Bazne stvari. Iz domačlb krajer. Politično društvo BPozor" s sedežem v Ptuju priredi v nedeljo, dne 11. okt. 1903 ob 3. uri popoldne na dvoriSču (vrtu), pri neugodnem vremenu v prostorib gospe Jagodič na Ptujski gori shod z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slučaj BratuSa in nemSko časopisje — poročevalec g. dr. Ant. Brumen. 3. Čitanje resolueij in glasovanja o resolucijah. 4. Slučajnosti in na3veti. — K prav obilni vdeležbi vabi odhor. Volilni sltod v Velenju. V nedeljo, dne 11. t. m. se vrSi v Velenju pod župnikovim kozolcem volilni shod, pri katerem poročata državni poslanec v i t. B e r k 8 in deželni poslanec V o S n j a k o svojem delovanju. Na dnevnem redu tega zborovanja sta tudi govora dr. Vlad. Sernecaindr. Kukovca. Volilni shod v Dobrni pri Celja. V nedeljo, dne 18. okt. se vrSi na Dobrni velik političen shod. Na shodu bodo govorili: drž. poslanec g. Jož. Žičkar, deželni poslanec g. d r. I v. D e č k o in drugi. Ker je ta shod velikega pomena za Dobrno in okolico, opozarjamo že danes na ta velevažen pojav v političnem življenju Dobrne in okolice. lmenovanja. Dežel. sod. svetnikom sta itnenovana sodna tajnika g. Karol M u 11 e y v Ljubljani za Celje in g. A'fonz K a p u n iz Maribora za Velikovec. Dalje so imenovani dež. sod. namestnikom in ostanejo na svojih dosedanjih mestih okraini sodniki gg.: dr. Jožef Kronvogel v Št. Lenartu v SL gor., Maks V i d i c v Gornjemgradu. Dež. sodnim svetnikom je imenovan sod. tajnik Adalbert K o t z i a n v Celju za Celje. — Zopet sta imenovana dva naSemu narodu tuja Nemca za Celje, ko imamo vendar toliko slovenskih sodnikov, ki so na Spod. Štajerskem doma in bi radi službovali v domačih krajih. Toda zagrizeni naS nasprotnik na predsedniškem mestu deželnega nadsodišča v Gradcu grof Gleispach nalaSč preatavlja Slovence iz nasih domačih krajev, k nara pa vtika Nemce, kateri sami ne gredo radi sem. Tukaj potem neradi služijo ter so nevljudni, da večkrat celo surovi z Ijudstvom, katerega ne razumejo in ne ljubijo! A grof Gleispacb hoče, da iz aaSih mest in trgov ne izginejo Nemci, za to nam poSilja tako rad le neraške uradnike. Mi pa pravimo: Proč z nemSkimi uradniki! Spremembe pri notarijatu. Wilibald Swoboda je preatavljen iz Šmarij v Ko^jice, notar Alojzij K r a j n c iz Senožeč v Šmarje in dr. Josip H a a s iz Velikovca v Maribor, — Svoboda in dr. Haas sta N e m c a. V Mariboru imamo sedaj samo enega alovenakega notarja, namreč goap. dr. F i r b a s a, katerega se naj vsled tega Siovenci trdno drže. Dosedaj smo imeli Slovenci dva slovenska notarja v Mariboru, namreč dr. Radeja in dr. Firbasa. Nam sovražna vlada pa nam je vrinila sedaj na Radejevo mesto Nemca. Isto je storila v Konjicah, kjer smo imeli slovenskega notarja Kocbeka. Tako nam Nemci jemljejo mesto za meatom! Premeščeni so davčni praktikantje: Franc Gala iz Brežic v Celje, Aat. Cvahte iz Konjic v Celje, Joaip Čepin iz Celja v Konjice, J. Ž u 2 a iz Celja v Cmurek in Zvonitnir Dobravc iz Kozjega v Miirzzuschlag. Slovenski uradniki se prestavljajo v tuje kraje, sem v nase kraje se pa nastavljajo i uradniki, ki