6. štev. y Novem njestu 15. marca 1887. m. letnik. hiiiiUjf) 1. m 15. Ysacega mcsoc-a. Cena nr» je y.a celo íeío l gld., 7.e. pol leta 50 kr. — ^aropnino iu dopTse sprejema 3. Kraiec v Kij^sivi mestu. Kiiiir ie!i kal;o oznanilo v „Doleniske Nov^ice" na-iisDiti dati, plaća m dvostopno f>etÍl.-vrsto 8 kr. /a enkrat, dvaltrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Caguiajerjev plng. Kako nam ïastlirie obrodijo, to ni odvisno samo od rodovitnosti polja in létuega vremena. &mpak v veliki meri tudi od tega, kako je polje obdelano. Res. da je letina tem buljáa, čem bolj ugodno je bilo vreme mfd letom m ieni bolj rodovitna jf zemlja. Pa to ni se vse! Kajti, tudi na rodovitni zemlji iu pri agodutim vremenu je pridelek majhen, če ni bila zemlja primerno obdelana. Ziitegadel zamoremo le lnge, kakor so jih izumili vešči poljedelci. Stare lesene pluge so napredni kmetovalci opustili in se poprijeli z velikim pridom izboljšanib, s katerimi orjejo lažje in boljše. Tako so nastali v teku časa za različne kraje in mnogovrstne zemlje, tudi različno-izbolj-sani plngi. Imamo jih dandanes že mnogo in prav raznih vrst. Vsi ti plugi niao za veak kraj enako dobri in ne moremo več vrst plugov v enem in istem kraju enako dobro rabiti. Zato pa ne smemo, če si izbiramo kak izboljšan plug, nikdar gledati na kako posebno obliko, ampak vedno le na to, da vstreza našim potrebam. Pri izbiranju pluga ae mora ozirati na to, če je zeB)lja lahka ali težka, phtva aH globoka '* Od toii BO ,j(i olirfluila tuđi lioseila „rlTOvi", katero nfivRiiii',' rsliijo jiaSi ktaetovalci za jilug. A tudi aleđii.in beseda se rabi, iter je ifaic slovBtinlcBga rodů, Podlistek. Dolenjsko prebivalstvo po številkah. Slpdfče vi-stice sirer ne bodo kratkočasne, tudi se i njmi v loteriji ne bo dobilo niti vinarja ne; ali podnčljive .bodo za Dolenjce, /lasti za tiste, katerim je na tem, da se prepričajo, kakošno je stanje na Dolenjskem. K dolenjski strani smerno prištevati okrajna glavarstva : črnomaljsko, novomeško, krško, kofe - -sko in litijsko. Kar je občin litijskega glavarstva nad Saio, spadajo sicer k gorenjski strani; zato pa od Ijnbljauske okolice ne bo^ro nič k dolenjski strani prištevali. Omenjena petera glavarstva ali dolenjska stran štejejo 205.068 atano-alcev, t. j dobro vseh ljudi na Kranjskem. Največ stanovalcev ima krško glavarstvo, namreč 5.1,023, najmanj črnomaljsko, namreč 29,888. Najbolj gosto stanujejo v krškem glavarstvu, kjer pride na kvadratni kilometer 58 ljudi, najbolj redko pa v koče-skem okraji, kjer Diva na enakem prostoru 35 ijiidi. Pomnožilo se je bilo pa liudstvo do 1. 1880 (v 10 letih) najbolj v kočevskem okraji, namreč pri 100 ljudeh se je bilo za 9 duš pomnožila, najmanj pa se je bilo pomnožilo takrat v črnomaliskem okraji; pri 100 ljudeh je komaj 1 priiastel. fSelili so se tndi v Ameriko.) Od okrajnih glavarstev na Dolenjskem obsega kočevsko naj več prostora, namreč 1184 kvadratnih kilometrov, najmanj pa čruomaljsko, samo 547 kvadr. kilom. Vsa Dolenjska pa meri 4269 kv, kilom , t. j. dobro od skupne kranjske dežele. Sodnijskih okrajev šteje naša stran 14. Največji sodnijski okraj je kočevski, ki meri 704 kv. kilom., najmanjši je metliški s 169. kv. kilom; največ duš pa Šteje novomeški aodnijski okraj, ali kamniti ; ali je lega zemljišč ravna ali viseiSa ; ali uaj se zemlja obraéa, rahlja ali meša; nadalje se moramo ozirati na to, kako vprežno živino imamo, kako ročni ao delalci, kako spretna sta koTftč in kolar, ki popravljata plug. Če smo tako računali, potem si izberimo plug, ki dobro dela, brazde Čisto odrezava in dobro obrača in ob enem zemljo rahlja; ki je urejen za plitvo in bolj globoko oranje, za vre-zavanje širših in ožjih brazd ; ki potrebuje manj moči za vprego in je lahko vodljiv ; ki je po céni, pa pri tem trden in trpežen; ki je priprosto izdelan, da ga zna navaden delavec rabiti in v vseh delih manj spreten ali manj izurjen vaški kovač in kolar popravljati. Vse to zahtevamo od dobrega pluga za naše razmere. Naš navadni plug pa ne vatreza vsem tem zahtevam. Leseni plug je sploh le za plitvo oranje, pa še to ne opravlja pošteno, ker zemljo ne drobi in rahlja, ampak le obrača, tako da se brazda lesenega pluga po celi dolžini skupaj drži. Ker nima leseni plug primerno zavite deske ali dile, lastne