J« mof< je 0. DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN - IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 27, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ff Wi, da je Je,)alZed.državev 0 svetovno vojno ^ngton. _ Senator sl)0 lz Montane je v senat-' lci včeraj javno zatrje-nedavno angleški daj r George Paish re-Zeo^j,ebPa naj se vse udele-a v cerkvi sv. Jero- Počitnice sta % Jy T°mšič in njen sin a Se odpeljala za dva tUl> k^ ** M*. Juričič, ki je k bosta zgrabil za. roko in ji vtaknil prst v vrelo juho. Na Western Reserve univerzo Mr. Frank čebul, sin slovenske trgovske družine Frank čebul, iz 1147 Addison Rd., in 14615 Sylvia Ave., se je vpisal na Western Reserve univerzo in sicer bo študiral medicino. Frank je bil odličnjak na Col-linwood High šoli, ter je radi tega prejel enoletno šolnino. Le pridno se uči še naprej, Frank! Tovarno odprejo Iz Detroita se poroča, da bodo zopet odprli Briggs Mfg. Co. na 12825 Taft Ave. v Clevelandu, ki je počivala vse od leta 1932. Tovarna bo začela obratovati najbrže 1. januarja. Koliko h, lvlfS T i ...... — ' 0rnšič. želimo ji- delavcev bodo vzeli na delo, se se zabave. ' ' ne ve. ci Tožijo parobrodno družbo it v Schaya Sud, ki na Atheniji, ki je odplula iz Li- na 3566 E. a na okrajni St C'evelandu fij« ^ v'ožilE ^d Za $25,000 proti SU(1 ,'te Star parobrodni ki jj® odličen češki glas- Nrevrpil Zase in za svo_ Ch 1 Hstek na Queen a v . "erbourga do New Ji^'ula oa" 3Uliju !939. Ko ie ta avS«sta, orne-% Da]j a. Prostora na 1 80 jim pa prostor) je vložil tožbo tukaj. verpoola 2. septembra ter je bila drugi dan torpedirana po nemški podmornici. Sud trdi, da je izgubil s potopljeno ladjo muzikalij v vrednosti $16,539. $5,000 zahteva, za svojo ženo radi prestanega strahu in mraza ,ko so čakali na rešilno ladjo, ostalo pa zahteva zase iz istega vzroka. Sud je kupil prevozni listek v uradu te paro-brodne družbe v Clevelandu, zato Francoske matere so prve v krušnih vrstah Vichy, Francija. — Matere,, ki imajo tri ali več otrok v starosti 14 let ali manj, bodo dobile prednost v dolgih krušnih vrstah. To veliko pomeni v tem času na Francoskem, ko je potreba čakati dolge ure v vrsti, predno morete kaj kupiti. Te vrste niso samo pred pekarijami, ampak tudi pri grocerijah in celo pred mednimi trgovinami. Matere z mladoletnimi otroci bodo dobile od vlade karte, s katerimi jim ne bo treba čakati v vrstah, ampak bodo lahko takoj prišle* do prodajalne. -o- Dvomljiva šala Solomon Sisser, oskrbnik hiše za 12 družin na 376 Eddy Rd. je povedal policiji, da so neznani zlikovci naslikali na vrata in na steno nemške kljukaste križe. Potem so na nepojasnjen način dobili vstop v klet, tam zamašili odvodni kanal, nato pa odprli, vodovodno cev. Ko je prišel oskrbnik domov o polnoči, je bilo v kleti več palcev visoko vode. Poroka V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca ob devetih gdč. Emma Koprivnik, hči Mr. in Mrs. Martin Koprivnik iz 8514 Vineyard Ave. in Mr. Frank Urbančič iz 2940 E. 82nd St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v novem stanu jima želimo. Ples v Euclidu V sredo 28. avgusta se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ples, za katerega bo igrala godba od WPA glasbenega projekta. Začetek bo ob osmih ?večer. Vstopnina pro sta. Občinstvo je prijazno vabljeno. NAJNOVEJŠEMESTI WASHINGTON, 26. avg,—Senat je danes odglasoval z 67 proti 4 glasovom, da se ameriških fantov n« pošlje za vojaško službo izven ameriških posestev. To se tiče onih vojakov, ki bodo poklicani na obvezno vojaško vežbo, če bo tozadevna postava sprejeta v kongresu. Že prej je bil sprejet predlog, da se tudi narodne garde ne pošlje izven ameriških posestev. Senat je tudi sprejel predlog, du »a v nobenem času ne more vpo klicati več kot 900,000 mo\ na enkrat na vežbo. BERN, Švica, 27. avg.—Sinoči in danes zjutraj so švicarske protizračne baterije obstreljevale tuja bojna letala, ki so letela nad deželo. Obstre-ljavanje se je vršilo, ko so letala plula vzhodno preko dežele in potem zopet nazaj. Sodi se, da so bila to angleška letala, ki so letela bombardirat Italijo. Nobeno letalo ni bilo zadeto CLEVELAND, O,—Delavci pri Precision Casting« Co., 12600 Berea Rd. so včeraj odglaso-vali z 85 proti 67 glasovom, da niso zato, da bi jih v tovarni zastopala CIO unija. Pri tej tovarni se je nedavno vršila stavka, pri kateri je prišlo do več izgredov, nakar je Narodni delavski odbor ukazal volitve, da se določi, če bo delavce zastopala, CIO unija, ali samostojna unija, ki so jo delavci že prej imeli med seboj v tej tovarni. HAZARD, Kentucky. —Tukaj je umrl Jim Cochran, star 39 let, na posledicah kačjega pika. Cochran je bil član verske sekte, katere glavni nauk je, da pripadnikom te sekte niti kačji strup nič ne škodi. Pred štirimi dnevi je umrl tudi nek drug "vernik." Oblasti si na vse načine prizadevajo zatreti to blazno početje. --o--— V Italiji že čutijo posledice vojne Washington. — Dobro poučeni viri naznanjajo, da prihajajo poročila iz Italije, ki trdijo, da se tam že čuti pomanjkanje živil in raznega materiala. Pomanjkanje premoga, petroleja in bakra, se že občutno zaznamuje. Vse to kaže, da je Italija mislila pri vstopu v vojno 10. junija, da bo vojna v par tednih končana. -o-—•— Za pomoč trgovcem Washington. — Senator Murray iz Montane je vložil v senatu resolucijo, da bi se sestavil poseben odbor v senatu, ki bi začel proučevati probleme malega trgovca. Mali trgovec je ,ki ima danes najbolj težke čase, a vendar je on, ki vzdržuje deželo. -o-- Program v javni knjižnici Mrs. Fischer, ki je učiteljica za državljanstvo pod pokroviteljstvom WPA prdjekta, vabi za nocoj v St. Clair javno knjižnico na 55. cesto in St. Clair Ave. Program bo od 7 do 9 zvečer, brez vstopnine. Na programu bo glasba in petje in Mr. Gr-dina bo pokazal nekaj premikajočih slik. Vsakdo je prijazno vabljen. Pridite na sejo! V sredo zvečer se bo vršila seja zastopnikov in zastopnic skupnih društev fare sv. Vida. Predloženi bodo računi od zadnjega bazarja. Nemci so včeraj bombardirali Irsko ska vlada je danes naznanila, da so nemška letala danes popoldne bombardirala tri naselja v okraju Wexford. Bombe so ubile tri irska dekleta. Vlada je takoj ukazala, da se pošlje v Berlin oster protest radi tega napada. Bombniki so napadli kraje Campilc, Ballynitty in Bannow, ki so vsi v bkraju Wexford, na južnovzhodnem irskem obrežju. Kraj se nahaja ob Irskem mor- Italija prijazna napram Jugoslaviji RIM, 26. avg.—Vse italijansko časopisje je danes v skrajno prijaznem tonu pisalo o obletnici sporazuma med Hrvati in Srbi. Laško časopisje je zatrjevalo, da vse prijatelje Jugoslavije veseli sporazum, ki je bil dosežen med narodi v Jugoslaviji. -o- Trgovski tajnik Hopkins se je odpovedal Washington. — H a r r y L. Hopkins, trgovinski tajnik v Rooseveltovem kabinetu se je odpovedal svojemu uradu. Kot vzrok je navedel rahlo zdravje. Roosevelt je sprejel resignacijo, toda Hopkins bo ostal še naprej v Rooseveltovi bližini, najbrže kot knjižničar njegove zasebne ogromne knjižnice., Od kabinetnih uradnikov, ki so šli na vlado z Rooseveltom leta 1933, so se odpovedali razen dveh že vsi. Ostala sta samo še državni tajnik Hull in tajnik notranjih zadev Ickes. -o-- Jugoslovani v nemškem ujetništvu New York. — Na podlagi pisem, ki so jih dobili sorodniki iz •Češke, je nemška vlada zadnje čase izpustila 300 čeških dijakov iz konfinacije v Oranienburgu blizu Berlina, čeprav se jim je naročilo, da ne smejo govoriti o tem jetniškem taboru, pa pripovedujejo, da je v konfinaciji zdaj še 12,000 oseb in da je bilo poslanih tje zadnje čase zlasti večje število Dancev in Jugoslovanov. Tam je tudi še vedno 4,500 čeških dijakov, fantov in deklet in da je tam tudi bivši avstrijski kancler Schuschnigg. TOŽBA, DA ROOSEVELT NE BO NA GLASOVNICI Taunton, Mass. — Odvetnik Joseph Ferreira je vložil pri vrhovni sodniji države Massachu- 'ju, bivšemu predsedniku unije setts zahtevo, da se Rooseveltovo hišnih uslužbencev, se je dozna- To je bilo prvič, da so nemški bombniki napadli irsko ozemlje. Irska vlada je poslala oster protest v Berlin. London, 27. avg. — Več kot šest ur so Nemci napadali London danes ponoči. Nskaj bomb je padlo tudi v »ezidenčni okraj bogatašev, kakor tudi v gosto naseljeni okraj delavcev. Protizračne baterije so branile Nemcem nad središče mesta, toda krožili so krog in krog v neprestanem poletu. Nemci so se začeli posluževati taktike, da napadajo drug za drugim, to je v dolgi vrsti in ne kot prej,, ko so napadli v škadronih. Uradno poročilo zatrjuje, da so nemške bombe pač napravile nekaj škode in nekaj ljudi je bilo ubitih, vendar ni bilo nič posebnega. Dublin, Irska, 26. avg. — Ir--——— ju, ki leži med Irsko in Anglijo. Nemški letalci so bili nad tem morjem aktivni že