psujejo slovenske kmete, pliujejo na slovenske pobotnice ter zasramujejo slovenski narod. Mohorjani za drnžbo sv. Cirila in Metodal Kraalu dobimo knjige Mohorjevel NajboljSe bo, da nb tej priliki plačamo udnino za drugo leto. Clovek je tako brez skrbi, poverjeniki naši pa so s tem jako zadovoljni. Pa Se nekajl Naša imenitna šolska družba sv. Cirila in Metoda potrebuje za obrambo na3e revne dece ob mejah denarne podpore. Mohorjani, darujmo letos, ko bomo prejeli knjige Mohorjeve, vsaj 2 krajcarja za naSo podpore potrebno Solsko družbo. Ce vsak Mohorjan stori svojo do'žiost, dobi ta družba lepo podporo. Slovenci, Siovenke, naj ne bo ta opomin glas vpijočega v puSčavi! Seveda, tudi večjo svotico, ako le rnoreS, sraeš ob tej priliki darovati za družbo sv. Cirila in Metoda. Pa ne pozabiti! Poročil se je v Celju gO8p. dr. Anton B o ž i č z gdčno O!go Filipičevo. — V nedeljo, dae 4. t. m. se je poročil g. Franc S t r u p i, trgovec v Celju z geo. karolino Drofenikovo iz Št. Jurija ob juž. žel. Castnim občanom je imenovala občina L a h o n c i čaat. gosp. FrančiSeka Š t u h e c, kapelana pri S?. Tomažu blizu Ormoža. — Občinaki odbor v Mrčniseli je imenoval v svoji izvanredni seji dne 4. okt, g. Cteralda PuatiSeka častnim občanom za njegove zasluge kot bivSi obSin. tajnik. Porotno zasedanje v Maribora. Za IV. porotno zaaedanje t. 1. je imenovan predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrožne sodnije Greistoifar ter njegovim namestnikom vi3ji deželnosodni svetnik dr. Vou8ek in deželno sodna svetnika dr. Pevetz in Morocutti. Mariborske novice. NaSelnik pcžarne brambe, lekarnar g. Horinek je odatopil od požarne brambe, ker je dal svcjo lekarno v najem in se preaeli na Dunaj. — Na tukajSnjem pokopališču je neznan hudobnež iz nagrobnega kamna pisraonoSe Wandala izbil fotografijo, ki je bila vklesana v kamen. Skrajaa surovost! — Pred nekaj dnevi je kupila učiteljeva vdova Sket na tukajšnjem trgu gobe. Ko je iste doma z otrod zavžila, nastopili so pri vseh znaki zastrupljenja. K sreči jih niso veliko zavžili^ tako da ni bilo resne nevarnosti za življenje. Torei pozor pri nakupovaDju gob! — V mariborski bolnižnici so umrli: Aadrej Šega \z Goroje Bistrice, Alojzii Celcer in Franc Ž'žek iz Plača. — Posestniški sin Franc Dugovnik iz župnije Selnica ob Dravi je prišel k vojakom k 47. peSpolku v Maribor. Komaj pa je oblekel vojaSko suknjo, ža jo je moral zopet sleči ter iti v Iuknjo k sodniji, ker je ukradel dne 22. m. ra. trgovcu s perulnino, J. Abtu, kolo. — Zadnjo nedeljo po noči so se zopet tepli pri goatilni »Burgtnaierhcf«. Hiapca Jurija Juršec, ki je alužil pri ŠoSteriču, so tako stepii, da so težko ranjenega prepelia!i v bolnižnico. Sy. Barbara niže Maribora. Dae 24. m. mes. je umrl vpokojpni gentpeterski nadučitelj Lovro Rolla v 74. letu Rojen je bil pri Sv. Aai ua Krembergu, ljudsko Solo je obiskoval v Št. Lenarlu v Sl. gor. in nadaljne višje 8ole v Mariboru, kjer je preb!l sku5nj3 »najbolie< 1. 