teže ali peze prevrača. Zato je tudi orauje z navadnim lesenim plugom za živino zelo utrudljivo. Ker nima leseni plug zavite deske ali dile, preide lemež naravnost v strmo desko in nastane tako med lemežem in desko en kot, v katerem se nabira zemlja iu s to poveksuje trenje. Leseni plug je pa tudi kaj okđren in težko vodljiv. On rabi vsigdar po najmanj dva človeka, in sicer enega ki drvari, druzega pa, ki vodi in poganja živino. Kolikokrat pa so tudi celo po trije delalci potrebni, in sicer eden za drvarja, dragi za kleščarja in tretji pri živiui! Ali ni tako oranje predrago? Gotovo je pa tudi naravnost nespametno, porabiti dva do tri delalce, kjer lahko eden delo opravlja iii to še posebno dandanes, ko vse toži o dragem delu! Opustimo zatonj tudi mi leseni plug in preskrbimo si po izgledu naprednih poljedelcev izboljšani plug, kateri je za naše razmere in naše potrebe najbolj priporočljiv. In to je Cug-majerjev plug, kakor ga kaže pridjana podoba. Ta plug se je izmed vseh plugov kmeto- ampak ravno, brazde prav za prav tudi ne obrača valcem še najbolj priljubil in zato ga nahajamo in ne poklada pravilno, ampak jo le na stran po našem cesarstvu močno razširjenega. Tudi pri tišči. Brazda se pri tem ob celi dolžini ravne in nas na Kranjskem se je že v veliki meri vdomaŠil, strme deske silno tré in na koncu bolj vsled in se tudi že na Dolenjskem po mnozih krajih namreč 26.000, najmanj pa veliko laški, ki ima le 8.955 duš. Najgosteje je pa ljudstvo naseljeno T metliškem okraji, kjer pride na kv. kilom. 71 ljudi; v kočevskem pa so duše tako redko razpostavljene, da jih pride na kv. kilom, le 29 ; vendar se je bílo ravno v tem okraji pri zadnjem ljudskem štetji pokazalo, da je ondi ljudstvo za 10 odstotkov narastlo, dočim je bil takrat v ra-deškem okraji najmanjši naraščaj, ali bilo je prav za prav Še pomanjšanje — za 5 odstotkov. Največ občin — 41 — ima litijsko glavarstvo, najmanj pa krško, samo 18. Poprek pa pride na eno občino v krškem glavarstvu naj več ljudi, namreč 2.835, v litijskem pa najmanj, in sicer le 852. Od okrajnih sodnij ima pa zatiška največ občin, namreč 24, radeška pa najmanj, t. j. 4. Največja občina je na Dolenjskem (in na Kranjskem, razen Ljubljane) Smihel-Stopeč s 7361 prebivalcev. Krajev ali vasi šteje novomeško gla- varstvo največ na Kranjskem, namreč 508, na Dolenjskem jih ima pa Črnomaljsko najmanj, t. j. 207. Pomnožilo se je bilo ljudstvo najbolj na Zgornjem Pijavškem, kraj blizo Krškega, za 560 odstotkov, zmanjšalo se je bilo do 1. 1880 ljudstvo najbolj v La'ah (občina Koprivnik na Kočevskem) za 90 odstotkov. v Največ vasi obîega občina St. Mihel-Stopeč, namreč 70. Največi kraj na Dolenjskem je No-vomesto, ki je štelo 1. 1880 — 2 človeka manj, kakor 1. 1869, ko jih je bilo 2.068. Od 1. 1869 je pa na Kranjskem narastlo najbolj kočevsko mesto, namreč za 27"/o, Višnja gora pa je zgubila 10%. Ribnica je največji trg na Dolenjskem; šteje 100.? ljudi. Kostel pa najmanjši, ima samo 68 ljudi. Litija se je pa med trgi naj bolj pomnožila, namreč za 23%, Vače so pa za 11% opešale. rabi. Cugmajeijev plug je na pol lesen, na pol železen. Gredelj, ročice in plnženj so iz lesa. Vskd tega je plug lehak. Oralni del pluga, ki se najbolj obrabi, kakor lemež, deska, plaz, kozolec in črtalo, je iz najboljšega kovanega železa. Le-mež je trivoglat in popolnoma k a té poseben del, ki se natakne na plaz in pritrdi na desko z enim vijakom (šravfom). Lemež preide položno v primerno zavito desko, ki spodrezano brazdo, ne da bi se posebno trla, lepo in pravilno obraSa. Plitvo in globokejše oranje se ne ureduje samo s podaljšanjem ali okrajševanjem gredeljua, ampak tudi na kozolcu s tem, da^ se vrhu gredeljna z vijakom privija ali odvija. Širokost brazde pa se ureduje na piužnju s pomočjo plužnega križa, obstoječega z osice in polze. S tém, da se plužni križ, ki je na kolesni ósi pritrjen, z železno in podolgasti podkvi podobno sino sem in ije premika , vrezavajo se Ěirše in ožje brazde. Cug-ma.ierjev plng je lahko vodljiv in rabi samo enega človeka za delo. Poleg tega je pa kaj priprosto izdelan in ga lahko popravlja slehenii kovač in kolar. Cugmajerjev plug s to težo, kakor ga do-sedaj pri nas rabimo, je za srednjo zvezne zemlje; on pa tudi dobro dela v bolj zveznih zemljah, če je primemo težji, sicer