ves zadnji teden, hoteč ustaviti plovbo med Anglijo in Irsko. Poročila pravijo, da so izvršila napad tri nemška letala. To je.bilo prvič, da so padle nemške bombe na nevtralno irsko ozemlje. Zadnji teden je pristal nek nemški letalec na Irskem, ki so ga takoj internirali. NEMCI PRIHAJAJO V VEDNO VEČJEM ŠTEVILU London, 26. avg. — Nemčija mestu so priletela od raznih smeri, toda radi izredno dobre obrambe, niso mogli Nemci nad mesto samo. Iz Dovra poročajo, da so protizračne baterije s tako silo ob-streljavale nemška letala, da so" padale krogle, nazaj na mestne ulice kot bi deževalo. Angleško letalsko poveljstvo , poroča, da se napad angleških letalcev nad Berlin ni povsem posrečil, ker je bilo zelo slabo vreme. Poroča se tudi, da so an- a val za valom svojih bojnih letal nad Anglijo. Glavni spopadi so se vršili danes med nemškimi in angleškimi letali nad Dovrom in Londonom. Nemci so napadli London šestkrat v treh dneh in šestnajstkrat od začetka vojne. Do srede popoldneva so kazala neuradna poročila, da so Angleži sklatili Nemcem 20 letal. Angleškim letalcem se je posrečilo, da so pregnali od središča Londona Nemce, da niso mogli gleški letalci včeraj bombardi-vreči nobene bombe danes po- ra-li Milan in par drugih mest v poldne. severni Italiji. Nemška letala so priletela čez Angleško zrakoplovno mini-Rokavski preliv in se zapodila najstrstvo je izdalo uradne številke, obrežna mesta, nekatera so pajki kažejo, da so sklatili Nemcem letela dalje proti Londonu. Proti'odkar traja vojna že 1,175 letal. --o™--- Kako uradujejo delavski voditelji New York. — Pri obravnavi, ki se vrši proti George Scalise- Poljaki so Nemcem za hlapce! ime ne dovoli na glasovnici v tej državi, ker se bo s tem kršila "nepisana postava" proti tretjemu terminu. maja 1937 do Za splošno varnost Clevelandski župan Burton je razglasil ta teden kot teden varnosti za mesto. V tem tednu naj bi vsak meščan in meščanka sodeloval v tem, da dobi naslov kot najvarnejše mesto v Uniji, česar je bilo deležno že dvakrat. Vsak naj stori svojo dolžnost, tako pešci kot avtomobilisti, pa bo manj nesreč. Pogreb Mary Markovich V četrtek zjutraj ob 8:15 se vrši pogreb Mary Markovich iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče sv. Pavla. Nesreča rojaka Jack Lužar iz 1190 E. 60th St. je bil v soboto večer zadet od motornega kolesa ter je dobil pri tem več poškodb. Nahaja se v Mt. Sinai bolnišnici, soba 117, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Važna seja V sredo ob osmih zvečer se vrši važna seja društva Modern Knights št. 57 SDZ. Seja se vrši V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in članstvo je prošeno, da se udeleži. lo, da je dobil od 1 31. marca 1940 v plači $41,466 in za potne stroške pa $149,323, Tožen pa je, da v poneveril iz unijske blagajne $60,087. Za registracijo Mr. Wm. J. Kennick, učitelj za državljanstvo poroča, da ima v zalogi vprašalne pole za registracijo nedržavljanov in da jih tudi izpolni. Oglasite se v uradu 982 E. 63rd St. od 4 do 7 ure. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Gertrude Dolinar iz 19202 Muskoka Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Berlin. — Artur G reiser je govoril po radiu Hitlerjevi mladinski organizaciji, in zatrjeval, da morajo smatrati nemški naseljenci v krajih, ki jih je okupirala Nemčija na vzhodu Poljake za svoje hlapce. Naglasa 1 je ponemčevanje vzhodnih krajev ter naročal: "Poljak je hlapec Nemcu in kot tak. bo ostal za vedno!" -o- Maspeth, Long Island, N. Y. — Zadnje dni je tu umrl Anton Mavrovič, star 51 let in doma iz Banjeloke v Beli Krajini. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. Profesorji odvetniške šole John Marshall odvetniške šola prične 19. septembra s svojim 25. tečajem. Ravnatelj David C. Meck je imenoval za ta semester 28 profesorjev, med katerimi je tudi okrajni sodnik Frank J. Lausche. Obiskujte pevske vaje! Pevci in pevke zbora Adria so prošenji da se redno udeležujejo pevskih vaj ob torkih zvečer, začetek ob osmih, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. V POROČNI OBLEKI JE ŠLA ZA POGREBOM Miss Mary Tokar iz 12906 Madison Ave., Lakewood, je šla včeraj za pogrebom svojega ženina v poročni obleki. Istotako la Miss Tokar poročila zadnji mesec. Toda ravno pred poroko je zbolel in zadnji teden je umrl. Star je bil 23 let, nevesta 21. Ne- je bilo oblečenih njenih šest to- vesta je prosila žen i nove starše, varšic. Tovariši so pa nosili krsto. Pogreb se je vršil za George Courey, s katerim naj bi se bi- če ji dovolijo priti k pogrebu v obleki, ki si jo je pripravila za poroko. Bil je zelo pretresljiv prizor v I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 61X7 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Zia Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States aild Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.60 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 202, Tues., Aug. 27, 1940 Kakor kupimo, tako prodamo Oni dan nam je naročnik zabrusil: "Vsi ste enaki! Taka poročila iz vojne priobčujete, da človek nikdar ne ve, kako je prav za prav na stvari. V eni novici poročate, da so Angleži zbili Nemcem 170 letal, a sami so jih izgubili samo 19. V drugem poročilu, na isti strani, isti dan, pa poročate, da so Nemci sklatili Angležem 169 letal, a njih sta bila pa samo dva malo opraskana od krogel." Tako se je jezil naročnik in naročal, naj bi vsaj nekoliko jasneje slikali bojni položaj. Ubogi ,urednik je vsega kriv, kakopak. Poleg tega si pa morda še kdo misli, da uredništvo najbrže s kom drži in torej pristransko slika uspehe one države, za katero bi rad videl, da bi zmagala. Med čitatelji so tudi strategisti, ki strokovnjaško razmišljajo obojnem položaju v Evropi in imajo svoje mnenje, kako bi se morala voditi vojna v prid one države, s katero pač simpatizira. Nekateri ta svoja mnenja sporočajo uredništvu in dajejo dobrohotne nasvete, kako bi bilo treba pisati. Vse to dokazuje, da se ljudje zanimajo za svetovni položaj, zlasti za evropsko vojno, da so nemirni in razburjeni in da se vse preveč bavijo s stvarmi, na katerih potek in razvoj njihove želje in strategije ne morejo prav nič vplivati. Vsem tem bi svetovali, naj zasledujejo poročila iz vojne samo kot novico in naj se pri tem ne razburjajo in naj si ne grene življenja. Naj bo novica dobra ali slaba, naj jih to ne spravlja iz tira. Poročila je treba trezno in brez razburjenja presoditi in razporediti po njih vrednosti. Poročila prinašamo, kakor jih prinašajo časopisi, ki imajo zveze z Evropo. Od tam pa pošilja vsaka država taka poročila, ki so zanjo najbolj ugodna. Nihče noče priznati poraza in neuspehov. Nihče noče priznati škode, ki mu jo je prizadel sovražnik, da se ne bi ta preveč veselil. Kadar kaka država ne more utajiti, na primer, zračnega napada, o tem tudi poroča, toda hlastno pristavi, da ni napad povzročil nobene škode. Pri tem si pa sami lahko mislimo in predstavljamo ,da bombe niso kake umehčane tepke. Je že res, da vsaka bomba ne zadene, zlasti na morju so ladje precej varne pred njimi, toda kadar jih pa mečejo na tovarne in druge predmete na celini, napravljajo pa bombe precej škode. Poleg tega je pa treba pomniti tudi to, da je pri teh poročilih tudi precej propagande. Nekateri se hočejo s svojimi napadi in razbijanjem hvaliti in vlivati strah v srca ljudi, drugi pa slikajo grozodejstva sovražnika v upanju, dam si s tem pridobe simpatije nevtralnih držav. Torej jemljimo bojna poročila kakor jih dobivamo, pri tem pa sami presodimo kako in kaj. Časopisje ne fabricira bojnih poročil, ampak jih priobča kot jih dobi. Če bi bila vsa ta poročila resnična in natančna, bi ne imeli ne Angleži ne Nemci nobenega letala več, nobene bojne ladje in nobena hiša bi ne bila več cela. Pa kakor vidimo, so še na obeh straneh precej pri moči in vojne ne bo še tako hitro konec. Naši pevski festivali V zadnjih letih smo imeli Slovenci v Clevelandu tri pevske festivale in sicer je bil prvi v Euclidu, na prostorih Slovenskega društvenega doma, dva sta bila pa v Gordon parku. Vsi trije so bili lep uspeh, zlasti pa prvi v Euclidu, da smo, takrat z veseljem pričakovali vsakoletne enake ponovitve. Ogromna udeležba od strani naroda je zadostno pokazala, da si narod želi takih praznikov slovenske pesmi, ko nastopijo vsi pevski zbori in ko se strnejo številni glasovi naših pevcev in pevk v mogočne akorde, da pride naša pesem res do prave veljave. Pa iz neznanega vzroka se je take nastope opustilo vse do časa, da se je zganila zveza slovenskih narodnih domov, povabila pevske zbore na skupen nastop in tako smo obhajali zopet lep pevski festival lansko leto v Gordon parku. Ker je Zveza slovenskih narodnih domov videla, kako je narod z veseljem prihitel na ta pevski festival, ga je letos