1847. Šj istega leLa ie na3topil učUeljbko službo kct pomcčaik rlepi Kapeli, potam ie služil še v Sjičiai, Hjčab, pri Sv. Antonu v Slov. gor., v Zavrču, v Ormožu, pri Sv. Mikiavžu na Dr. pdju in od 19. avg. 1858 neprenehoma v Št. Petru pri Mariboru do 1890, torej blizu 32 !et. Celo vrsto njegovega učitelievanja so ga spreraljala časlua priznanja hvalevrednega delov&nja v Soli in cerkvi. Tudi za sadjereje je dobil častno priznanje, kajti s to stroko se ja maogo bavil svoje dai. L. 1898 se mu ie podelila častna kolajna za njegovo vestno in marljivo učiteljevanje s posebaim častnim pismom, kar ga je na atara leta resniino vesel lo in rad jo je ob prsih nosil, spominjajoč se avojih 43 službenib let. Svetila mu večna Iu5! Vinogradniki pozor! LetoSaje viao bode, kakor se vidi, prav dobro. Ker pa \e lansko bilo kislo, skoro nepitua, bode vse hotelo piti IetoSnjega. Tuda tega ne bo mnogo in ga bode vsled tega kmalu, menda že do poraladi, zmanjkalo. Ia tako bode prislo, da se bode letošnje vino prihodnje poletje drago plačevalo. Vinogradniki, ae dajte ei torej teh par kapljie, ki je bodete prideiali, izdreti za slepo ceno! Kar v jeseni po robu, in nastavljajt^ ceni vi, ne pa vinaki Spekulantie! S6. llj nad Mariborom. Že pred kratkim se je uekdo v tem listu pntoževal nad našo poStno upraviteljico, katera ne razume besedice slovenski. Če pride slovenska stranka na pošto in zahteva v svojem jeziku kaj, zadere se oholo: >I veršte niks bindiš«. Opozarjamo rodoljube, da atore potrebne korake, da dobiruo slovenakega jezika veSčo upraviteljieo. — Kaj slabo se godi »Štajercu« pri nas. Naročen je nanj Repnik (5 iztisov), Felser, hotelir in slovenski (!) nadučit. Sadu. Pred kratkim je zleztl >Štajerc« v neki gostilni v žep uekemu gostu; ta priSedSi domov ga je pr&v slastno prebira), a doleiela ga je neareča. Po naklučju pride k temu možu nek narodnjak, kateri zagledavši »giftno kroto« na mizi, jo zažge s Ciril-Metodovimi užigalinami. Prav tako! Ls proč 8 to ljuliko! Pogin Štajercu! — Narodni mladenič. Tepež. V R u š a h so se stepli v nedeljo, dne 4. t. me3. Stirje kmečki fanti. Pri tem je dobil Jožel SevSek tako težke rane, da je drugo jutro na to umrl. Ostale tri je žandarmarija zaprla. Goreč razširjalec ,,Stajercaa je radgonski mestjan Winkler, kateri je tudi za slovensko občino v okrajni zastop volil 8 Štaiercijanci in je tudi bil izvoljen v odbor. Ta gospcd je namreč iudi okrajni cenilec. PriS8l je tudi v ŠSavniSko dolino k narodni hisi na cenitev posestva po umrlemu J. C. Ko je ta goapod po svoiem opravku odSel, j9 na stolu, kjer je sedel, ležal prav tolsti korondič. Tudi nekemu narodnemu mladeniču je potern enega vsilil. Gospod Winkler, ali ste s Šiajerci tako oblcženi, da vam kar iz žepa skačejo? VaSi Štajerci pa so takoj zleteli na smetišče! Iz bližine Cmareka. Kakor poizvemo iz zanesljivega vira, je poslala pristojna oblast vsporedno z nemškim Sulferainom (!) občinama Sladka gora pri Cm. ter Selnica ob Muri nalog (!) da morajo priapevati gotove svote za povečanje in prezidanje Sulferajnske šole na Sladki gori. Prva občina, v kateri se nahajajo sarni vrli katolidki neraSki in slovenaki ktnetje, je odlučno zavrnila ta nalog s pristavkom, da si raje sama sezida