ST. PETER NA PIVKI - PIVKA NEKOČ IN JUTRI Arhitekturna delavnica prejeto 25.11.2002 Pivka, nekdaj Št. Peter na Pivki,jekraj na cesti medPostojno in Ilirsko Bistrico, od Postojne oddaljen 11 kilometrov, v smeri proti Reki, na prehodu med Notranjsko in Primorsko. V sodelovanju z Občino Pivka sta leta 2000 hkrati potekala dva projekta: arhitekturna delavnica Pivka jutri in priprava na razstavo Pivka nekoè. Pri obeh je aktivno sodeloval Peter Marolt. Študentska delavnica je potekala pod strokovnim vodstvom Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, dela slušateljev Seminarja 12. Organizator, avtor, mentor, oblikovalec panojev, zloženke in avtor postavitve razstave arhitekturne delavnice je bil Peter Marolt. V mentorski skupini arhitekturne delavnice so sodelovali prof. dr. Vladimir Brezar, doc. dr. Igor Kalčič in asistent Peter Marolt. Študentje:_ Ana Cankar Zala Petrovič Mager Petra Zamljen Maruša Zupančič Razstava ob zaključku delavnice Pivka jutri in hkratna razstava Št. Peter na Pivki - Pivka nekoč v Galeriji Pivka se je vključevala v sklop prireditev ob sedemstoti obletnici prve omembe Št. Petra na Pivki. Avtor razstave Št. Peter na Pivki - Pivka nekoč je bil Davor Kernel, avtor postavitve razstave in oblikovalec zloženke omenjene razstave Peter Marolt. Ob tej priložnosti seje občina Pivka pobratila z mestom Durach v Nemčiji. Oblikovalec listine o pobratenju občine Pivka in mesta Durach je bil Peter Marolt. Projekti: 1. Zunanja ureditev Vilharjevega naselja V predlogu gre za ureditev zelenih površin, ploščadi in parkirišč, pri čemer bi ohranili obstoječa drevesa. Cesto speljano okoli naselja naj bi uporabljali le za dostop do parkirišč in kot intervencijsko pot. Namesto obstoječih garažnih boksov naj bi namestili sto parkirnih mest zaščitenih s pergolami, nekaj parkirnih mest je predvideno pred vstopom v naselje. Ureditev vključuje tudi mesta za odlaganje smeti na začetku naselja, ki so prav tako zaščitena s pergolo. Vstopni del v stolpiče je v idejnem projektu tlakovan, povezan z osrednjo ploščadjo, ki teče v osi med stanovanjskimi objekti. Nadstreški pred vhodi naj bi simbolno označevali vhode, hkrati pa nudili tudi zavetje in pomenili mesto druženja stanovalcev. Mreža porasla z bršljanom vzpostavlja ločnico medploščadjo in terasastimi vrtovi. Osrednji del ploščadi se kot nadaljevanje osi poveže z gozdom. Zagotovljen je tudi prostor za igro otrok. Predlog vključuje tudi ureditev dostopa do šole. 2. Ureditev parkirišča za občinsko stavbo naj bi zagotovila parkirna mesta za tamkajšnje zaposlene, pred njo pa nakazala možno umestitev kipa Martina Krpana kot občinskega simbola. Variantna rešitev predvideva zbiranje na manjšem trgu za občino, predvsem pa vzpostavlja vmesni nadkrit prostor namenjen srečevanju. 3. V predlogih smo predvideli novo lokacijo vrtca, saj starega s treh strani omejuje motorni promet, primanjkuje pa tudi igralnih površin za otroke, pri čemer objekt tudi sicer ne služi več modernejšemu, prijaznejšemu načinu vzgoje otrok. Nov, sodobno zasnovan objekt je predviden ob stadionu, ki naj bi ga občasno uporabljali tudi otroci iz vrtca. 4. Predel med kavarno in trgovskim kompleksom se v eni rešitvi nameni parku, ki naj bi upošteval razgibanost terena. Preko celega parka naj bi se vila poglobljena, zavita pot, ki se na enem koncu zaključi s posedanjem pod novim nadstreškom prenovljene kavarne in obnovljenega plesišča pred njo. Druga rešitev na isti lokaciji predvideva pri delu krajanov tako zaželjeno novo cerkev. Ta rešitev predvideva simbiozo parkovnih površin in zazelenjene strehe cerkve, v drugih idejnih skicah pa nakazane rešitve namenjajo večjo vlogo novonastali arhitekturi. Vse rešitve nakazujejo ljudem prijazneše okolje in povezanost na novo vzpostavljenega jedra naselja. 5. Eden izmed predlogov predvideva gradnjo deloma vkopane nove cerkve nasproti obstoječe stare cerkve, pod starim župniščem, locirano nekoliko višje od glavne ceste. S takšno rešitvijo župnijski del v nivoju nadstropja dobi tudi ploščad namenjeno zbiranju ljudi. 6. Zagato kraja predstavlja neizkoriščen prostor ob Kolodvorski ulici. Tu smo predvideli lokacijo sejmišča z urejenim parkirnim prostorom. Izdelano je več predlogov, vsem pa je skupno izhodišče, da naj bi bilo sejmišče dejansko v službi kraja, zato naj prostor ostaja odprt in prilagodljiv tudi za različne prireditve. Rešitve nakazujejo tudi možno kasnejšo postavitev statue v ta mestni prostor. Zazelenitev med glavno cesto in tržnim prostorom in hkraten odmik od ceste vzpostavljata zvočno, kakor tudi vizualno bariero in skupaj z urbanistično opremo omogočata prijetno atmosfero tudi ob vročih poletnih dneh. Star kamnit zid zaključuje prostor namenjen samo pešcem. Prostor je urejen tako, daje dostopen tudi invalidom. Profesor Vladimir Brezar je ob odprtju razstave za zloženko zapisal: "_Vsa daljnja in bližnja preteklost, vse materialno in človeško, kar je lastnost in identiteta kraja, se reducira na nekaj prostorskih in razvojnih vprašanj, označenih na karti. To so vozlišča, na katerih se srečujejo ambicije in želje ljudi, ki tu živijo. Zanje so to pomembni in veliki problemi, saj zadevajo njihov vsakdan in njihovo prihodnosti. Zato je prav, da ljudje poleg skrbi za gospodarski razvoj mislijo tudi na tisto drugo kvaliteto: na identiteto kraja, ki se izraža v razumni ureditvi prostora in v kvalitetni arhitekturi." Rezultati: Razstava Št. Peter na Pivki - Pivka nekoč in jutri in zaključek arhitekturne delavnice sta bila podprta s strani tiskanih medijev in radia. Projekti arhitekturne delavnice so bili vezani v obliko formata A4 in oddani investitorju - Občini Pivka. 0 1 12 2 3 4 5 10 M 1 m ........ 1 1 1 1 koordinator: asist. Peter Marolt • ^^ ■ ^^. öäml mentorji: prof. dr. Vladimir Brezar doc. dr. Igor Kalèiè asist. Peter Marolt študentje: Ana Cankar Zala Petroviè Mager Petra Zamljen Maruša Zupanèiè novo sejmišče 'il J- 1 r' riujf" ureditev novega sejmišča ob Kolodvorski cesti I javne zgradbe park s cerkvijo površine pred zdravstvenim domom detajl nadstreška m 0 1 2