ponovila. Letos bi bila udeležba še večja, da ni neugodno vreme oplašilo ljudi. Ti trije pevski festivali so jasno pokazali, da si narod želi takih prireditev, zato je treba gledati, da se kaj takega priredi vsako leto. Naj bo to že pod pokroviteljstvom Zveze sJovenskih narodnih domov, ali pa če prirede to pevska društva sama. Glavno je, da imamo vsako leto po en tak pevski festival. Oni dan smo omenili, da bi se vršil prihodnji pevski koncert v parku zvečer. Zdi se nam, da bi prišla v tihem večeru v prosti naravi naša pesem še bolj do veljave. Koncerti v parkih, pa tudi drugače, se itak vrše večinoma zvečer. Zlasti je to priporočljivo za parke. Človek vse bolj uživa petje zvečer in če hočemo biti še malo pesniški, bomo pristavili: ob mesečnem svitu. In če se zapoje še kako "Luna sije," si ne moremo misliti lepšega. Torej vsaj za poskušnjo nam podajte prihodnji pevski koncert v parku zvečer. Ker smo že pri pevskih zborih, bi ne bilo morda napačno, če bi se naša slovenska pevska društva zavzela in obnovila pevsko zvezo. Nekoč je že obstojala. Če že radi dalja- Mlada Slovenija v Kanadi Girard, O. — Tako se je glasilo poročilo enega naših slovenskih misijonarjev frančiškanskega reda iz naših ameriških Brezij v Lemontu. Zadnji teden sem bil obiskal to mlado kanadsko Slovenijo. Hotel sem se prepričati kako se naši bratje in sestre razvijajo na gospodarskem, verskem in kulturnem polju. Po par dnevnem bivanju med njimi, sem dobil precej vtisov in je res kakor je zapisal p. Bernard, da je mlada Slovenija v Kanadi. V resnici lahko rečem, da je č. g. p. Bernard res misijonar po božji volji, ki s tako požrtvovalnostjo deluje med temi našimi rojaki ter jim pomaga v vseh ozirih, kar se tiče verskega življenja. Prva moja pot, ko sem dospel v Kanado je bila k njemu, da ga pozdravim in mu želim, da bi se mu izpolnila želja in da bi dosegel cilj, za katerega deluje z vsemi svojimi močmi. Vožnja je bila vse skozi lepa, od doma pa prav v Kanado. Ko smo pri Niagara Falls prekoračili mejo, so nas ustavili kanadski obmejni stražniki in nam prav natančno pregledali naš avto, ko so videli, da je vse v redu, so nas izpustili naprej. Ker je tudi Kanada v vojni, zato je tudi ta preiskava bolj natančna. Pot, ki pelje od Niagara Falls pa v Grimsby je jako lepa in romantična. V ja-ko dobrem stanju je tudi cesta št. 8. Prvo mesto, do katerega smo prišli, se imenuje "vrt cvetlic" in to je St. Catherines, jako čisto mesto. Ko se tako voziš dalje, ti takoj stopi pred oči in spoznaš, da se ne voziš po naši mogočni Ameriki. Vse izgleda nekam bolj evropsko, še 'cestne številke, ki imajo na tablicah tudi angleško krono, ti takoj povedo, da je ta dežela pokorna angleškemu kralju. Ravno sedaj skončujejo novo glavno cesto v razdalji 90 milj. " Ta cesta veže Niagara Falls s Toronto in je široka za štiri avtomobile. Speljana je ob Ontario jezeru. Grimsby je majhno in zelo prijazno mcstece. Ko smo dospeli tja je bila moja prva pot v župnišče, da po dolgih letih pozdravim našega prijatelja, č. g. p. Bernarda. Vsi smo bili veseli tega svidenja. Takoj sem videl, da je pater precej izmučen od preobilnega dela, ki ga vrši v tej okolici. Cerkev sv. Jožefa je stara že nad 70 let in tudi župnišče je jako staro. P. Bernard nam je povedal, da je v dobrem mesecu prevozil 3,000 milj poti in to samo po okolici, da tako spravi skupaj našo slovensko mladino in jo poučuje v verskih resnicah. Ravno ta dan pa je bil pater jako zaposlen, ker so naši mladi kanadski Slovenci praznovali svoj prvi "Slovenski dan." Nato nas je pater Bernard popeljal med naše brate in sestre, ki imajo v tej okolici krasne farme, ki so polne sadnega drevja, kajti sadje je njih glavni pridelek in torej tudi dohodki. Pozdravila sva se z g. Vidmarjem, ki je tudi naročnik Ameriške Domovine. V resnici čaka naše rojake še veliko dela, a z božjo pomočjo bodo lahko vse dosegli. Imajo krasno novo cerkev Srca Jezusovega. Stoji med farmami in nudi krasen razgled z glavne ceste, od katere je oddaljena samo par minut hoda. Naselbina Vineland je ravno v sredini med Niagara Falls in Hamiltonom. V tem kraju so farme precej oddaljene druga od druge in je seveda precej težko priti do cerkve, a počasi bo že šlo, saj ima že vsak svoj avto, da se lahko pelje k maši ob nedeljah. Seveda dela je veliko in bodočnost bo pokazala sadove za-početega dela. Dokler bodo rojaki imeli med seboj p. Bernarda, jim je uspeh fare zasi-guran. Sedaj pa pojdimo k slovenskemu dnevu. Na slavnost so se pripeljali tudi rojaki iz Cle-velanda in Pittsburgha. Med njimi je bil tudi naš pionir Mr. A. Grdina, Mr. Max Traven, pomožni tajnik SDZ. in Mrs. Oražem s hčerkama in mladi Mr. Somrak. Bil je krasen dan in nedelja kot nalašč za tako slavnost. Naši kanadski Slovenci in njih mladina so bili vsi prav veselo razpoloženi. V duhu sem se podal preko morja in se zamislil, kako lepo je tam na deželi, kjer cerkev na sa mera stoji. Prijateljsko smo si stisnili roke v pozdrav. Cerkev je bila polna naših vernikov, da smo morali stati tudi zunaj. Med sv. mašo je naša slovenska mladina pod vddstvom p. Bernarda tako lepo prepevala, da so marsikateremu rojaku solze porosile oko. Ravno tako tudi, ko nam je p. Bernard v srca segajoči pridigi pokladal božjo besedo, posebno, ko je govoril o naši nebeški Materi Mariji, tedaj so se nam obujali spomini in v duhu smo videli tiste lepe dni, ko smo še v svoji mladosti, tam daleč v stari domovini, pohitevali v božji hram in se tam priporočali naši nebeški Materi. Veliko presenečenje je bilo zame, ko sem slišal na^o slovensko mladino v tej novi domovini tako lepo prepevati v svojem materinem jeziku in uporabljati tudi slovenske maš-ne knjige. Ta dan je bila blagoslovljena tudi podoba Marije Pomagaj na Brezjah. Prav lahko rečem, da je bila ta nedelja velika katoliška manifestacija za našo mlado kanadsko Slovenijo. če bodo tako lepo in složno delovali naprej, tedaj jim je bodočnost zagotovljena. Toliko o naših Slovencih v Kanadi. Odnesel sem neizbrisne spomine od vas, bodite vsi prav prisrčno pozdravljeni kakor tudi naš dragi p. Bernard. Sedaj pa še malo iz naše naselbine. Za koncert našega slav-čka je veliko zanimanje. Go-sppd A. šubelj nam je obljubil, da takega koncerta še nismo imeli v našem mestu. Pri tem koncertu bodo sodelovali tudi pevci Glasbene Matice. Zato rojaki, v soboto 21. septembra vsi v Girard. Vabijo vas društva, ki delujejo za ta koncert. O tem še kaj več prihodnjič. Pozdrav, John Dolčič. Od podružnice št. 10 SŽZ Dnevi in tedni kar bežijo pred nami in hitro se nam bliža nedelja 1. septembra. Ta dan je velikega pomena za podružnico št. 10 Slovenske ženske zveze. Dekleta te podružnice, ki spadajo k vežbalnemu krožku "Frances Sušel Cadets" bodo prvič nastopile v svojih novih uniformah in obenem bo tudi blagoslovitev novega bande-ra, kateremu bosta botrovala dobro poznana Mr. in Mrs. August F. Svetek. Slavnost se bo pričela v ne- ve ne bi mogla katerikrat nastopiti vsa slovenska pevska društva iz vse Amerike skupno, bi se vsaj v zvezi krepila za daljše življenje slovenske pesmi v tujini. Mogoče bi bilo pa tudi, da bi prišlo do skupnega nastopa, Če bi se stvar prav organiziralo. Pevci in pevke, mislite na to! Drugi narodi imajo taka udruženja, zakaj bi jih pa Slovenci ne imeli. Bolj bi živela naša pesem, bolj krepka bi bila naša narodna zavest.. deljo zjutraj. Vse članice podružnice št. 10 SŽZ se bomo skupno s krožkom udeležile osme svete maše. Ob dveh popoldne pa se bodo pričela zbirati vsa društva, katera se bodo udeležila te slavnosti kakor tudi krožki "Drill Teams" sosednjih podružnic. Ker so pa uniforme naših krožkov nekam bolj vojaške, jim bodo tudi v paradi načeljevali generali, maršali, polkovniki, itd., katerih imen pa ne bom pisala, ker je najboljše, da jih pridete kar sami pogledat na Holmes Ave. v Slovenski dom in boste videli, da imamo tudi mi Slovenci v Ameriki take zmožne osebe, katere se lahko postavijo v takih slučajih. Ob treh popoldne bo pa pred Slovenskim domom na Holmes Ave. zaigrala izvrstna godba in pričela se bo slikovita parada po Holmes Ave. v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo preč. g. msgr. Vitus Hribar blagoslovil novo bandero. Po končanih obredih pa se zopet prične parada po Holmes Ave. na 155. cesto, po Saranac Rd. in po 160. cesti nazaj na Holmes Ave. v Slovenski dom, kjer bo podan lep in izbran program. Ob tej priliki nas bo posetil tudi naš spoštovani sodnik g. Frank J. Lausche, ki je v ponos vsemu slovenskemu narodu. Po programu bo servirana večerja za vse goste. Da bo pa ta slavnost popolna, se bo pa v zgornji dvorani vršil ples in domača zabava. Kuharice in kel-narce se prav pridno pripravljajo, da vam bodo postregle 7, vsemi dobrotami. Za srbeče pete bo skrbel Jankovičev orkester. Ko smo sestavljale