neka} novega na tem polju. Ne odpušča barve Uporaba ie nevidlijlva b neškodljiva. Dr. AL ALBERSHEIM Frankfurt a. M. — — London. Novost! KHASAN PARFEM v draiestnih malih steklenicah. Dobiva se oovsod! Oiesshubelsho jlntino ima v zalogi A.Šarabon LJUBLJANA G'avna zaloga tu- in Inozemskih mineralnih voda Lisičje kože rabim nujno vsled česar plačujem visoke cene. Zdravi«, Ljubljana, Florijanska ulica 9. 7y04 a m REKLAMA temveč kvaliteta je prinesla svetovni sloves vkuhovatnim čašam znamke „W E C K*4 Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zratno znižanje cen! Tovarniška zaloga: Krekov trg 101 pri tv. FRUCTUS, Ljubljana 153-a I Predno gradite VODNO KOLO ali Vodno moč Zahtevajte ponudbe za Turbine pri F. 5. 5CHNEITER. SKOFJfl LOK* podjetje za gradbo vodnih turbin i i i n i AUTOMATIČNA STRUŽNICA, popolnoma nova od tde. Kirchner & Komp. A. G. Leipzig, za struženje vseh vrst okroglih lesnih predmetov — stroj izdeluje avtomatično v masah n. pr. vse vrste stebričkov za stavbe, galerije, stopnice, noge za mize, stole, postelje, divane, biljardne mize, klavirje, vse vrste držaje, tuljave (za sukanec) ter sploh vse izdelke straženja največjega premera 200 mm, se proda globoko pod tovarniško ceno. Stro] je razstavljen na velesejma do U. julija v polpokritem paviljonu G znaj štev. 388—391 pri gradbeni tvrdki za turbine a F. Sehneiter, 7933-a LETNA RAZPRODAJA 1« skupina: ženski platneni cevlii, vse barve, razne fasone »re« Wf\ S9% seda' Din 59 O 69 Si. skupina, otroški usnjeni levili* od §fev* 29 — 34 pre' Din 139' seda- Din Sli. skupina: iensk! uksus. levili ram h ^rs * se številke pre! Oin 229*- seda* Din IV. skupina ženski luks. čevlji ramih barv. vseh velikosti ICIA' pre O n 229'- sedal o n He zamudite prilike — obiščite nas! PREDVAJANJE praktičnih orsanlzocllskih »rlnomočkou za industrijske, trgovske, obrtne in druge obrate od 8. do 18. ure! »Organizator" Velesejem paviljon E 95—97—99 = tu. -J- Grosser nalbollši plet Sni stroji Posebna kakovost Grosser;evih stro ev in tehnična konstrukcija so obče znani. Zahtevajte ponudbe. Zahtevajte ponudbe. G-F. GROSSER, Strickmaschsnenfabrik MARKERSDORF (Chemnitithaf). d> C C C o _ □ □ C - o MESTLE-OVO DJEČJE BRAŠNO , pctpu*» hrjuu » «K£WVAL*SCC»(« 'BSB jULittfB IT ALSCSEa C — i nepoznani nikake utrujenosti ker vedno nosim jeK enih mm ux i»»1 mnmHirm n.ns^ D. flMflNH ?alooa oohi*tva Prav usb pohištvo v naši zalogi po brez-honhurenčnih cenah. Ljnbl ana. Dvorni trg 1, vhod v veži desno. -rrTTTinnnnrTnt nrn immnnn Ključavničarstvo artlnčič iJUBLJRNfl, finska cesta £tev. 14 3pvo in ed.no possetje za naaravo jeklenih uahčmrs zastorov vSio -eniji ;r:poroča iapravo novih vatjčn h zasturov m popravo stih po konkurenčnih cenai ter ima vse pr padajoče oia^o stalno na skladišča. lifie u e in se priporoma za naročila incnih p:aii okrižij vsake irste od priproste do na;-ii gale še ;zpe!ia e, škar asta omrežia žeiezja za šte-iil ke *tc:tilaci:e raznih vrst razia okovja, ?elezna r; ta in o>»na, ukragla