pa ravno tiste oblike. Ta plng se je že mnogo popravljal in izbolj-saval v posameznih njegovih delih, vendar so te poprave več ali manj malenkostne. Plug, katerega kaže podoba, je še izvirne ali prvotne sestave in se dobiva v tovarni gosp. Georg-a Zugmayer-ja na Dunaji (Braunerstrasse 10). Ta tovarna izdeluje za različno težke zemlje 27 do 50 kilogramov, pa tudi do 60 in 70 kilogramov težke pluge — brez plužnja — in jih tudi prodaja po teži. Tako računa za 30% težak plug 9 gld. 60 kr., za pluženj pa 9 gld., skupaj toraj 18 gid. 60 kr. Za tnkaj'šne zemlje je 35% težak plug (brez plužnja) primerno močan in stane 11 gld. 20 kr., s plužnjem vred pa 20 gld. 20 kr. To seveda brez vožnine, katera se računi na 2 gld. 90 kr. Plug je poSteno izdelan in iz najboljšega kovanega železa. Naša domača rokodelca, kovač in kolar, ga pa še ceneje in lahko sestavita, Če sta količkaj spretna. Obernimo se toraj do njih! To bode na veliko korist lažjega in boljšega obdelovanja. V. R. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Po Slovenskem se vstanovljajo vedno nove Poddružnice sv. Cirila in Metoda. Kako koristna in potrebna je ta družba, so vam „Dolenjske Novice" uže večkrat pripovedovale. Mi Dolenjci smo dobili zadnjo poddružnico v Krškem. Bolj žalostnega stanja pač ne moremo misliti za človeka, kakor če je po britkih udarcih nesreče tako obupan, da dalje kar popusti vsako prizadevanje, pomagati si. Nekako podobno je z našimi brati i:a Koroškem. Iz golega obupanja, da bi mogli zmagati, se 14. t. m. menda res niso vdeležili volitve V državni zbor. Novi koroški škof dr. Jožef Kahn bode posvečen sv. Jožefa dan v Solnogradu. 25. marca, na praznik oznanenja Marije Device bode pa slovesno zasel stolnico koroške škofije. Slovenskega sicer ne zna, ali trdi se, da je mož izvrsten, našemu narodu prijazen — in da se bode kmalu naučil mile nam slovenščine. Bog daj ! Delegacije so dovohle za vojskine potrebe 52 milijoHOT. Upamo, da ne bode krvavega plesa ; — ali pripravljeni moramo biti. Državni zbor, ki je bil prenehal zarad delegacij, se je zopet pričel na Dunaji 9. tega meseca. Naš ministeraki predsednik grof TafTee je obhajal te dneve kaj slovesno 201etnico, kar je postal prvič naš minister. Čehi zmagujejo in dobivajo svoje pravice polagoma tudi na Moravském. Kupčijska zbornica v Brnu je po večini nemška, vendar pa je sklenila, da se bodo njeni zapisniki tiskali tudi t češčini, Videti je, da pametni Nemci pri nas vendar típrevidevajo, da ne smejo tako gerdo delati z druzimi narodnostmi, ako nočejo, da razpade naša ljuba Avstrija. Kaj je novega po širokem svetu? Kaj naj povemo o Bolgarill? tako sem se vprašal zadnjič, ter sklenil : uboga Bolgarija ? In res je uboga; kajti zadnje dni so se godile doli grozovite reči — tekla je kri, in sicer med brati! V dveh mestih, v Ruščuku in Silistrii, so se oprli vojaki sednjej vladi. Zvesti vojaki so jih sicer kmalu premagali, vendar prelita kri gotovo ne prinese sreče razburjenej deželi. Voditelje tega upora so vjeli ter jih usmrtili, med njimi dva ruska podložnika. V nedeljo 6. t. m. so jih zjutraj ob 3. uri peljali iz ječe pet kilometrov od Kuščnka, jim prebrali tamo smrtno sodbo ter jih postřelili. Kaj bode pa sedaj? Kdo ve? Bati se je pač, da morda poseže Rusija z mečem vmes, zlasti ker sta bila ustreljena todi dva Rosa. Naši državniki se jako bojé, da ne bi bilo sedaj zastonj njih prizadevanje, da se na Bolgarskem napravi mir brei prelivanja krvi. Upamo, pravim, da ne bode vojske. Govori se pa, da se Italija ali Laško zreže z nami, ako bi nas rea Rusija napala. Nam se pa zdi, da bi bila taka zveza prav podobna oni basni, ko je lesica sprejela ježa t svojo lakiiyo. Dejali smo, da .je »emski kancelar Bismark zmagal pri novih volitvah, in res so mu dovolili poskîïd pomnožitev vojske za sedem let z 273. glasovi znper 48 glasov. 