program, nam je bilo samo to pred očmi, da bi bil program domač in v zabavo vam vsem. Zato vabim vse članice naše podružnice, da £e udeležite te slavnosti s svojimi družinami. Vabljeni ste tudi vsi naši prijatelji in prijateljice, da gotovo pridete k programu in .na zabavo v nedeljo 1. septembra v Slovenski dom na Holmes Ave. in da s svojo navzočnostjo pomagate do uspeha našim kadetkam na ta tako pomemben dan. Torej še enkrat vas vabim in nikar ne pozabite si rezervirati nedeljo 1. septembra, da gotovo pridete vsi v Slovenski dom na Holmes Ave. na slavnost "Frances Sušel Cadets" podružnice št. 10 SŽZ. Pozdrav, Frances Tomšič, preds; EUCLID RIFLE CLUB Zadnjo sredo so se naši fantje samega veselja metali ob tla, ker se je po nekaj tednih odsotnosti zopet pokazal na strelišču naš preljubi tajnik Ferdo Jazbec. Par tednov, ko ga ni bilo k streljanju, je bilo kar nekaj pusto in prazno. Povsod je manjkalo nejgovega prešernega smeha in njegovih smehljajočih oči. Najbolj ga je pa manjkalo, saj veste, kaj se bom obiral, pri marjašu. Z našim predsednikom sva ga strašno pogrešala. Enkrat sva vjela John Zulicha, da nam je odstopil nekaj svojega časa in nama dokazoval s svojim "ko-rekcjon," da se bova midva še učila marjašat po Ameriki. Parkrat sva vjela Janeza Klau-sa, ki bi pa vse drugo raje delal kot marjašal (saj veste kako), drugače sva pa oprezovala in se dolgočasila na vse mile vi-že. Ciril Kunstelj se je nama sicer nekaj ponujal, pa menda bolj zaradi lepšega. Če bi ga bila pa prijela za besedo, bi se bil pa izvijal kot kača v precepu. Se reče, enkrat ga bo treba poskusit, ker je drugače f est j iiiiiimmiiiiiim Če verjamete al' pa ne iiimmmiiimiii Na snubitvi Poljšak, ugleden in postaven kmečki fant iz Dolenj, se je odpeljal v tednu po svetih Treh kraljih na snubitev. Zapregel je pred nov koleselj zgarano fant in morda tudi pri marjašu rad kontrari, kar je znamenje pravega marjašarja, ki nikdar ne odnese. Torej zdaj, ko je Ferdo že toliko pri moči, c'a lahko karte v rokah drži, bo pa spet za živeti. S Jimom sva že nekaj tednov tako suha, da še v oštarijo ne moreva. Zdaj, ko je Ferdo nazaj, bo pa spet groš, če Bog da. Sam ne vem, kaj bi napravil z našim Kramarjem. Spet jih je namlatil 25, pa ko nam je dal častno besedo, da jih ne bo več. Nekaj se fantje pogovarjajo, da bi mu roko zlomili. Jaz bi samo rad vedel, kdo ga je privlekel k nam, da nam zdaj tako razbija po golobih. Predsednik Jim mu je ponujal pristopnino nazaj in še nekaj za ciringo, če bi šel proč, pa ne mara. Naj bo, do nedelje bomo počakali, bomo videli, kaj bo napravil z Barbertončani in New-buržani. Zdaj, ko to pišem, je namreč šele petek in v nedeljo bo tekma. O tisti bom pa pozneje pisal. Zadnjo sredo so naši fantički takole streljali: Sepic................23 Janževič.............20 Kunstelj .............21 Mandel ..............23 Klaus ............... 21 Sober................18 Kastelic ............. 22 Gubane .............. 19 Kramer ............. 25 Lampe .............. 14 Dolfenc .............. 18 Korman ............. 22 Jelerčič.............. 18 Jazbec...............16 IZ DOMOVINE — S cigaretnim ogorkom je napravil 300 tisoč dinarjev škode. Dne 14. aprila letos je nastal v Cigoncih v gozdovih grofa dr. Attemsa iz Slovenske Bistrice velik požar, ki je uničil okoli 12 ha mladega smrekovega gozda in napravil okoli 300,000 din škode. Ugotovilo se je, da je povzročil ta požar ogorek cigarete, ki ga je po neprevidnosti odvrgel 31 letni delavec Franc Satler iz Zg. Bistrice. Satler je prišel zaradi tega na zatožno klop pred okrožno sodiščev Mariboru in bil obsojen na en mesec zapora. —Letos ne bomo izvažali pšenice. Zagrebški "Jutranji list" poroča iz Sombora: Za letošnji pridelek pšenice in drugega žita vlada posebno zaradi vojne velilko zanimanje. Ker se setve v maju niso posebno popravile, računajo strokovnjaki, da pridelek ne bo znašal nad 20 milijonov metrskih stotov. To pomeni, da ne bomo mogli prav nič pšenice izvažati, temveč bomo morali za domačo prehrano porabiti celo prihranke iz lanskega leta. V donavski banovini je samo v Bački in v gornjem delu Banata stanje nekoliko ugodnejše. Zaradi hude zime in mrzle pomladi in zaradi pogostega deževja in po-vodnji se setve niso razvile in žetev bomo imeli dva do tri tedne kasneje kakor navadno. Letos je bilo 300,000 oralov manj posejano kakor lani povodenj pa je uničila 150,000 oralov. Tudi stanje turščice ni zadovoljivo, vrhu tega pa povzročajo veliko škodo nevihte in toča. Ječmen je dobro prezimil, vendar ga bo kljub temu maji j kakor lani. Isto velja za oves. Ti ti rot ir en, "an ova al. "K m kij use, starega sivca, M gov tekač, iskri vranet par dni šepal na levi vec je imel počasen se je s svojo mršavo t slabo podal k novemu koleslju; zato je namrdnil obraz, ko je koleselj. Toda ni moge' da bo imel vranec zope' nogo, kajti njegova P1 nujna. Hotel je namre' pogojno že do svečnik ljati mlado gospodinj0 §et Njegova pot je bila v oddaljeno vas Dobrav šak bi si sicer lahko i2bl|, dekleti iz domaČe vabil je eden najboljših imel je lepo, novo h'3" Ob najmanšega dolga naf ja Toda izbira v negovl vasi ni bila velika i" f stot Poljšak na zadnjem di slišal, kako so 1,8,1 ttoj. Hribernikovo hčer iz " na vso moč hvalili ^ ver čvrsto, čedno, razum"; to in gospodinjsko d^' , je sklenil, da si hoče t" ^ ogledati, in če bo zasnubiti. Poljšak Je an starega Hribernika ovej mov, vedel je tudi že, da ima denar in za mf dne hčere, ni pa z rim še niti trideset besf a re so mu bile popoln0, znane; slišal je samo* aj . rejša preteklo poleta ^ snubačev odpravila-okoliščinah je mlade"1' gn. ku malo trepetalo sr<^ ^ žnjim suknjičem, d^ 6(j, bil samozavesten ^ i2|>. Medtem ko je šel ^ h svojo pot, je mladi W svoj načrt. Nameri' kriti svoj vstop v nep0' ,a ( ao s konjsko kupčij"'^ ^ gaj an jem presodi potem bo ob pravem modro besedo razod« vi namen. Eno uro poti je tj alke \ IN že za sabo, ko ga Je . i; X Je t>d lil p] nI re prehitelo mlado dva in dvajsetih let cvetočim obrazom, * I, vimi lasmi in rjavi"1' "Dobro jutro!" J8' Poljšak in pridržal "Bog daj!" je od«^ kle prijazno. "Kam pa?" "V Dobravlje." "Jaz tsem tudi Ali hočeš morda "Lepa hvala! noge." "To je že lahko j11 nja tudi ni preveč je vendar bolje se s' kot peš capljati. P1"1' Dekle je pogled*1'0 joče mlademu možu je reklo: "če vam ni nadl^'1' si m. "Ah kaj, nadleg prostor. Le tu je odeja. Hi, siv'0. "Ostaneš v Dob^. vprašal čez nekaj & "Da." . "Kje si bila že d^ "V trgu pri živinf Imamo bolno krav<^, "Tako, tako. V lenuh!" , "Odkod pa vi Pr' ft* pozvedovalo dekle-"Iz Dolenj." jf>j.' "Imate v Do'" opravek?" A *ed "Da razt boi S lie, S "Pet >la h ; In No % \ J1 Nit "Da. 'oti V ost ^et Da Da >i Da V* Poljšak se je za tavljal, nato je dej^Jdjw "Da, konjička b^ sivec ne bo več do\t bi "Tako? Konja ( Pri krči?*' P kom pa? "Ne, pri Hriberm vam poprašati." Dekle je malo se je zavzelo: "Pri HribernikU? f si lahko prihranili P", nobenega konja ? "Odkod pa veš to1 tovo?" . "Ker sem jaz berniku in imam v®11 v hlevu, KI s M o "Kaj, ti si pri ^ e službi? Tojepa^ji je lepo," se je Z&^j (Dalje prihod 1 % n HaSi Cni s So Je \ od- lh . ^ > j a, anet-n n» :n k' tVO m« »oljš» je st ogel opei , pot artf« enie® iinj° a v ravl »izbi1 WINNETOU F* acmtki te?m|ttto«mmmmmm«mmt nekaj druga sem našel, »ttlreč temne, kakor kaplja • ,e madeže v pesku, na des-in levi od njih značilno spla-_ena zrna peska, pred temi oJm®nJi pa je bil pesek kakor _a'jan s širokim predmetom. skoku sem se vrnil k tova-.em. Winnetou me je že ea- bnrlralka K. *»j» •-»». Je našel mo-i brat?" vPrašal. Samo sled jezdecev." Naprej i" Oh • rn]l sem se in pognal ko-desni sledi. -!" se je začudil Win- Itou, taotl -Umel 3'e' da sem našel ne" 'Jiv0 sled in da so ujetni- tverj Č6ti' ki je jezdila pr0ti Ostali smo na kraju, kjer (,s ,našel madeže in povaljan Jf'ter vprašal Walker ja: paster Walker, dober west-»ve?6' Po^le3te si tole sled! •J1®' kaj pomeni!" Kje?" Pred vami!" Jar« ^ P« tleh in malo- Povedal: Sled bi naj bila? )iew"{pskn6 i Veter J'e P°te£nil P° i a. 1 ni bilo!" toi^faj bo že večkrat po- gih* hi3° na in m* n»)' iz® i kot um«' deP če k ie :a i že »tfi zg«1: bes«1 jln"1 mo> leti« src« in 1 siv« i $ lertf ieP01 :i P1 sin ode1 > i^ , je let'1 ti,3 rim' ' je ;al r da Stavim z vami, kar ed; *ma Winnetou o tej ,2i„prav tako mnenje kakor Wi iv0 netou je razjahal in paz-uWedoval pesek. ] brat Charli je izbral še sem razmišljal, ko je Winnetou ustavil konja, pogledal v daljavo in krenil z roko, kot da se je nečesa spomnil. "Uff —!" je vzkliknil. "Votla gora, ki jo beli Hancock ime- nujejo — t" Kreolske plesalke fav, smer. Tod so potovali Nki Ki 'all{^Se to vidi?" je vprašal Pol neveren pol nevo-»u manjka bistro- da pbsti V .'m da sam ni našel nič. je J brat naj pogleda sem!" lta J^čeval