svoje Solsko poslopje, nego da bi tlačanila Se zanaprej židovskemu Suifarajnu. Upamo tudi, da bode istotako učinila vrlonarodna občina Selnica, katere del je vSolan v to m—učilnico. StariSi slovenski! Ali še ni zadosti, da vam tujci vzgojujejo vaSo deco, trgajo iz prsij Ijubezen do milega našega maternega jezika? Sedaj pa Se hočejo, da bi židovskemu Sulferajnu delali raboto ter na niegovem posestvu poatavili palačo, katera pa bi bila potem seveda njihova Iast. Ali hočeto, vi kmetje, zopet stare čase nazaj, ko je moral vaS prednik tlačaaiti in raboto delati kot črna živina nemškim grcfom in drugira bogatašem-oderuhom ? Ne, tega ne boate atorili, raje si sezidaitesvojo šolo, otresite ae židov- skega jarma, obrnite hrbet protestantskemu dr. Krautgasaerju in njegovi Biamarkovi »bandi«! Torej le na delo za pravice sveje! Tovaraa na prodaj. Tovarna za pohištvo v Slovenjgradcu, last umrlega tovarnarja Jož. Farsky, je od smrti posestnika v konkurzu ter je prejenjala z delom 4. t. m. Vsled tega so vsi delavci odpuSčeni. Tovarna s pripadajočim premogovnikom, ki je oddaljen pol ure od tovarne, se bode prodala dražbenim potom. Izdelki so imeli posebno maogo odjemalcev na Ogrskem, HrraSkem, v Trstu, na Grškem in v Egiptu. Ali bi ne bilo dobro, če ki to podjetje prišlo v slovenske roke? Nečloveška mati. V Sv. Lovrencu nadMariborom je povila minoli rnesec 201etna dekla Alojzija Timoy3ek fantička. Dete je takoj po porodu zaduSila, aavila v vrečo ter je skrila v skrinji med obleko. Cez nekaj dni je priSel orožnik na sled temu umoru ter |e našel dete, katero so prenesli v mrtvaSnico, kjer je mrtvo truplo pregledala preiskovalna komisija iz Maribora. Deklica, ki se je bala kazni in zapora, se je pa zastrupila ter že v noči od 2. na 3. t. m. po 6urnem umiraniu izdahnila svojo dužo. Nagla snirt. V nekem vinogradu pri Sy. MikloSi je nagloma umrl Alojzij V a u p o t i č, svinjetržec iz NorSinec pri Ljutomeru. Govorilo se je, kakor da bi se bil sam zastrupil, a preiskov&lna komisija ni prisla do dotičnega prepričanja. Dobro ljudstvo je omilovalo življenje in sedaj omiluje smrt imenovanca. Sreča v nesreči. V Babincih pri Ljutomeru je v torek, dne 29. aept. proti večeru Marko Meznarič na njivi s pomočjo hlapca nakosil ter na voz naložil delelje za konje, na to še trave za govedo, na vrh pa je po dolgovatem djal vrefio s »fajiolom«. Na tako obloženi voz se je konečno sam spravil. In ko je imenovani 781etni starček vsedel na vrečo, se je ta spodrsnila, mož se je z obloženega voza zvalil dol in se prekupicnil na jzlavo tako, kakor da bi bil »živi hraat« stavil. A da je sicer ne ravno srečonosni padec ostal brez vsakega neprijetnega nasledka, to je pripisati sreči, da se je z gospodariem obenem z voza valila tudi primerna množina kodenine. Imenovanec je oče gospoda kapelana pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Oermanizacija na sodiščn v Ljntomeru. Čim dalje več si upajo spodnieštaierski nemSkutarji in podrejeni jim nemSki uradniki. Dasi dobro vedo, da živijo med samimi Slovenci in od njihovega denarja, vendar ne spoStujejo jezika tega