83 poslancev pa ni hotelo glasovati. Nemški CBSar Viljem bode 22. t. m. star 90 let. Srečo voščit nm pridejo: naš cesarj-vič Eudolf, danski preftolo in ruski veliki knez Vladimir. Nekteri govoré, da pride tndi rnski cesar Aleksander, kar pa ni lahko verjeti. V Rimu je umrl general Jezusove druibe oře BelîS, star 92 let. Bil je kaj znamenit mož. Na Laškem je bil grozovit potres. Vtíí o njem na dragem kraju. Zarad njega je zapustilo deželo veÈ tisuč ljudi, Siromsitvo je vded potresa po nekaterih krajih nepop^sljivo. Piš^ se Ham: Uršnasóla, fara Toplice, (Knncc.) Bi je res dober kuiiîtofalev oče. Pravili eo mi, da ni bilo dneva, b-di fîi delavnik ali praznik, lopo ali grdo, mrzlo ali vrtce, da lie bil bi šel na pri-liubljer,e gMakuw" v zidanica, kjer je bilo t kleti zmiraj dLd.ireůfa vina ; toda imel je lepo navado, da ni nikoli pil čez mero — v pijanost ga ne bi bil pri:dl;l za nič. Ce bi bil prav iiel iz gostilne, na Makiite je pa šel pogledat, dal tam drugiva za potrebo piti, sam le gotovo mf^ro iz r-izuil, lepo zaprl, Bogu priporočil, ter šel :")( m' v. Bi! je mož po vi Iji božji, v katerem ni bilo nevošljivosti in hinavsčine. Bog mu daj večni (lir in pokoj! Ži el je pravično^ naj ga le posnemajo otročiči in vsi ki so ga poznali. Bog duj áe mijdgo rakih ljudi, pa bo kmali na svetu drugače. Kdor svfije fitariže lepo ima, Bog mu sreči) lia; to seTi videl sam pri tem človeku, in ^iirrtdi tut;a sem se tudi bil namenil, postaviti mu v SiH.min ta mali spominek. Bodi mu zemljica Ishka! UjČek. Iz Krškega. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se je tudi v Krškem vt^tano'ilfi za ,Krško in okolico", iu sicer v nedlím 6 t, m. Da se vstano^i tudi tukaj po-driižiiica, da se v ta namen nabirajo udje in i^kliče T-tanovni zbor, v to je imel pooblastilo od voiîttva družbe preČ. gosp. dr. Jurij Ster-benc dekan v Leskovci in deželni poslanec. Na ■ jegovo prijazno vabilo došlo je bilo veliko domiiljub-v iz Krškega, Vidma in Leskovca, ki 60 se bili zbrali v prostorih „bralnega društva" T goHtilai gosp. Gregoričft. V precéj dolíftíiiíii in po moíi vzbuditi to prelepo spomlad, kterej naj jedrnatem govoru je pozdravil oiaťnjeni pre- sledi zoreSe leto in bogata jesen? Pač so se Častiti tlomoljui.:! navzoče Í£i v prav umljivi be- vstanovile nže p^^ddružnice tu in tam ; zadnji čas sedi razjasnil namen glavne družbe in posamez- jim le doSla nadepolna sestrica v Krškem — nih podružnic. Om^-ijujal je, da je bilo število itli malt;, premaîo jih je! In te, ki so, ali de-SloveDCftv v prejšnjih časih večje, dfï m jih pa lajo po svojih močeh? Dvomiml Imamo jo tu Nemci, Lsilii in Madji-r: stiskali. V «.ovejSem v mestu družbo uže leto in dan. Pa je li storila času širijo zlústi nemščino 8 pomočjo „Schul- evojo dolžijost? So jej li udje vsi, kterim je to Tsrajna". Slsi^eaci pa morflroo gledati, da se mi^giiČe? Zanikavam naravnost. — Someščani, naee Stc^vilu iie zmanjša. Mnterinski jezici œo- izobrož?ni Slovenci iz okolice, retanimo! Vsto-ramo činlati. Cisianje materinskega jezika pri- pjmo so t kolo gorečejih bratov svojih od zelene T-oročujejo c.;ló Hí;ofie v spojili pastirskih liatihj Št3Ljeri-.ke do obal adrijanskega morja. 23. tej^a na pr, leto;? niaribi.irski in Imski škof. Družba meseca ima naša poddruinica letni zbor. Zápisy. Cirila in Metoda nima naffieiia, nemščine iz- site ee do t:ikrat, ali vsaj takrat v pretoristno podrivati ali vrivi^ti slovenščino po nemških in potrebno družbo kot letniki ali vsaj kot pod-b;;-;jih. Ona hoče le otr^iŠke vrti' in šole posta' - prrniki vsi, kterim je to količkaj mogiiče! So-Ijati za one Slovence, katerim občine di vlada vnižnik ne počiva; — tudi mi ne držimo kri-slovenskih šol ne dajó. Tej družbi ali njenemu lema rok! glavnemu vodstvu hoče pomagati tudi naSa po- S kmetov blîZO Novega mesta. — Yeliko-drnžnicíi. Po tem lepem govoru je gospod dekan krat sem uže cit.il v „Dolenjskih Novicah" od prečital èe pn^víla za podružnico. Enoglasno so trtne uši, kako sb jo semkaj v naSe kraje zabila odobrena. Potem je bila volitev v odbor, klatila in koliko škode da nam sedaj preti. Ali Na prošnjo vseh udov so volitev sprejeli sle- žalibog, k nam se je zateplá se strašněji uš, deči gí/spoilje : Načelnik preč. gosp. dr. Jurij dvono::ata, katera bmcava nedolžne dušo in Sterbeno; njegov namestnik gosp. dr. Men- grize še ciste sfirca. Ta pošast, se le 18 let cinger, odvetnik v Krškem; zapisnikar goep. star hudobaež, je zapeljaval otroke od 6. pa do Ferd. ČernovŠek, telegr. upravnik v pok. na 12. leta v nesrečni nečisti greh in učil še ve-Yidmu; blagajničar gosp. J, Jazbec, telegr. liko druze^;», čefiar tnkaj pač ne smem imeno-preglednik v pok. v Krškem. vati. Pa hvala Bogn, da sem kmalu zvedel to Kot vstan:)vniki no k družbi pristopili vsi grdobijo in naznanil sodniji, da ga bode po poti gospodje in pa še g.