Winnetou. "Te-in le s ^P^jic so ležale roke in Pl'edaj je ležalo telo ot- , Ce s° kri> na desni d kaplji A *ed i nf prlf* o i" eč e sl^' pri? 3Ž«5 I H w NaPrej'" naleteli Prav lleŽ'11' siv*5 j č* ki Jat;,*1 Je padel s konja in se 1 "os, da je krvavel," pridjal. tako __t» je povedal niti posebno težko b0-ati tole sled- Bojim se, % 'a! se na večje Sem slutil. "Ij še jezdili deset minut 1 alta, di zmanjkalo. Svet je Z W-- morali tovariši čaka- in In '"meto uom pa sva razja-Pregledovala kamenita ni bilo dolgo pa je Apač in prinesel C ^kliknil ' ^arumen0 nit. ,,1 Praviti e k temu, Fred?" d^ .iff a i VO". m pn le ¥ "ft^oje. X njske odeje." Je. jn poglejte si nje-konca! Razrezali so "Cen, Veste Čemu?" Xt h w.,s cunjami konjem ko- 4. #j." 1 ne puščali sledi za se- ltI"r eJ»' bi j [ol^j ab', :rn' V iti / li P1 na' sto •i ve m 4 d'! ič« a odkod?' t) Povili abi Zakaj?' t); a. d narn hočejo zme-l,jettl0 br° vejo, da jih zasle-l^eti' ^°bro bomo morali «(}!» °ci> da spet najdemo Iskali 0 % sm° .Je bil ■cen Trideset korakov svet spet peščen in s travo. In v travi k nas i "iciv>j- j." v uavi ^hbJ slabo zabrisano sled mokasina- Le^a 1 ' 0 Pot0v ,nam ^ povedala, kam KoOt: Hi 0gellalle s svojimi Še d V nakazani smeri in * s0 ^ruge znake ter opazili, zelo nočasi. Kar a, 3e bil Pocasi- vo. 0 Popolnoma nerazum- a sled jttlK^V2eirCU Se je spet pojavi_ ,ll Wt in n i80 konJem cunie 8 * Hla , g konjskih kopit se CUtino sled indijanskih nog. Kaj so počenjali? "Kaj je z njo?" "Sedaj ve Winnetou vse! V tisti votlini darujejo Siouxi svoje ujetnike velikemu Duhu. Ogellalle so se delili. Večja četa je jezdila na levo, da zbere raztresene čete rodu, manjša pa bo spravila ujetnike v votlo goro. Po več so jih naložili na konje, Ogellalle pa peš potujejo ob konjih." Razumel sem, zakaj potujejo počasi —. "Kako daleč je še do gore." "Moji bratje bodo nocoj dospeli do Hancocka." "Ni mogoče! Gora Hancock leži vendar med gornjim tekom Snake Riverja in Yellowstone Riverja —." "Moj beli brat naj pomisli, da se dve gori imenujeta Hancock !" "Ali pozna Winnetou pravo goro, tisto, ki so k njej namenjeni Ogellalle?" "Da." "In tudi votlino?" "Da. Winnetou je sklenil z očetom Koiceja zvezo v tisti dolini, pa Ogellalla ni bil mož beseda. Moji bratje bodo z menoj vred zapustili tole sled. Vodil jih bom." Izpodbodel je konja in v skoku odjezdil. Pohiteli smo za njim. Jezdili smo po dolinah in soteskah, gore so odstopile in travnata ravnina je ležala pred nami. Le daleč na obzorju so se dvigale nove višine. "Tukaj je Jakom akono, Prerija krvi, v jeziku rodu Tehua," je razlagal Winnetou. Torej tista strahotna "Prerija krvi," ki sem o njej toliko čul. Sem so vlačili Dakote svoje ujetnike, jih izpustili pa do smrti gonili in podili po ravnini. Tisočere njihove žrtve so na tej ravnini padle pod nožem, umrle v strašnih mukah na kolu, tu so jih rdeči sežigali žive, jih žive zakopavali. Noben tuj Indijanec si ni upal na to krvavo prerijo, noben belokožec. Mi pa smo jezdili po tem zakletem svetu brez skrbi in brez strahu, kot da potujemo po najbolj-mirolju bni zemlji. Winnetou je bil naš vodnik. Konji so bili že vsi upehani, ko se je dvigala pred nami samotna višina, kakor sestavljena iz več hribov. Prispeli smo k vznožju, poraščenem z gozdom in grmovjem, raz jahali in dali konjem paše. "Tole, je gora Hancock!" je povedal Winnetou. V "In kje je votlina?" "Na drugi strani gore. V eni uri jo bo moj brat videl. Naj gre z menoj, pa naj pusti svoji puški v taboru." "Samo jaz?" "Da. Tu vlada in grozi smrt Le junak si sme upati na goro Moji bratje naj se skrijejo gozd in naj počakajo!" Odložil sem puško in stopil za Winnetouom. Hancock je stožčast hrib vul kaničnega izvora, kake tri če trt ure širok ob vznožju. Lezla sva po zapadnem pobočju v ozkih ovinkih proti vrhu. Hoja je bila naporna in Winnetou je stopal previdno in počasi kot da pričakuje za vsakim grmom sovražnika. Uro sva potrebovala, da sva prišla na vrh. "Moj brat naj bo tiho!" mi je šepnil, legel na trebuh in se splazil med grmičje. Lezel sem za njim, vtaknil glavo skozi grmovje — in bi se bil skoraj prestrašen umaknil. (Dalje prihodnjič) Zaliv se je raztezal v tropični sončni opoldanski svetlobi, gladina se je oljnato pozibavala sem in tja, nobene lastovke ni bilo videti in ne bark, le nebo in morje — in pa Jones. Morje je imelo takšno zahrbtno, pepelna-to sivo lice, da je Jones od jeze stri svojo pipo v levici. Navzlic temu ni bilo nikjer videti kopne zemlje, prav nič ne. Ker Jones ni imel nobene pipe več, da bi jo razdrobil, je začel premišljevati. Brez dvoma se je moralo nekaj pripetiti. In se tudi je. Mala jadrnica "Serena" je s strtim jamborom ležala na valovih. Vse se je bilo prekucnilo v morje, jadro in jarbolo, in kar je še ostalo, je bilo razdejano in preluknjano. Vrtinec se je bil tako nenadoma pojavil kakor strel iz topa. Tri kreolske plesalke so čepele na robu kljuna "Serene" in so majale s svojimi temnorjavimi glavami. Jones je grozeče strmel vanje, nato se je sklonil, pobral težko sekiro in se jim je počasi bližal. One tri so kakor trop ptičev prestrašeno sfrlele narazen in se zadaj za hišico na jadrnici objele, pri čemer so se jim glave obrnile k njemu in so začebljale. Jones je stopil v spodnji del. Ko se je spet pojavil na krovu, je bil še bolj bled. Voda je naraščala. Preden bi mogel pojesti melono, bi bila "Serena" že plen za ribe. Konec! Ozračje je bilo mrtvaško tiho, morje je bilo gladko ko zrcalo in nobenega glasu ni bilo slišati, razen glasov teh treh plesalk seveda, ki bi naj jih bil prepeljal na otok St. Thomie, in ki zdajle še niso vedele, da je morje ondi osemdeset metrov globoko. Jones se je mahoma zavedal ;;ega strašnega položaja: sredi mirne vode, ob pripekajočem ropičnem soncu, pa ranjena ladjica, ki se potaplja, potaplja, strahoten pogled. Jones je planil iz svoje ohromelosti kvišku in je začel s se-riro trgati deske iz krova. Deal je kakor divjak. Les se je če-]'edral na trske z votlim glasom, lesalke so vztrepetale, videč, da je brodnik znorel! Zlasti jim je bila sumljiva ta naglica, ki je z njo ta človek čefedral svojo lastno barko. Za božjo voljo, vso ladjo bo razbil: Kaj bi le počele, da bi ga spravile k pameti? Jones je pograbil, kar je le mogel takega v naglici zgrabiti in je z vrvmi zvezal nekakšen plav. Naglica se je zazdela ženskam zdaj še bolj čudna. Plav? Ali se je bilo kaj zgodilo? Nenadoma je Juanita krikni-la. To je bil krik kakor vbodljaj znožem. Vsa iz sebe je bolščala v vodo. V globini tu pod valovi so bile vidne neznanke, dolge sence, ki so polzele sem in tja. To so bili morski volkovi. . . "Serena" se je zmeraj hujše nagibala. Slišati je bilo pošastno, zamolklo hrumenje in pljuskanje iz notrine. Barka je bolj in bolj goltala vodo. Morski volkovi so lenobno polzeli okoli, kakor da bi se sončili. Vendar je vsakdo vedel, da imajc te nevidne zverine bistre oči kakor orli. Zgoraj je sonce pripekalo vroče in kamnitno na brodolom-ce, ki so videli tam daleč na obzorju samo majcen vršiček palme. šele tam je bila kopna zemlja. A tukaj so bili morski volkovi. In zdaj je začelo v "Sereni" šumeti, krov se je zagugal . . . "Semkaj!" je kriknil Jones in je zagnal mizo v vodo. Vse tri plesalke so hipoma spoznale strahotno nevarnost. Videle so plav, ki ga je hotel Jones poriniti čez ograjo, prihitele so mu na pomoč, toda . . . bilo je prepozno. Barka se je nagnila. "Serena" je zagrgrala, pene so šinile kvišk, zašumelo in vzvalo-vilo je krog barke, še hip — in rdeče dno je že štrlelo kvišku iz globine. Nato se je potopil še ta spomin na bivšo "Sereno." Ničesar več ni bilo videti kakor krožeče valove, ki so hiteli narazen. Miroljubno in tiho je sijalo ameriško sonce na prazno vodo, ki ni na njej plavalo ničesar drugega kot plavajoča miza. In pa glava, ozka, črnolasa glava, ki je bila Juanitina. nekaj drugih reči se je prikazalo: rešilni pasovi, steklenice, deske in plav — vse to je ko velik blisk šinilo kvišku. Jones je zavpil: "Semkaj, na privezal na drog, da je bila na- plavi" In dvoje čudovitih glav se je gibalo proti plavu. A tretja glava, ki je bila Juanitina, je kričala. Potem se je potopila. Nato je bilo videti srebrnobele, lesketajoče se lakti, ki so udrihale izpod vode. Nato se je pojavila glava, nakar je spet za-vpila. Z nekaj sunki je bil Jones pri curljajoči glavi, ki so krog nje plavali dolgi lasje. Potisnil je mizo k njej, in Juanita se je je oprijela. Za eno samo nogo se je plesalka držala mize in ena sama noga jo je držala nad globino osemdeset metrov in še vedno je kričala. Medtem sta se bili obe drugi plesalki povzpeli na plav in sta skušali z rokama priveslati k Juaniti, pri čemer je Jones plavajoč pomagal. Toda preden so bili pri njej, je Jones zapazil nekaj nerazločnega pod seboj v vodi. Sivo je bilo in velikansko