ljudstva. Pred kratkim se je od ljatomerskega sodiSča poslal nekaterim osebam k Sv. Juriju ob Ščavnici o nekih stvareh popolnoma nemSki dopia. Ia 8e kak je bil? Pisan tako grdo, kakor če bi kure praskale po papirju, ne pa Ijudje. Take pisave ni mogoče čitati. VpraSamo se, ali so ti gospodje tam pri sodniii zavoljo ljudstva, ali Ijudstvo zavoljo njih ? Č3 so zavoljo Ijudstva poatavljeni, naj pač spostujejo njih Jezik in dopisujejo slovenski ter naj hodijo v ljudske Sole tja v prvi razred se lepše pisat učit! V Ljotomeru so na sodišču aami taki uradniki, ki so sinovi tujega naroda! Ptnjske novice. Ziato verižico je našla 28. sept. dekla FrančiSka Regnic ter jo oddala na magistratu. PoSteno dekle. — V Pluju 80 zaprli fanta Al. Strelec iz Podvinc, ker j<? ukradel svojemu tovariSu Švarcu uro, katero je hotel v Ptuju prodati. — Nagloma je umrl v Ptuju lastnik agenture J. Orešek iz Dunaja.J Žnpnijski urad Št. Vid pri Ponikvi se se bode imenoval za naprej S v. V i d p r i Grobelnem. Ogenj. VVeračah pri Kozjem je zgorela 26. sept. kolarnica posestnika Franca ReberSak. — V CirSaku pri Cmureku je zgorela v noči od zadnje sobote na nedeljo tovarna za papir, la&t nekega Furth. Samomor. V neki gostilni v Gradcu se je na straniSču obesila 3. okt. zvečer tam službujoča dekla Rozalija JurSič, rojena 1885 leta v Frankovcih, okraj Ptuj. Čeravno so takoj odrezali vrv ter jo prepeljali v me3tno bolniSaico, je 8e vendar tisto noč umrla. Vzrok samomoru }e neznan. Umrl je na Gor. Polskavi dae 1. okt. zdravnik in poseatnik Jurij W o 1 f. — Dae 4. oktob. je umrla v SelniciobDravi hčerka posestnika Jožtfa Sernec gdf. Marija Sernec v 19. letu. — V Celju je umrl dne 4. okt. Al. Lang, c. kr. sodni cficijal v pok. — Dne 3. t. mes. so pokopali v B r a s 1 o v6 a h obče spoštovanega in priljubljenega moža Blaža Janžovnik p. d. Routnik, posestnika na Dobropo'ju. Rajni je bil vzgleden gospodar, radi česar ni zgubia samo rodbina dobrega očeta, ampak izgubili so tudi drugi bližnji dobrega soseda, kajti mož je bil na več dobrih in koristnih časopiaov naročen, in marsikomu je dal dobre svete o gospodarskih rečeh. Poaebno omeniti |e njegov lep in trden zaačaj, radi katerega je bžl tudi 8e občinaki cdbornik. Bodi mu semljica lahka! Nesreče. V Župečji vesi seje zadušilo Sest tednov staro dete pose3tnice Furek, ko se je igralo z leto starej3im bratcem. — V nedel[o, dne 4. okt. se je ponesrečil v Gradcu 29Ietni delavec južne železnica Franc Garn iz V u z e n i c e. Padlo je šest zabcjev na njega ter ga močao poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnico. — Na V r a nskem se je ponesrečil dne 29. m. m. 841etai Aadrfj GaberSček. Pade! je pri otepavanju sadaega drevja na tla tako nesrečno, da je kmalvj nato unirl. Skale pri Velenjo. Das 28. m. ra. je začelo goreti v Rudolfovem rovu Lapovega premogokopa. Zgorelo je okoli 80 m rova in lesene podpore. ReSili so se vsi delavci. Ogenj so pogasili na ta način, da so zaprli vsak dohod zraka in s tem zaduSili ogenj. Požarna bramba iz Velenja je stražila bližnja poalopja, ki bi se labko vnela od isker, ki so letele iz