^spodje: Dragot. Ripšl, stavah kaznovala. Ne bom pravil, kedo je ta župnik na Vidmu; Ani. Jug o vic, meščan in capin, ki se ni brigal ne za Boga, ne za ljudi, pekar, ter J. Lapajne v Krškem. Letnikovje ki ni prejemsl snetih zakramentov; rečem le, pristopilo dosta Čez 20 Pri vHtanovnem zboru da je sin slaboznanega očeta. Res jabelko ne 80 vplrtčstli ti ÍQ Tstsnoiniki že lepo svoto. pade daleč od drovesa. Iz Novega mesta, 12. marca. — Sv. Gregor Dragi stariši, skrbni oČelge in matere, ni— prvi spomladanski dan — pravi nas kmet. kar ne jemljite pod streho capinov, katerih ne In res, letos je kaj prijeten. Tako ljubko ti sije poznate prav dobro — posebno ne, če niso iz prijazno eí>íiičice, da bi jo kar vnu potegnil v domače fare! prijazno naravo, ki se bode kmalu ogrnila v .. . . .. . pisano krilo brezštevilnih cvetic, v naravo, po n - x « kojej črni kos užo sedaj doni svojo svatovako Oomaee vestl. pesmico! — Take misli so mi rojile po glavi, (Iz deželnega odbora.) Okrajna cest-ko se vsedem po kosilu ter vzamem v roko časo- na odbora krški in kostanjeviški imata po sklepu pie. „Družba sv. Cirila in Metoda", in spet deželnega odbora most preko Krke pri Brodu «družba sv. Cirila in Metoda" — in v drugem prevzeti v svojo upravo in popravljanje, listu — in zopet ravno tisto. Tu so pristopili (Sodnijski Bvetovalec) g, Martinak kot letniki skorej vsi, tamo domoljubne dame je prestavljen v Ljubljano, napravile lastno poddružnico — poslale uže čez (V Trebelnem) je bil za župana izvoljen 220 gld. — tu se je spominjal blag duhovnik Anton Miklič, za svetovalce pa: Anton Mi-Trle družbe na smrtnej postelji ter s tresočo roko klavčič, France Piškur in France Peterle, zapisal Še 10 gld., ko je bil uže poprej odločil (Na Mirni) je drugi učitelj Ulrik za-njo 100 gld. To je tudi spomlad! eem vzklik- Konjar, potrjen učiteljski pripravnik, ïiil, spomlad v našem narodu. Katoliška na- (Občinskih doklad) je deželni odbor ^■odna šola edino more osrečiti naš rod, ona dovolil fari sv. Trojica 50 procentov. Gori pri ®đina prepreči pogubljivi liberalizem in ponem- Ribnici 24, Toplicam 50, Kostanjevici 20 in ^enje naših otrok! In ti Dolenjska, ali pomagaš Vinici 50 procentov. (t Umrl je) 4. marca t Ljubljanskem samoiUna &aiičiákan č. o. Heorik Hirsch, rojen Novomeščan. K, i. p.! (Prijateljem Badjerejstra) naznanja-mOf da ee tiska in kmalu izide knjiga o sadje-reji s podobami, pisana po slavno znanim vodji kmet. šole na Grmu, g. R. Dolencu. Dobivala se bo pri J. Krajcu v NoTem mestu in po dragih buktarnah. Natanineje naznanilu prihodnjih. (Noya zima) je nastala po lepih spomladanskih dnevih. Sneg je zopet vse pobelil, (Posojilnica t Črnomlji) poslala nam je ražun za drugo upravno leto 1886. Temu ražunu povzamemo, da je ta zavod imel v preteklem letu 28.233 gld, dohodkov in z všteto gotovino onoliko izdatkov, torej 56,467 gld. 46 kr. prometa. Hranilne uloge so narastle na 21.883 gld. 75 kr., pri strankah izposojenih je 23.298 gld. Deleži drustvenikov znašajo 1162 gld., rezervni zaklad pa 646 gld. 89 kr. OdSietega dobička v znesku 372 gld. 65 kr. dovolil jo obSni zbor med drugim: Za „Narodni dom" t Ljubljani 5 gld., za podružnico sv. Cirila in Metoda v Črnomlji vetanovaino 10 gld., požarni brambi v Črnomlji 15 gld,, „Narodni Šoli" 10 gld. (Poddružnica sa. Cirila in Metoda) za Rudolfovo in okolico ima letni obini zbor v sredo 23. marca ob 6. uri zvečer v tukajšnjem ,Narodnem domu" s sledečim programom; i^J Nagovor načelnikov ; i/ sporočilo tajnikove in blagajniČarjevo; ej sprejem novih udov; dj nasveti zlasti, kako bi se dala delavnost poddru-žnice pomnožiti ; ej volitev novega načelništva in zastopnikov za veliko skupščino. Dr. J. Mariako. (V Beli cerkvi) se bo cerkveni stolp na novo kril. — Razpis o drežbi se bere mej naznanili. (Če ima kedo kajtirjati) po ranjkem metliškem proštu D, Trčku naj se oglasi do 30. marca pri ondotni nemèfei komendi. (Starine) po Dolenjskem marljivo zasledujeta gosp. Peč nik v Krškem in goap. nad-inženir Leinmiiller v Novem mestu. Njun trud pripoznavajo učeni gospodje na Dunaji. (Pojedino) so bile napravile v Krškem 3. t. m. gospe. Ali je to za postni čas primerno, nočemo razpravljati. (V Rudolfovem) se je napravil krasen