kakor potopljeni oblaki. Jones je prebledel. "Juanita!" je zakričal. Potem je šinil skozi vodo proti mizi, kjer je Juanita visela kakor mrtva. Vlekel je mizo za seboj proti plavu. Ondi so se druge roke iztegnile na pomoč, ki so Ju-anito potegnile navzgor. Jones se je povzpel zadnji. Komaj je bil na plavu, ko se je voda grgraje razdelila in je puhajoč ko lokomotiva šinli velikanski morski volk iz globine. Prepozno! Vsi štirje ljudje so že čepeli na plavu in so se ozirali po vršiču palme na daljnem obzorju Amerike. Dolgo so tako čepeli tik drug pri drugem, zakaj plav je bil majhen in se je pogugaval na valovih. Zapihala je sapa, a bili so brez jadra, brez vsakršne krpe blaga. Brez pomoči so švigali po vodi sem in tja in vse tri plesalke so se jokale. Mlade so bile še in prijetne vnanjosti in drevi bodo morale nastopiti v "Paraisu" v St. Tho-mieu. Malo so pojokale in so čakale, potem. so. pogledale Jonesa, ki je strmel na vršiček palme. Še'Preudarjal je. Posrečilo se mu 'je ujeti iz vode drog s kavljem in je potreboval blaga, veter je tako lepo pihljal. Mahoma se je potegnil srajco čez glavo in jo je mesto jadra. Vse tri deklice so na kratko viknile in so prestrašenih oči bolščale na človeka, ki je bil v samih hlačah. Videle so, da je to mlad, opaljen brodnik ki se je hipoma obrnil k njim in pogledal. Plaho so se stisnile druga k drugi. "Premalo je," je dejal Jones, "treba bi bilo še kaj, kar bi mogle dame žrtvovati. Jaz ne morem nič več." Užaljeno so molčale . . ." Sicer bomo teden dni takole begali," je rekel Jones v zadregi in je bistro pogledal na palmov vršič na obzorju. Tedaj sta se začeli dve plesalki jokati. Bili sta ljubki in sta se bridko razjokali, a to ni nič pomagalo. Samo Juanita je sedela zamišljeno in je gledala tega človeka, ki ji je življenje rešil. Potem je počasi potegnila obleko čez glavo in mu jo je dala. Ni se ozrl vanjo, le obleko je privezal na drog, in že je veter začel poganjati plav naprej. Pripeljal ga je naravnost na St. Thomie. še pogledal ni Jones plesalke Juanite, dokler se ni stemnilo. Zjutraj, ko sta se obe plesalki prebudili iz dremavice, je Juanita sedela zraven Jonesa, ki je moral vso noč budno paziti na zasilno jadro in krmariti. Oba sta molče strmela preko sinje morske gladine. Ko sta pogledala kvišku, sta zapazila palme in nizke koče. Na belem bregu so stali ljudje in so jih čakali. Zdaj so bili rešeni. Drugo jutro sta bili v "Paraisu" samo dve plesalki na odru. Tretja je ostala ob vodi, kjer je Jones stanoval. (K. Munk.) IZ DOMOVINE mači in sosedje so pritekli brž na pomoč. Pohiteli so tudi pol-šniški gasilci in gasilci s Pade-ža, ki so preprečili razširitev požara na sosede. Boriškovim so rešili hišo, kjer je začela že goreti streha. Posestnik Bori-šek je tako postaj siromak. Strela mu je ubila kravo in konja, ki sta bila privezana k jaslim. Že med ognjem so hoteli rešiti ostalo živino, pa seje udr-la goreča streha in zatrpala dostop v hlev. Pri ževim telesu je zgorelo devet glav živine. Mu-kanje do smrti preplašenih živali je bilo tako obupno, da je segalo vsem v srce, a ni bilo nikogar, ki bi mogel priskočiti na pomoč. Obupani gospodar je bil zavarovan le za nekaj tisočakov. Z nesrečno družino sočustvuje ves okoliš. —Viničarija je zgorela. Pred dnevi je nastal požar v zidanici posestnika Golovška Antona iz Šešč pri Št. Pavlu v Savinjski dolini. V viničariji je stanoval Užir Franc. Ker ga ob času požara ni bilo doma, mu je vse zgorelo. Kako je ogenj nastal, ni dognano. — Smrt pod avtomobilom. Nedavno je peljal 26 letni delavec, za p osi j en v apneniku v Pečovniku pri Celju in v Cretu stanujoči Ivan Žnidar po industrijski železnici vagonček poleg apnenika. V istem trenutku je privozil s Pečovnika s premogom naloženi tovorni avtomobil proti železnici. Žnidar je hotel vagonček zavreti, a je izgubil ravnotežje in padel pred avtomobil. Avtomobil je peljal čez njega in so mu kolesa strla lobanjo. Žnidar je bil takoj mrtev. MALI OGLASI $£€ new kind of Refrigerator-you don't have to cover food! rMtC COIO-WAU AT ALL-TirAE LOW P^CEl AT rwM * CM ft- NOW ONLY 1182??. „ meter-miseh Frigidaireva MRZLA STENA 1e boljša, ker ie edina ledenica, ki ima hladilne stene. Ta hladilni princip ustvarja vlažno, tiho mrzloto v oddelku med stenami. Tisoče se' jih je že prepričale, da Frigidaireve MRZLE STENE boljše ob drža vaj o živila, varjejo važne vrednosti živil in to prihrani denar. (T~ Pridite k nam, da vam razkažcmo ta čudesa ledenice Vprašajte tudi za cenejši Frigidaire, 6 kub. čevljev. Standard model SVS, se-samq $112.75 \ The chilling coils In the watt*..« guardpreWX«. Naše sredipoletna magična demonstracija v ame vso skrivnost pri nakupovanju ledenic. ELEKTRIKA JE CENEJŠA KOT ŠE KDAJ! Po novih znižanih cenah, je elektrika ceneja kot kdaj prej—več kot jo porabite, cenejša je. Električni pripomočki in svetilna oprema je tudi ceneja kot še kdaj—-in električni moderni pripomočki, ki hranijo čas, delo in denar, se izplačajo sami. Sedaj je čas, da opremite svojo hišo z električnimi pripomočki, ki ste jih že davno potrebovali! PRODUCT BC11 VELECTRKAL LEAC.UE kA OF CLEVELAND / f igfio 1 Kot predplačilo vzamemo North American Mortgage & Loan bančne knjižice, dolar za dolar. Drugo na lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika. —Smrtna nesreča na premogovni postaji v Trbovljah. Te dni se je na premogovni postaji v Trbovljah pripetila obratna nesreča, ki je zahtevala življenje 52 letnega kurjača Jožeta Gubsleitnerja, po rodu iz Stare vasi pri Velenju. Ko sta strojevodja in kurjač Gubsleit-ner privozil do Trbovelj, sta ustavila vlak, da v premogovnem skladišču napolnita tender. Odkar delajo naši premogovniki s polno paro, je na premogovni postaji v Trbovljah noč in dan živahen promet. Gubsleitner je imel okrog lokomotive polne roke dela in tedaj je privozil mimo premikalni vlak ter ga tako nesrečno stisnil, da je dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Brž so ga naložili na vlak, da ga prepeljejo v Ljubljano, a je že med prevozom izkrvavel. —Namesto kave turščico. V teh burnih časih se pojavljajo sleparji s posebnimi zvijačami, da sleparijo lahkoverneže. Posebne zvijače se je poslužil te dni neki brezposelni Idrijčan. Zglasil se je pri nekem ljubljanskem restavraterju, ki potrebuje precej kave, in mu jo ponudil naprodaj. Pokazal mu je tudi vzorec kave. Napravila sta kupčijo. Idrijčan je zagotovil, da bo pripeljal kar celo vrečo kave. In res je Idrijčan kmalu pripeljal kavo. Restav-rater je pogledal blago, bilo je v redu in plačal je Idrijčanu 3052 dni. Kako se je restavra-ter pozneje začudil, ko je začel stresati kavo iz vreče. Sesula se je iz vreče turščica. Kave je bilo samo za dobra dva kilograma na vrhu. Zadevo je takoj prijavil policiji, ki je sicer Id-rijčana aretirala, toda pri njem ni našla niti .pare. —Strela je uničila domačijo. Ob nedavni nevihti je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Boriška v Selu nad Polšnikom. Ker je bila 3treha slamnata, je bila kmalu vsa stavba v plamenih. Ogenj je preskočil nato tudi na hišo in ostala poslopja. Do- Preša naprodaj Cisto nova preša se proda, za %-tone, na elektriko, zraven je motor in vse potrebno, kar spada zraven. Vprašajte pri Jernej Knausu, 1052 E. 62nd St. (20:4) Stanovanje se odda obstoječe iz 3 sob, kopališče. Za naslov se izve v uradu tega lista. (aug. 27, 29 31) Hiše naprodaj Za 2 družini, 10 sob, blizu Grovewood Aye. in 172nd St. Za 1 družino, 6 sob, blizu Bratenahl in E. 140th St. Posestvo za gazolinsko postajo na 161st St. in Waterloo Rd. Za podrobnosti vprašajte lastnika na 1199 E. 172nd St., blizu Grovewood Ave. Lepa prilika Naprodaj je dobro situirana grocerija in mesnica na vzhodni strani mesta. Proda se radi bolezni. Nahaja se v slovenski naselbini. Kdor se zanima za to, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. (aug. 27, 29, 31) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 221.00 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. ' (x) Odda se stanovanje, obstoječe iz 5 sob, kopališče furneza in garaže. Odda se pošteni družini. Vprašajte na 6526 St. Clair Ave. (aug 24, 27, 28) OHIO CONCORD VINO 58imiiiiiiouuiuuiuiiiiiiiiiiiiiniiiiii......................................................................................................... Komaj je bil zaklenil dver za sabo, je že bila v njegovem objemu. Upogibal jo je kot šibo zdaj sem, zdaj tja ter jo slepil in dušil s poljubi, medtem pa je nestrpno trgal z nje oba plašča, ki ju je vrgel na tla. Nato je dvignil dekle v svetlem samostanskem oblačilu v naročje in-jo odnesel v posteljo. Preplašena od njegove nasilnosti in svojega nenadnega poželenja po tem možu, ga je objela in se mu stisnila z obrazom k vratu. V gornjici je bilo tako mraz, da je bila njuna sapa proti