rova. Delo se je moralo popolnoma uslaviti ter se bo začelo čez nekoliko dai, vsaj v onih rovih, katerib ogenj ni dosegel. Pouarejalci denarja. V Hrastniku so prijeli orožniki nekega Mlakarja in njegovega taata Puata, tovarniška delavca, ker sta ponarejala srebrnjake in krone. Pripravo je vrgla žena prvega v Savo, toda, ker je padla poleg brega v vodo, jo ta ni odnesla ter so jo orožaiki naSli. Tudi v Ttbov!j*h so zaaledili ponarejalca kron, Kralja, ki pa jo je pravofiasno popihal v Ameriko. Brzojavili so za njira. Požarni brambi v Mozirju ae je dogodilo nekaj zelo neljubega. Naročili so si lep voz za pcžaroo brambo, kateri je stal 800 K. Ob obljubljenem dohodu voza so hoteli prirediti veselico. Razpoalali so vabila, naroCili godbo in pletli venee, da js bilo veaeljo. Dekleta so si napraviia za slavnost lepo narodno obleko. Dan veaelice je priSel — toda voza Se ni bilo! K sreči je tisto nedešjo deževalo, da valcd dežja niso prislo druge požarns brambe. Ša le v soboto, dne 3 t. m. je priSel Smeataai voz, ki ja naredil požaraikom toliko preglaric. Stavka premogarjev v Trbovljah in Hrastnika se j« z»čela miaoli teden. Premogarji ao ustavili delo, ker zahtevajo zvižanje plače in sicer: daevno plačo za rudokope najmanj 3 K na dan, za prevažače 2 60 K in za mlade delavce ia ženske 160 K. Dozdaj so plačali nekaterim po 58 do 60 v na dan. Dozdaj ravnateljstvo premogokopov ni ugodilo zahtevam. Stavkajočih je okoli 3000. V pondeijek je oatavilo delo okoli 600 delavcev v premogovuiku v Zagorju. D^lavci so povsod mirni ter ne povzročajo nikakih izgredov. Mir vzdržujejo orožniki, ki so iz V8eh krajev sem poklicaai. Vojaki so v Celju pripravljeni, da se vsak čas lahko odpeljeio v Trbovlje. 0 itavka se ne bode prej končala, dokler ne bode odjeajalo ravnateljstvo ali pa delavci, ali pa morebiti obe straaki. Skrajuo kriviino je, da plača ravaateljatvo, ki ima velikanaki dobiček pri premogu, tako slabo svoje delavce. V Trbovljah je kakor izumrlo, na kdodvoru je vse tiho; kjer so prej naložili na dan po 200 vagonov premoga, se zdaj niti koSček ne odpoSlje. V Trbovlje se je pripeljal tudi okrajni glavar Apfalterera iz Gelja. Najnovejše politične vesti. V dežel. zboru )e dae 3. oktobra uteraelieval posianec R o 3 k a r svoj predlog za pomoŁ onim, ki so bili po toči poškodovani; dne 6. oktobra je predlagal posl. d r. D e č k o reguliranje Savinje in Voglajae pri Celju in napravo opornega zidu ob potoku v Škcfjivesi; dne 7. t. mes. je posl. g. V o a n j a k v izbornem govoru utemeljeval ustaaovitev kmetiiske Sole na Spod. Štajerskem se sloveaskim učnim jez k)m. Cerkrene strrtrl. V mariborsko bogoslovje so bili sprejeti sledeči gg. abiturijenti: Bratanič Rajko \z Luč, BukovSek Aaton iz Loč, Furman Fr. iz Konjic, Jurhar Martin iz Reke, Kodrič Janez iz Studenic, Kramberger Martin iz Št. Lenarta v Slov. gor, Kristovič Miha iz Sv. Marka niže Ptuja, Lipša Ivan iz Ljutomera, Lovrec Frane iz Sv. Tomaža pri Ormožu, Ratej Fric iz Konjic, Sagaj Marko iz Ljutornera, ŠeSko Konrad iz Št. Vida pri Planini, Tomažič Martin iz Dedonec in Vedečnik Jan. iz Konjic. Brevir