oder za gledališke predstave. Přetečeno nedeljo je bila prva, s ktero je bilo zbrano občinstvo popolnoma zadovoljno. Prepričani smo, da bodo Trli noTomeSčanje prihajali z najveČo radostjo k tem predstavam, ki bodo v lepem domačem jeziku — vsaj nam je znano, da so jih poslu-iali radi doslej celo v tujih glasovih. Novi oder bode »Narodnemu domn* da mestu same- mu v ponoB — toda treba bode nabrati še kakov krajcar, da se poravnajo vsi stroški. (Godbeni k]nb)v Krškem godil bode 17. t. m. tukaj, 19. t. m. pa v Brežicah. Da bi v Brežicah zbudil zaspane Slovence, to bi bilo želeti. (Slovenci v Ameriki) ne zgubé ne svoje vere ne svojega jezika. Oboje so spričali letos; vpisalo se jih je letos tepo število — 40 — v družbo sv. Mohora po prizadenju samo enega tamo bivajočega slovenskega učitelja. (Koliko pa jih je pri nas doma, ki se ne upišejo, da si bi jim bilo to kaj lahko mogoče! — V Kalu-metu pri Michiganu, pa so vetanovíli slovensko, rimsko - katoliško podporno družbo sv. Jožefa. Poglavitni praznik jim je 19. marc, sv. Jožei, (tam ta dan ni zapovedan praznik kakor pri nas). Ta dan morajo biti vsi pri sv. maši; tretjo nedeljo po velikej noči, ko se obhaja varstvo sv. Jožefa, morajo pa prejeti skupno sv. obhajilo. Nameu družbe je, podpirati druitvenike, ki so zarad nesreče ali bolezni za delo nesposobni, Družtvenik mora spolniti 18. pa ne sm* prestopiti se 55. leta ter mora biti poštenega vedenja — in Slovenci, — drugi se ne sprejemajo. (O govorih.) Da se dobi denar za oder, napravijo domorodni gospodje očitne govore v Narodnem domu. Prvi govor o pesimizmu in optimizma je uže imel přetečeno soboto g. prof. PeruŠek. Bil je dobro obiskan. Drugi govori bodo slfidili, toda zarad odpotovanja g. ravnatelja Dolenca ne v naznanjenem fredu, ampak tako-le: V četrtek 17. marca bode govoril g. prof. Pajdiga o elektriki (z različnimi poskusi). V četrtek 24. marcija g. profesor Vrbovec o Novem Mesta v prejšnjih ča^ih. V soboto 2. aprila bode govoril g. R. Ďolenec o kipenji vina. Ker 00 govori jako zanimivi, se nadejamo, da se jih bode vdeležilo mnogo občinstva, zlasti ker je namen blag — podpora gledališkega odra. Razne vesti» * (Potres v Italiji), o katerem smo aže zftdnjie omenili, povzročil je strašno škode i nesreč; več sto his je razrušil; najhajše je bit v Lig^riji; kolikor je doslej znano, ima meato Bajardo 300 mrtvih in ranjenih, Dianv-Marina 250 mrtvih in ranjenih, Bnssona 50 mrtvih in 36 ranjenih, Diano-Oastello 30 mrtvih in več rau enih, Castellaro 30 mrtvih in mnogo ranjenih. Ljudje bežali bo na pol nagi na ulice, nihée si ni veé apal stanovati v hiši. Živež se je grozno podražil. Več preranih porodov je konatato-vanih, jedna žena je od strahu nmrla. Kuhar, ki se je ravno bril, si je vsled potresa skoro vrat prereza!, Tnjci so kakor blazni bežali na kolodvore. Osem posebnih vlakov odělo je iz Nice v Pariz ž njimi 7000 tujcev, 4000 tujcev zbežalo je v Italijo. Do 23. t. m. je 15,000 tnjoev ostavilo Nico, zaradi tega prebival- atvo obupano. Potres segal je do Favije, na jugu do Korzike, na vzhoda do Spezie, na zahodu do Mar-aeilla. Ob vsej ligurskej železaioi, to je 220 kilometrov, biva prebivalstvo pod milim nebom. V Mentoon je 150 hiš tako poškodovanih, da se ne more v njih stanovati. V Genovi je veliko ljudi prenočevalo na ladijah, v vozeh in omnibngih. Za prenočišče v vozu plafievalo ee je za jedno uoô po 100 frankov, * (Ne pijte žganja, škodovalo bode) ne le vam, ampak tndi vašim otrokom! Neki angleški list pripoveduje sledečo: Neki oče je bil po žeranjepitjn ves ostrupljen. Imei je sedem otrok, ali kakošoih? — Prva dva sta anirla valed božjasti kmalu po rojstvu; tretjega so morali dati v norišnico, ker je imel neozdravljivo blaznost; četrtega so vtaknili v prisiljno delavnico zarad potepanja. Hći ae je omožila, pa kot omožena umorila svoje lastno dete, ostrupila svojega moža, ter umorila še sebe. Šestega 80 zavolj umora obaodili v smrt — in sedmi otrok je prav miad umrl. Oće te nesrečne družine pak je obi-omel in zbláznil ter končal v hiralnici. To dela „šnofis!" * {Varnost na laskih železnicah) je taka, da 80 nedavno trije lopovi v vagonu usmrtili nekega Giordona, kupca z zlatnino ter mu vzeli 1000 frankov v gotovini, 30,000 pa v dragocenostih. (Koliko se popije žganjatva) na Francoskem? Ne samo