mali svetilki na mizi videtei kot dim. Na postelji pa je ležalo polno odej in kož, na vrhu pa velika medvedina, ki sta si jo potegnila prav do glave. Sama ni vedela, kako dolgo je že ležala tako stisnjena v njegovem objemu, ko je Erlend rekel: "Zdaj pa se porazgovoriva, o čemer se morava, draga Kristina. Kmalu se ne bom več upal imeti te še dlje pri sebi." "Jaz pa si upam ostati vso noč tukaj, ako te je volja," je zašepetala tesno ob njem. Erlend je pritisnil svoje lice k njenemu: "Potem bi ti pač ne bil prijatelj. Že to, kar delava, je slabo — nikakor pa ne maram, da bi zbog mene prišla ljudem v zobe." Kristina ni odgovorila, vendar jo je v dnu srca zabolelo; ni ji šlo v glavo, kako more tako govoriti, on, ki jo je zvabil na dvor Brynhilde Fluga, Sicer ji ni bilo jasno, odkod to ve, vendar se je zavedala, da ni v dobrem kraju. On pa je že pričakoval, da se bo vse tako izteklo, kot sc je, kajti k zglavju znotraj posteljne zavese je bil dal postaviti vrč medice. "Premišljal sem že," je povzel Erlend, "da te bom nazadnje s silo odpeljal, ako ne bo šlo drugače — na Švedsko. Gospa Ingebjorg me je, pomneč najino sorodstvo, v jeseni lepo sprejela, toda začeli so me peči moji nekdanji grehi — že poprej sem nekoč zbežal iz dežele, veš — in ne maram, da bi o tebi govorili kot o oni drugi." "Vzemi me s seboj domov na Husaby," je tiho rekla Kristina. "Ne morem več živeti brez tebe med dekleti v samostanu. Tvoji in moji sorodniki bodo gotovo tolikanj pametni, da nama bodo dovolil združitev in se z nama spravili." Erlend jo je pritisnil k sebi in zastokal: "Na Husaby te ne morem vzeti, Kristina." Čemu ne?" ga je komaj slišno vprašala. "Elina je prišla v jeseni tjakaj," je rekel čez trenotek. "Ne morem je spraviti z dvora," je razburjeno nadaljeval, "razen če jo šiloma naložim na sani in odpeljem. Toda zdi se mi, da bi tega ne mogel — pripeljala je s seboj z doma oba najina otroka." Kristini je bilo, kot bi se globlje in globlje pogrezala. Z glasom, ki se je mrvil od strahu, je rekla: "Jaz sem pa mislila, da sta za vselej narazen . . ." "Tudi jaz sem tako mislil," je kratko odgovoril Erlend. "Toda v Osterdalu, kjer je živela, ji je prejkone prišlo na uho, da se kanim poročiti. Saj si videla moža, s katerim sva bila skupaj na božični slavno-sti pri kralju: bil je to moj očim, Baard Peterson z Hest-naesa. Ko sem se vrnil s Švedskega, sem jo mahnil k njemu, bil sem pa tudi pri sorodniku Hemingu Alvsonu v Saltvike-nu. Povedal sem jima, da se mislim zdaj poročiti, ter ju naprosil, naj mj pomoreta. To je Klin! prišlo na uho —. Ponudil sem ji, naj zahteva, kar hoče, zase in za otroka — toda Sigurd, njen mož, menda ne bo preživel zime — in če se to zgodi, nama nihče ne bi mogel braniti, da bi živela skupaj. Spal sem v hlevu s Ilaftorjem in Ulvom, Elina pa v hiši na moji postelji. Mislim, da so se mi hlapci za hrbtom pošteno nasmejali." Kristina ni mogla niti črhni-ti. Kmalu je Erlend spet začel: "Toda tisti dan, ko se bo praznovala najina zaroka, bo morala pač spoznati, da ji vse nič ne pomaga — da nima nobene moči več nad menoj. Hudo je pa zavoljo otrok, že leto dni ju nisem videl — lepa sta — a le malo morem storiti za njuno bodočnost. Kdo ve kaj jima ne bi koristilo, če bi se bil mogel poročiti z njuno materjo." Kristini so začele po licu polzeti solze. Tedaj je Erlend rekel: "Saj si cula, kajne: dejal sem, da sem govoril s sorodnikoma? Seveda jima je bilo prav po vo- V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN LJUBLJENE MATERE MARY ZURGA ki :ic v Bogu zavedno izaspala dne 27. avgusta, 1935. ljala Brynhild. VII. Teden dni kesneje je Brynhild Fluga prišla povedat, da je plašč narejen, in Kristina je odšla z njo ter se je kot zadnjič sestala z Erlendom v gornjici. Ob slovesu ji je izročil plašč. "Da boš v samostanu imela kaj pokazati v opravičilo," ji je dejal. Bil je iz modrega baržuna in ves pretkan z rdečo svilo. Erlend jo je vprašal, če je opazila, da je plašč iste barve kot obleka, ki jo je tistega dne nosila v gozdu. Kristina se je sama pri sebi čudila, da se je tega tako vzradostila — zazdelo se ji je, da je ni še nikdar z ničimer bolj razveselil kot s temi besedami. Odslej se nista mogla več sestajati s starim izgovorom, novega si pa ni bilo lahko izmisliti. Erlend je prihajal v samostansko cerkev k večernicam in nekajkrat se je Kristini po opravilu posrečilo, da si je našla kako delo v katerem izmed poslopij, kjer so živeli samostanski oskrbovanci: tako sta mogla v mraku zimskih večerov za plotovi kradoma izpre-govorili nekaj besedi. Nekoč pa se je Kristina domislila in naprosila sestro Po-tencijo za dovoljenje, da bi smela obiskovati več starih, mrt-voudnih žensk, ki so živele od samostanske miloščine in stanovale v hiši sredi polja. Za po slopjem je bil prizidek, kjer so ženske imele kravo; Kristina se je ponudila, da jim jo, kadar bo pri njih. oskrbi — potem pa se je med tem poslom zapirala z Erlendom v hlev. Z rahlim začudenjem je opazila, da Erlenda navzlic vsemu veselju nad svidenjem vendarle peče, ker je našla tak izhod. "Zate ni bilo ravno najbolje, da si se seznanila z menoj," je dejal nekega večera. "Naučila si se iskati takih skrivnih izhodov." "Tega bi mi ti pač ne smel očitati," ga .je Kristina otožno zavrnila. "Saj tega vendar ne očitam tebi," je dejal Erlend hitro in plaho. "Še na misel mi nikdar ni prišlo," je nadaljevala, "da mi bodo šle laži tako gladko z jezika. Toda sila kola lomi." "Vedno pa to ni res," jo je zavrnil Erlend kot poprej. "Ali se spominjaš „pozimi svojemu zaročencu še tega nisi mogla povedati, da ga ne maraš." Na to Kristina ni odgovorila, temveč ga je le pobožala po licu. Nikoli ni tako močno občutila, kako ljub ji je Erlend, kot tedaj, kadar ji je rekel kaj takega, da jo je spravil v žalost in zamišljenost. Z veseljem je sprejemala nase krivdo za vse, kar je bilo v njeni ljubezni sramotnega in pogrešnega. Da je tedaj imela toliko poguma, da bi se porazgovorila s Simonom, kot je bilo treba, bi zdaj mogla biti že daleč z ureditvijo svojih poslej — toda kadarkoli si moja, mi je vselej, kakor da praznujem božič in se veselim ptičjega lova v zelenih gajih —" Vsa srečna se je privila k njemu. Ne zato, ker je vsaj za trenutek verjela, da se stvar izteče, kot je s tako gotovostjo pričakoval Erlend — nasprotno, bila je prepričana, da bo zanju prej ali slej napočil dan pravične sodbe. Vse to vendar ne more imeti dobrega konca. — Vendar pa se ni bala — mnogo bolj jo je plašila misel, da bo moral Erlend na sever, preden stvar postane očita, in da bo potem vnovič medlela v ločitvi. Zdaj je na gradu Akersnesu; tudi Munan Baardson je tam, dočim je dvorni zakladnik v Tunsbergu, kjer leži kralj nevarno bolan. Nekoč pa bo Erlend vendarle moral domov, da pogleda po svojih posestvih. Da jo plaši ta njegova pot na Husaby, kjer živi in ga pričakuje njegova priležnica, niti sama sebi ni marala priznati, pa tudi ne, koliko manj se boji tega, da jo zasačijo v grehu z Erlendom, kot tega, da bo morala sama stopiti pred Simona in očeta in jima povedati, kaj ima na srcu. In zato si je skorajda želela kazni, in sicer hitro kazni. Kajti zdaj ni mislila na nič druge- ga več kot na Erlenda; hrepenela je po njem podnevi in sanjala o njem ponoči; kesanja ni mogla občutiti, tolažila pa se je z mislijo, da že pride dan, ko bosta morala drago plačevati za vse, kar sta si kradoma prisvojila. In v kratkih večernih uricah, ki jih je mogla prebiti z Erlendom v hlevu ubogih rev, se je tako burno predajala njegovemu objemu, kot bi bila svojo dušo dala za to, da sme biti njegova. Toda čas je mineval in bilo je kazno, da bo Erlend res deležen sreče, ki ji je tako zaupal. Kristina nikdar ni opazila, da bi jo kdo v samostanu sumničil. Res da je Ingebjorg nazadnje izvohala njene sestanke z Erlendom, vendar je Kristina spoznala, da njeni tovarišici nikoli ni prišlo na um, da bi v tem videla kaj več kot malo zabave: da bi se pa zaročeno dekle iz dobre hiše drznilo prelomiti dogovor, ki so ga sklenili njeni sorodniki, Ingeb-jorgi še na misel ni prišlo. In zopet jo je za trenotek prešinil strah: morda pa je bilo njeno ravnanje zares nekaj docela nezaslišanega. In ob tej misli si je zopet zaželela, da bi prišlo na dan, samo da bi bilo vsega tega konec. Prišla je velika noč. Kristini! je bilo nepojmljivo, kdaj je ta zima prešla; sleherni dan, kadar ni videla Erlenda, je bil dolg, dolg kakor nerodovitno leto, dolgi, hudi dnevi pa so se nizali v brezkončne tedne — zdaj pa je bila pomlad in velika noč, njej pa se je zdelo, da je od božičnih praznikov minilo komaj nekoliko trenotkov. Prosila je Erlenda, naj je med prazniki ne išče — in Kristini se je zdelo, da se ji uklanja v vsem, za kar ga prosi. Bila je prav tako njena krivda kakor njegova, da sta se pregrešila zoper postno postavo. Hotela pa je, da naj spoštujeta velikonočne praznike, čeprav bi bila ločitev od Erlenda huda. Morda bo mo- ral kaj kmalu odpotovati cer ji ni doslej o tem n|' nil, toda vedela je, da lena smrtni postelji; m°r Erlendov položaj s spremenil, si je misli'8. Tako so stvari kaza'* jo v prvih dneh po ve pozvali v govorilnico k zaročencu. (Dalje prihodnji Oblak Furniture] TRGOVINA S PO— Pohištvo in vse Potre za dom . 