z Lav. propr. na)den na Zidanem mostu se dobi pri frančiškanib v Mariboru. Vransko. Dne 28. m. m. smo slovesao obbajali prazaik av. Mibaela. Obenem ao nam 6. g. dekan braslovški slovesno blagoslovili krasno prenovljene oltarje in prižaicD. Društreua poročlla. Izlet na Žigertov stolp priredi »Športno druStvo Maribor« v nedeljo, dne 11. t. m., če bo lepo vreme. V tem slučaju bere se ob 10. uri dopoldne pri Sv. Arehu sv. maSa. Drnžba sv. Mohorja. Dne 24. septem. amo začeli razposiljati letošnje družbena knjiga in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo kajige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s kajigami po tej-le vrsti: Škcfiie: 1. KrSka, 2. Arrierika in Afrika, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska, 5. Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. GoriSka. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige poSiljajo, nujao prosirao, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pofljij) po nje na poSto ali železaiško postsio, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročajo s&mo zamudo in nepotrebne atroSke. Postne stroške morajo 6. poverjenikom povrniti udje. Oae gg. poverjeaike, ki dobivajo knjige neposredno v družbeni tiskarni, prositno, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. — Odbor. Runeč pri Ormožu. »Kmet. druStvo L<iSnica in okolica« pri Ormožu je priredila dae 27. sept. na vrtu g. A. AnoSaka tombolo, katere čisti dobiček je določen v druStvene namene. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Ormož, Ljutomer, Velika Nedelja, TrgoviSče, Svetiuje, Sy. Tomaž, Cezanjevci in drugi sosedni kraji so bili mnogoštevilao zastopani po odličnih gostih. TamburaSki zbor iz Hajdine je svojo nalogo pod vodstvom gospoda učilelja Pogrujca sijajao reiil. Hvala domoIjubnemu narodajaku in učitelju, hvala vrlim sloveaskim mladeničem iz Hajdine! Tombola je blizu 100 oaeb osrečila a prav lepimi, večiaoma praktičnimi dobitki, a mnogo, velika ve&na, se je pa kaj kislo držala; med temi aem se tudi jaz nahajal. Tolažimo se! Za podarjene dobitke gre največja zabvala mil. gospej Seršenovi v Ljutomeru, gospodu usnjar. mojatru F. Goričanu pri Vel. Nedelji, gg. trgovcem Jurca ter Lončarec in Havelka v Ptuju, M. Šepec in A. Mikl v Ormožu in g. Petovarju v Ivanjkovcib, prijateliu mladine g. dr. zdravniku 0. Kristanu v Orraožu in maogim drugim cenjen. rodoljubom. Še nekaj, kar z radostjo zabiležimo: mladiaa se je uprav ugledao vedla. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah. (Mladenižka in dekliska zveza >BraInega druStva«) Krepko se giblje in vrlo napreduje na3a mladina. V nedeljo, dne 20. sept. so si naSa dekleta uatanovila svojo »Dekliško zvezo«. Lepo 8tevilo se jih je zbralo v Citalnici bralnega druStva. Najprej so deklice zapele pesem »Slovenka sem«, nato pa je bil podučni govor, kateri je dekletom razjasail prelepi namen in veliko korist dekliske zveze. Oglasilo se je takoj 70 deklet za dekliSko zvezo, kar dovolj priča, kako zavedna so benedička dekleta. Ne bo dolgo, in dekliška zveza bo imela najmanj 100 članic. Dve dekleti ste nam na to jako navdušeno deklamovali peamici »Slanica« in »Zatorej!