pri nas, ampak tudi na Francoskem se razširja kuga žganj epi vstva. Imeniten francoski zdravnik pravi, da ae ga spije ondi sedaj trikrat toliko, kakor pred SO leti. Leta 1881 ao napravili 182 milijonov litrov čistega alkohola. Povžili so žganja za: 90,931,800 frankov. Zgubili so, ker so zamudiJi delo. Zavolj pijanosti: 962,771.000. Zdravniki so atali pijance 60,842,000. Oskrbovanje zblaznelih pijancev 2 321.300. Samomori pijancev so napravili akode za 3.170.000. Stroški pri sodnijah 8,894 500 Skupaj 1.138,980.600 frankov. Zavoljo žgaujepivstva imajo torej Francozi v enem letu zgnbe veá kakor 1100 milijonov frankov. To je pač grozno I Toda, Ijnbi Dolenjci, tudi pri naa bi se pokazala po šnopsvi prizadeta škoda grozno velika, ko bi jo kdo tako iz-raćunil, kakor jo je uni níeni Francoz. * (Na Angležkem) v Glasgovu ao napravili veliko pojedino tatovi za 150 oseb. Vdeležiti so se je smeli samo možki, ki so mogli dokazati, da ao bili uže kaznovani zavolj tatvine. * (íludié vjet) V Žili na Koroškem je neka ženica v loteriji zadela in doblila izplačanih 80 gld. Soaeda ae je polakomnila na ta denar, preoblekla ae v noĚi^ v hndiča in terjala od stare ženke „denar ali pa dulo". Slnčaj pa je nanesel, da sta isti hip stopila dva žandarma v hiso in hudiča vzela seboj — v ječo, kjer bode sedaj premišljeval svojo lakomnost, Smešnice. * Ućitelj vpraša učenca: Koliko je dvakrat 1, dvakrat 1 je ? učenec mu odgovori: to je 11. Učitelj ga vpraša: kako mora to biti? hm — pa ne veste ÎU učenec mu na tablo zapise, enkrat ena, dvakrat ena (11) t» je enajst. * Neki kmet je bil pri vprašanju za velikonoč, m to mn goap. župnik vprašanje atavi, ni znal odgovoriti ; na to mu pa reče gosp. župnik : vidiš, aaj tndi v farni knjigi je zapisano da nisi nikoli nič znal ^ prosim goap. Župnik, tudi zdaj tako napišite 1 * Kaj je najhuje? vpraša učitelj nčenea. Maogotercn odgovor jenčitelj dobil, vendarnaj- mlajii Jožek odgovori: o l^esn jnnee voziti očiti, ko jih muhe pikajo. * Medved in tat. — Nekega Italijana po Ogerskem z medvedom in opico (merkvico) potnjočeg« vjame mrak, ko je priSel a avojo družino ravno do nekega mlina. Italijan prosi mlinarja, da bi ga z njegovo družino čez noč v hišo vzel. Mlinar na to reče: „Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom?" Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: „Medveda bodemo v svinjak zaprli, ako je prazen." Mlinar: ,Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za noeoj jo hočeva v kuhinjo apraviti, medveda pa deneva v svinjak. Kakor rečeno, tako storjeno. O polnoči začnjeta mlinar in Italijan nek strašen jok in atok in klicanje na pomoč. Obadva vsta-neta in ideta gledat, kaj da je. Spet zaslišita glas — iz svinjaka: „pomagaj, kdor je živ! o pomagaj, kdor je živ! o pomagaj, kdor more pomagati 1 za Božjo voljo!" Mlinar povzdigne glas: ,Kdo jeP kaj je? Glas iz svinjaka: »Dragi moj kume! jaz sem! jaz tvoj kuOT (boter) in sosed J.; vse ti hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, knme, jaz aem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa vlažim v evinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo za nogo, pa ona se v tem hipu v živega hudiča spreobrne, me zgrabi, ae na me vaede, me gajete in tlači, ima dolge kremplje, me grize In čeSe (zaušnice daje) in kamor me prime mi kos mesa odtrga; za Božjo voljo! pomagaj mi bratec! resi me živega hudiča! nikdar več nečem kraati." Na to se Italijan oglasi in medveda zapové, c naj Človeka izpnsti in iz svinjaka pride. Tat pa bil vesel, da je Živ iz svinjaka prišel, akoravno bil močno raapraskan in razmesar en. „Nov.* V mssecu februarju v Novomesto vračujoCa se pisma: Maria Bernad, Budepeat — Ana Jndes, Beligrad — Fani Knlovic, Graz — Ana Boje, Dolenja vas p. Pristava — F. S., post, rest. Sv. Vid p, av. Rok — Josef Kerer, HI, Klara p. občina — Frančiška Mirti, Zagreb — Eufrosine S: Joanidea, Westcrland Honíte St. Michaels Hamlet Liverp. — Jochan Brndar. B»' stajil — Josef GoriSek, Gornjo Vrbpolje — Tomag Brinskole, California reo, — Mica Hrovat, Krskavas p. Videm — Otto Olbrieht, Budapest — Franc Marner, Wien — Ana Tomažič, Zalog — Martin Lenarčič, Beršlio, — Karl Prime, Berzenze — nnleserlich Karlstadt ~ Josei Umek, Uščah — Elliaa Mak, (?) Deutscbland — Josef Uđovič, (?) Slavonija — Jane? Johan, Verbovac — Math, Kobal, Zagreb. Žitna cena v Novim mestu 7. marca 1887. Domače pšenice mernik 2 gld. 33 kr., Debelače (koruze) 1 gld. 40 kr., Soršice 1 gld. 90 kr., Rži 1 gld. 66 kr,, Ječmena 1 gld. 60 kr.. Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 95 kr., Krompirja 1 gld. Loterijske tre&ke. Gradec 5. marca 20 21 85 78 40 Tr«t 12. marea 63 69 90 68 32 Oznanilo! Posojihîica v Cl'liomljl, regisí rovari a zadruga z Dpoirtťjeno zavťzo iina radí pi'CllK'lllb drustTCîiill praYÎl f:břiii xbor di.t 27. Efiiirca t. 1. ob 3. uri populdiie t posojiíiiiúii hol)i. K obilni vdeležitvi vse drij.^tveni>e \)juf3iio vabi [20] Naèelf;tvo. Vabilo na narcčbo in prošnja. "^"J „Zgodovina petíagotiie", ki se tiska v „lloitclisknn ToT0iií>n'-, iziCL'v pcistli^i Lujižicí, ki iíO)t^ki [irijalc))^ — Tri n j pj'liki })i-osin!, da bi mi oni gofpí úje, ki ao drbiii nícue kalin kujigo ua cgleii, vrniti jo blagovolili nri r oje fitríške, ako jo obdrřaí! ne raineravaio. V Krskem 10. marca 1887- Ivan Lapíijítc. Kovačnica v raj€m z vaim polrtliíiim orodjtrti se dobi uň Do;enjt Straží blizo NoVfga ii^esta. — Pit^miua Tjnastinjii Laj ne pošiljajo z adťcBo: ^tela ffiarcelan, líovačeva vdoTa, v I.Tiiíensíiťiii jíradu, faríi Vrcèina Toèla Kovonurto, lírsrjske in rjeirik detelje, očiščeno seme piederca (/ide), B preijslî lips n teidjo in inwiï^. m tako tudi cement za zidiinje Todiijíilíov se dobi pri Franu KastelUm^ trg(>vcu v Kandiji. priporoča tudi železniiio îii ëpeceiijslio bhigo. [18-2] fara PreSnii pri Novom mentn. sce se gos v na em u T Novem mestu ali v bližnji okolici. [14-3] v Novem mesiu odrlate se prniajaiuici, jedou na glavncnu Irgn, draga nasproti c. kr. oki'ožoe soduije takoj v riajcRi. Nataiiiïneje izvé so pod naslovom; IfiSïn ;y;0sp0íííii' ší. 46. [al] rt'sTîiiue Novomesto. (pošta JesíMiice íííS S;lVÍ) prodaja; Ssmenskí oves: Triumf 100 kg. 15 gld. Liiíovu 101) . 12 Semenski krompir; Najboljše vrste, kakor; Carly ■ 9—4] Vcriiioïit, Magnum bonntn, Gripple oftstle 100 k,:^. 6—8 gld. Semensko ajilíi ; Škotsko, sfobrno sivu lO-ikg. 8 „ VrliOVe sadike: Salix viminalis, Sítl^x viniínalííí imr-purea in .■jalii amygdaiina lOfX) kosov ]K) 2 gld. Fižol (ovljac) 1 h<;;sl:obtev 12 gld. dražba t v Beli cer k Ví s-,: b(í ccj'kvoni stolji na novo kril. Klfipíirska d(;la ko ■írevdariciia na 400 gidd., tesarska in dnign pa ca 472 gnld Dlažba bo v TH'.doljo 27. marca ob 3. «ri popolndiie, in so bo dtlo oiiemi) prcpiiKtilíí, kteri bo najcentji pouiidbo .sînrd ili 10 odnîotkov varšoinc {vadium) poloí.jl [23] Dva hlapca, která sta konj vajen», so takoj v hlnžbo «prejmeta v Hmetniško grajščino. [22-1] OstrbiiiŘtYO. Ccge^Kšca ra F^^cdaj! pp^ Cegclnica Mizo gradu Bieitenim, 7. Ypn potrebno pripravo, in Va zecnljišća, se takoj prciJá. Hosta ic {íliria je blizc, íd kar se opeke na-|;ra^ij se ithko takoj proda in ludi po dobri cesti vozi, Jožef Spelko, Podgora Ět. 35. 1 J, Najiítiireje ljudsko zdravilo je (P. konc. cvet za ude wm.» ___M^^ (^[TRADE^WAR^ oTithíi leiiELL'^û iS imeiïoîïi Klosterneuburger Gichtfiuid, fireiskár" v kcmifiiem Is-biirnturiju řdiav-tvono pc.liiíijakí! preiskave, ter je fjrodiijíi ïaviirtu"tlili- po c kr. koiicPHÍji, KI po proto-Itolirtini t-írilki. lsti je po Hvoji ])rftTÍlní in řkrlmi sesí.avi lit uajnavi. ItKknv Indi j)o (ívojsin iKvrBtnťm -isiK-hii najbolj priljubljeno in razSlriflnû /diavilo. Ta iivtt. jf: ť
  • il in lok ^npfîr pTfitin in i-^Tiiifttiztfiu. ttlalintti ini^i^^ iu l^ntniť. Íii-i budl.MUili. pli liiilefiiiaJi t Urif.i in If'iU^i pri xolm-iulUt tri^iinjl T UHeKih, krťn, }joaobBo v izuitaU, pri X>o-IcMnuli T řrcTah . pri riiinloijf »111 iiillli, pri piciapeti hoji Ril jaliRUji. liabi ae tiii[ieš^o, ker iiiiRjo rteli, kieiih obatoji, Ixvrtilin) z^IraTUii« muĚ. Toiaj je pomoi liitra in gotova tudi v usjbolj trdovratnih aluCsjih. Cena m&le flaéice 50 kr., velike flaèice 1 gld. Hazpo ja lokar A. Hofmann v Kloetorneubiirgu. Za poilnino 15 krajcarjev vel, [1—41 PrHVO SB i3o>iirn to mlra-vilo le prj sledocili gg. lekarjih: Ï Ljubljani: J. Swnboda. V IfaTcni nmtii; Friil. Halka. V Garld: G. Christofoiett. V Gradeča: A. Nedwed. VCeloveo: P. Blrnbachcr. V Itelnkn: Frid. Sotialz. Več o teiD pové „Vred. Dol. Novic". OdgoTond nrednlk, izdajatnV) lalohiik I, Krajee. KoTomesto. — Hfttiinil J. Kr«j6e.