železna »toan šča, predječnike iz že eza in oakra i. t. d. stalna zaloga Ifecfi mk®u a priznan oestni solidni »rorSiio ; ?SX a Priporočamo obiskovalcem veiese ma m tud drue!m nakuD raznovrstnih. varnih oroti oa-iju 'n tatovom z najnovejšim univerzalnim si^aln m aiaratom. Kupci si pnhrani o 50 i can.i.sk«h stroškov a^o ih KuD:jo v edini duma: tovan in ne naročajo in Krstič. tvornica ogledal in brnšenega stekla. Ljubljana Vil. Medvedova ni. 3%. teL &I3 Zagreb. Beograd Osiek Središnjica Zagreb Zrcalno steklo p.trta.nc steklo. aiašis ^ko steklo 5—6 sit. o^ecala. brušena »•seh velikostih in oblikah kakor tud' Tnšese prozorne šipe >zho£ene Plošče vstekievanje v mec Fi-.a navadna ogledala Gertan uničuje -tenice in njih iajčeca DoDiie ga v vseh lekarnah drogenjah in trgovinah z materi;aln'm biagom. Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj! Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro» meta sern se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo = kolodvora do Bohinjskega ;ezera in do Zlatoroga Do sedaj ie piačai vsakdc D:n 25— za enkrat. do vožnjo Letos imam pa dva voza za >ku* paj 20 potnikov, in sem določi) ceno 25 c = narjev za obe smeri, če se voz vnaprej nas roči, drueače pa Din 15.— za vsake stran. Šolski izleti 10—20 D-.n tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Naro. čila. kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Aiman. izvošček. Bohinjska Bistrica. 7134sa Vsem } btoanuterjem! GasHcht- Bromide- JUTONfl" Papir ORIGINAL- samotonujoči . ap r slavne angleške Ka-ovcsi m marke. Poskusite, pa boste sigurno tudi Vi med oduševljenim: pristal! te znamke. Zahtevajte od Valih fototrgovcev obzirne brošure 1 Cisto lice! ^Lacemško svežost izr«dso polepšan;e •"i-bite fc prve dni aporabe ze jlcia. t-.oioskega sredstva <. Vernic .ica {r&parino olepša, izbire jo ceč:« :o-rai2r2e is rdeče li^e." solrčat* • rapavo=t, ii^išča^L gube in rž izpišejo Koža lica r-:-s:a;a har-scnačtAj cptiu.. režičasta is izredso ro-nilajena.. Ušr«h garantira- in neškodljiv Gamiiara 92 Din — Wihrs lotion rv&zredno i ep in gost poras*. obrv in trec--iasso barr» r lemr: barvi 55 E'in — :onr le? Mastles. aa;'odii5aejž: elexir za hranjenje n i-om.ajevanjf ov€Le;ega . "a 30 Din - Diaman: :a;- Mia';> pogled, garantirano 00 ^n* — Cestilolia kosaietičri za-r>i. Zagreb. Ci-a .?T — Zahtevajte b^ezpia^ne ilastrovane prospekte! II „U HfiriONALE HEOlliE" BRUSELJ — BELGIJA STROJI ZA OBDELOVANJE LESA NAŠ UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ nadj .^ča 7 razmh snoje» Heip usemeisi stro Le mm osrtnue Cera Di i 17. 00— iraikc skUd šče L ub ar, 3eie;te s: ga na našem »aistavnem prostor na Ljub janskem velesejma (pav ljon 'osioraita m s.grn , sUčtliiit a oai eiino S. H i »NG. G. ROHER -iubijana Kongresn trg 8. I. Urejuje dr. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij »Jutra* AdoJi Ribaikai. Z» Narodno tiskarno dd. kot tlskamarja Frač Jezeršek. Za inseratnj del je xigovorec Alojzij Novak. Va t LjubT^mT