« slednja ziožena od pesnice Slov. goric, pok. s. Bonaventure Suhafi. S peamijo »Slovenka sera« se je končal ustanovni shod naSe dekliške zveze. Na3i mladeniči pa so se zbrali v precejSnjem Stevilu v nedeljo, dae 27. sept. v čitalnici, da si ustanove mladeniško zvezo. Pokazali so, da nočejo zaostati za dekleti in tako jih bo v kratkem Se mnogo priatopilo. Ali bo štela tudi rnladeniska zveza 100 udov ? Kdo ve?! V nedeljo, 11. oktobra ima naSa mladeniska zveza svoj II. podučni shod, ki bo posebno zanimiv. Ob tej priliki se pcalove od nas naSi mladeniči-vojaki. Mladeaiči benedički, udeležite se vsi tega podučnega shoda! — Hva!a Bogu, mi gremo naprej, mi mladi! Z ustanovitvijo mladeaiške in dekliske zveze je dobilo naše bralno druStvo jako krepko podporo in pomoč, zakaj vai udje obeb zvez so ob enem udje bralnega druStva. Združeni t obeh zvezah hočemo v bližnji bodočnosti vse svoje moči posvetiti nasi lastni izobrazbi, ob eaem pa tudi vse storiti, da bo župnija benedička §e čvrateje napredovala v pravi \eraki in narodni zavednosti. Krepko torej naprej po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko in nebeSko domovino! Iz drugih krajer. Zaroka rnskega prestolonaslednika. Iz zanesljivih krogev ruskega dvora se poroča, da se bode ruski prestolonaslednik Mibael Aleksandrovič zaročil z vojvodinjo Cecilijo Meklenburg-Šveria, hčerjo umrlega vojvode Meklenburg in vdovljene vojvodinje Anaatasije Mihajlovne. Vojvodinja Cecilija ie sestrična prestolonaaledaika. Poroka naj bi bila v marcu 1904. Prestolonaslednik je v 25. Ietu, njegova bodoča zaročenka pa v 17. letu. Tudi stari oče vojvodiaje Cecilije, katerega |e zadela pred kratkim kap, se misli vdeležiti poroke, ako se mu zdravje zboljSa. Za zaroko je že vse pripravljeno. NajveČja kuhinja na svetu. Velika pariska trgovaka hisa, »Au bon marche« se lahko pohvali, da ima največjo kubinjo na svetu. Ta trgovska hi3a oskrbuje vse svoje uslužbence s hrano, zato potrebuje silno veliko kuhinjske poaode. Pomisliti moramo, da je v tej hiši 4000 uslužbencev, za katere se mora trikrat na dan kuhati in jim hitro postreči. Najmanjši lonec v tej kuhinji drži 75 litrov, največji pa 375 litrov. Vsako jutro se kuha 750 litrov kave, če se pa za zajutrek napravi |ajčja jed, porabi se 7800 jajec. V kuhinji je 60 kuharjev in 100 pomoCnikov Mestna blagajna za pljuvanje. Nor- veSko mestece Trondheim je glede anage ia higijeničnih ozirov daleč pred drugimi meati. Tam je magistrat kratkomalo prepovedal meSčanom pljuvati po tleh, a vsak, kdor se proti temu pregreSi, plača dve kroni v posebno blagajno. Ko se ja magistratna naredba nabila na vogale ulic, razgovarjala sta se na nekem voglu dva ugledna meSčana o korisli te naredbe. Mestni redar, ki je moral po ovinkih zvedeti, kako sodi meSčanstvo o novi naredbi, je za voglom zadovoljno posluSal hvalospev pametnih meSčanov. Toda že drugi dan je imela blagajna prvi dve kroni, kajti policaj je prijavil, da je eden možakarjev v svoji gorečnosti hvaleč novo naredbo, prav po švedsko — pljuail po tleh.