6612 ST. CLAIR HEnderson ^ N ) Ni ČIZLANJE BREZPOSELNIH POD BRICKERJEM Brezposelni zavarovalninski zakon, .ie bil sprejet ped Daveyevo administracijo v recembru. 1936, da se zenači federalno postavo. Namenjeno je bilo. da. se preskrbi $15 nt J teden za one, kil sc bili začasno! biez dela in to nt J po svoji krivdi.] Bricker jih ie oci-ganil na $4, $5 in j $6 na teden, včasih celo na $1.501 ali $2 na teden.) Bil je nečloveški I Dawey je postavil obsežen stroj za iiradova-njo brc iipcseine trgovski podlagi in na priporočilo zavarcvalninsklh strokovnjakov. Ta oddelek je bil tako dobro organiziran ped Daveyem, da je bila Ohio edir.a država v Uniji, ki je bila pripravljena plačevati odškodnino ob času. Pod Daveyevo administracijo so bili uslužbenci izbrani po Civilni službi. Odbor Socialne varnosti Ze-dinjenih držav je določil $2,000,000,-za izkušnje v civilni službi. Tisoče chijskih državljanov ie plačalo svoj denar v dobri veri, da bodo vzeli to izkušnjo. Oilbor za Socialno varnost je to nadzoroval. Izbiralo M je na podlagi postave. Prvo, kar je napravil Bricker je bilo, da je omogočil "ripper" postavo. da debi takojšnjo oblast nad crrgramcm brezposelne zavarovalnine. Takoj ie odslovil na stotine uslužbencev civilne službe, ki so imeli zmožnosti opravljati svoje delo pravilno. Napolnil je te urade z Brickerjevimi politikarji, ne glede Martin L. Davey zavarovalnine na V BLAG SPOMIN 1915 na zmožnost. Sedanji governor je pokazal zaničevanje do postav civilne službe in drugih postav. Njegovo obnašanje kaže. kot bi on lastoval vlado države Ohio. Tudi če mu postave i ugajajo, pa vendar vlada s trdo roko. Tcda naj^.abše v njegovem postopanju z brezposelno zavarovalnino je njegovo kruto in brcizsrčno zadržanje proti brezmoč lirn brezposelnim. To je človekoljubna postava. Namenjena je bila pomagati ljiffiem. ne pa da bi jih šikanirala, ker so nesrečni dcvoli, da so začasne brez dela. Davey je pustil več kot $125,000,-OCO v ohijskem skladu brezposelne zavarovalnine v blagajni Zedinje-nih držav. Biicker kupiči še več chijskega denarja, ker goljufa brez-pcselne. Zakaj pustiti ves ta denar v Washingtcnu? Tam ne pomaga cfrijskim ljudem. Bedimo vendar nekoliko bolj radodarni napram brezposelnim. "to bo pomagalo ohijekim trgovcem, hišnim posestnikom, zdravnikom, zobozdravnikom itd. Toda predvsem bi meralo pomagati brezposelnim, ne pa da bi se jih stradalo. Davey bo napravil to postavo človekoljubno, darežljivo in pravično. IZŽENITE BRICKERJEVO ČIZLANJE SIROTNIH POSTAVITE HUMANITETO NAZAJ V DRŽAVNO VLADO POSTAVITE NAZAJ RAZUMNO POŠTENOST V VLADO GOVERNERJA VOLITE ZA MARTIN L. DAVEY ZA GOVERNERJA OHIO volitve v torek 5. nov. DEMOCRATIC STATE EXECUTIVE COMMITTEE J. Fr<;er Bitting«'r, Chnirmnn, Coilimbus, O. lji, da se mislim poročiti. Nato: stvari. Erlend je bil storil vse, | sem izjavil, da hočem le tebe in|kar je bilo v njegovi moči, ko je; nobene druge—" svojim sorodnikom omenil nju-j "Mar jima to ni bilo po go-J no ženitev. Kadar so bili dnevi j du?" je nazadnje obupno vpra-,v samostanu dolgi ter neznosni, | šala Kristina. I je sama sebi dopovedovala: Er- j "Ali ne razumeš," je mračno lend je hotel vse prav dobro j rekel Erlend, "da nista mogla | uijediti. Z nežnim smehljajem j reči drugega kot to — da ne mo-, na licu se je spominjala, kako reta in ne marata z menoj k tvo- j ji je slikal njuno svatbo: v bar-jemu očetu, dokler tista kupčija žunu in svili bo jezdila v cer-J med teboj in Simonom Andres-;kev, k poročni postelji je bodo Ljuba, draga in nerabna mati. Polnih pet let rahljamo zemljo nad Tvojim prezgodnjim grebom—naša očesa rose livado in rušo, pod katero počiva . Tvoje plemenito materinsko srce. Pred! ter je tiho jokala. Ze davno je letom dni legel je poleg Tebe k večnemu počitku Tvoj soprog in naš nezabni oče. V globoki tugi in žalosti Vama kličemo: Bog Vama daj večni počitek do angeljskega klica k vstajenju! Žalujoči: OTROCI in SORODNIKI. Cleveland, O., 27. avgusta, 1940. vodili z visoko zlato krono na laseh. "Na tvojih krasnih, krasnih laseh," ji je pravil in se poigraval z njenimi kitami. Ko je nekoč tako govoril, je Kristina zamišljeno rekla: "Ven-čutila, da je v njeni ljubezni ne- dar pa tebi ne bo tako pri srcu sonom ni spet razdrta. To, Kristina, da si božič praznovala z Dyfrinskimi, ni olajšalo najinega položaja." Kristini je docela upadlo srce kaj nečastnega, sedaj pa je uvidela, da je tega sama kriva. Ko je kmalu nato vstala iz postelje, se je vsa tresla od mraza in Erlend jo je zavil v obadva kot da bi dotlej še nikdar ne bila tvoja last." Tedaj jo je burno privil k sebi: "Mar še pomnim, kdaj sem prvikrat obhajal božič, ali kdaj plašča. Zunaj je bila že trda sem doma ob koncu zime prvič tema in Erlend jo je spremil do trga pred Klemensovo cerkvijo; videl zeleneti bregove? Oh, pač pa se dobro spominjam, kdaj si do Nonneseterja pa jo je pripe- bila prvič moja in še vsakikrat I93 V BLAG EPCMIN FETE OBLETNICE SMRTI NEPOZAB HČERKE IN SESTRE MOL-LEE FAJFAR ki je za vedno zatisnila njene mile cči dne 27. avgusta. iiV 195* Pet let Te že fcemlja krije, mirno spavaš v grobu tam, sclza nam iz očesa lije, srce naše kliče Te zaman. Po Tvoji nagli smrti ostali smo potrti, do groba vedno hodimo, za dušo Tvojo molimo. Draga hčerka in sestra, mimo spavaj pod zemljo, duša Tvola naj pa srečo vživa v raju blaženem. Žalujoči ostali: STARŠI. BRAT in SESTRE. Cleveland, O., 27. avgusta, 1940. bli Wj mt lin spi žel ka. cia ust tei- na je kli, zur sar Poc »'ar (l Hik Prt Sar eko I \ H Hl0( lo'o bod res % Vojvoda Windsor in njegova soproga od prihodu v Hamilton, Bermuda. Težko nalogo pozdraviti odlična gosta je imel mali Andreiv Trimmingham V. Izročil je šopek, a besede pa ni mogel spraviti iz grla, kar je neka j navadnega pri takih "junakih." Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slo^c katoliška podporna organizacija v Združen^ Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliškaj Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Jolleti ^ POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, lnkorporlrana 12. januarja I898 * Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,0°° SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55^ 111** K. S. K, Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odr* lu mladinskem oddelka, SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV I84 sle* V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev- ^ Skupnih podpor-je K. S. K. Jednota Izplačala tekom »v° obstanka nad $7,400.000 J GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM 1» ^d?' Če se hočeA zavarovati pri dobri, pošten. In solvent^ > organizaciji, zavaruj se pri Kraujsko-Slovenski Katoliški Je se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne pofikodbe. operacij iezni In \ nemoglosU. K. S. K. Jednota sprejema v s^ojo sredo Člane ln fl* do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Z» lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sc otroci lahko z®^ jj' razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oda« nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom 11 ptfv sluc.aju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. „ir lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavar" izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: ali Zavaruješ se lanko za $2.00; $1.00 ln 60c na dan t«aen. Asesment primerno nizek. » K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših ^ vanJa. .. člani ln Članice nad 60 let stari lahko prejmejo prlp®° rezervo Izplačano v gotovini. ' Nad 70 ltt stari člani in članice so prosti vseh nadatl mentov. „ ti Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno%* Maja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku m dobiva vsak Clan In članica. (»I Vsak Slovene« in Slovenka bi moral (a) biti zavaroV*^ j K. S. K. Jednott, kot pravi materi vdov ta sirot. Ce Se m* članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P0*^ pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah M f. druStvo, spadajoče h K. 8. K. Jednott Kjerkoli ie nim^T . ? spadajočega k tej solventni katoliSki podporni organizacij ^ vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 80. Iet»-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajni" ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet. Illinois. A, V fel-j atn jirn Je i, &el( sv0 boj: <1 Hor *ek bilj