vodnja slovenskih železarn v juniju in polletni rezultati dela
Proizvodni uspehi v mesecu juniju zaostajajo za dosežki v mesecu maju pri proizvodnji surovega železa, jekla, pri skupni in blagovni proizvodnji.
SUROVO ŽELEZO je ponovno postavka, kjer je procentualni zaostanek največji. Na Jesenicah se je sedaj proizvodnja na plavžih ustalila, v Štorah so pa zaostali zaradi redukcij električnega toka in drugih težav.
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Polletni načrt	Polletna Izvršitev	%
Jesenice	13.000	13.199	102	78.400	73.148	93
Štore	4.200	3.487	83	24.600	22.382	91
Skupno	17.200	16.686	97	103.000	95.530	93
Polletni zaostanek znaša 7.470 ton ali 7%. V drugem polletju bi morali proizvesti 107.470 ton, da bi izvršili z letnim načrtom predvideno proizvodnjo ali mesečno povprečje bi moralo znašati 17.912 ton. V maju je znašala proizvodnja 18.045 ton, torej možnost za izboljšanje obstaja in nemogoče ne bi bilo niti to, da bi se do konca leta približali načrtovani proizvodnji. Letošnja proizvodnja surovega železa je približno enaka lanskoletni v prvem polletju odnosno za ca. 200 ton še vedno zaostajamo.
Proizvodnja jekla je bila v preteklem mesecu samo za 188 ton manjša kot meseca maja, ker je bil pa mesečni operativni načrt višji, je seveda izvršitev bistveno slabša.
V blagovni proizvodnji zaostaja za polletnim načrtom samo Železarna Ravne. Ves zaostanek znaša 1.407 ton, kar je do konca leta možno doseči brez večjih težav.
Napram istemu obdobju lanskega leta je napredek zaznaven in znaša 7 % ali 22.071 ton. Železarna Jesenice je proizvedla 4 % več kot lani, Železarna Ravne 9% in železarna Štore 14%.
Po posameznih skupinah blagovne proizvodnje so bili doseženi tile rezultati:
Pri gredicah odnosno polizdelkih je znašala izvršitev 118 %, na Jesenicah 140% in na Ravnah 106%. Toplo valjano jeklo so izvršili: na Jesenicah s 96 %, na Ravnah s 94 % in v Štorah s 96 %, tako da znaša skupna izvršitev 95 %, polletna pa 104 %. V kovanem jeklu znaša mesečna izvršitev 91 %, šestmesečni načrt je izvršen s 101 %. Pri hladni predelavi znaša izvršitev: na Jesenicah 99 %, na Ravnah 92 % in v Štorah 87 % ter skupno 98 %. Polletna skupna izvršitev je 104%. Pri jeklolitini je mesečna izvršitev: na Jesenicah 104 % in na Ravnah 95 %. Skupna polletna izvršitev znaša 93 %. Siva litina je pri mesečnem načrtu izvršena s 101 % in enak rezultat je tudi pri polletnem izvrševanju. Mehansko obdelani valji so izvršeni z 99 %, polletni načrt pa z 91 %. Proizvodnja listnatih vzmeti je bila izvršena
(Nadaljevanje na 6. strani)
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA

ZELEZAR
Leto XIII. — Št. 7
25. julij 1973
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna Izvršitev	%	Polletni načrt	Polletna izvršitev	%
Jesenice	42.300	38.050	90	243.200	239.573	99
Ravne	16.250	16.952	104	97.500	97.835	100
Štore	3.400	3.072	90	18.000	17.519	97
Skupno	61.950	58.074	94	358.700	354.927	99
Mesečni načrt proizvodnje SM jekla je bil izvršen na Jesenicah z 98 % in v Štorah z 90%. Polletno je proizvodni načrt SM jekla izvršen s 100%. Pri proizvodnji elektro jekla je posebno očiten vpliv redukcij električne energije na Jesenicah, kjer znaša izvršitev samo 76 %. Medtem ko so na Ravnah šestmesečni proizvodni načrt elektro jekla presegli za nekaj sto ton, na Jesenicah zaostajajo za 4.805 ton. Letošnja polletna proizvodnja jekla je za 12.039 ton večja od lanskoletnega dosežka. Manjša proizvodnja je samo v železarni štore in to za 1.794 ton, zaradi podaljšanega remonta peči. V drugem polletju moramo izdelati še 379.073 ton ali povprečno 63.179 ton mesečno.
Letos, meseca marca, je znašala proizvodnja surovega jekla v slovenskih železarnah 63.327 ton. V drugem polletju bo pričela s poskusno proizvodnjo nova elektro peč v Železarni štore, železarna Ravne je v preteklem mesecu kljub redukcijam proizvedla 16.952 ton jekla in marca je znašala proizvodnja nad 18.000 ton. To so vse podatki, ki nam dajejo realno upanje, da bomo dosegli tudi letni proizvodni načrt.
PRI SKUPNI PROIZVODNJI so dosegle meseca junija: Železarna Jesenice 95 % načrtovane proizvodnje, železarna Ravne 101 % in Železarna štore 95%. Skupno ZPSž 96%. Polletni načrt skupne proizvodnje so dosegle: železarna Jesenice z 99%, železarna Ravne s 101 % in Železarna Štore s 102 %.
Blagovna proizvodnja je bila meseca junija precej slabša kot meseca maja in je z 54.050 tonami za mesecem aprilom najslabši dosežek v letošnjem letu.
železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Polletni načrt	Polletna izvršitev	%
Jesenice	32.701	32.066	98	189.771	191.057	101
Ravne	11.242	10.743	96	67.450	66.043	98
štore	11.556	11.241	97	65.705	73.323	112
Skupno	55.499	54.050	97	322.926	330.423	102
Nekaj časa nismo obveščali članov kolektiva o delu v zvezi z uveljavljanjem ustavnih dopolnil, čeprav je v tem času, po sprejetju sklepov o ustanovitvi dveh TOZD in ene OSS delo potekalo v skladu s programom, ki je bil dopolnjen in sprejet na zasedanju DST. V tem času je bilo pripravljeno in z odločbo glavnega direktorja razpisano devet projektnih nalog, ki jih bodo strokovne službe in posamezni vodilni ter vodstveni delavci izdelali. Naloge so razpisane v smislu sklepa o ustanovitvi TOZD.
V	pripravi je tudi predlog za n. varianto uveljavljanja ustavnih dopolnil, po kateri bomo ustanovili več TOZD, najbrž če se bomo tako odločili, na nivoju proizvodnih obratov.
V	izdelavi je osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Železarna Štore. Osnove za izdelavo osnutka so predvsem predlog ustave, zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v register (Ur. 1. SFRJ št. 22/73), zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugi zakoni ter priporočila.
Izdelava osnutka samoupravnega sporazuma je precej zahtevna naloga, v kateri bo sodeloval širši krog družbeno-političnih delav-
cev in strokovnih služb. Strokovne službe že pripravljajo elaborat, ki bo osnova za samoupravni sporazum kar zadeva delitev sredstev, pogoje gospodarjenja, skratka bodoče odnose, ki jih moramo ustvariti v skladu z dopolnjeno ustavo.
Za izvršitev predzaznambe sklepa o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela na okrožnem gospodarskem sodišču v Celju je bila oddana vsa potrebna dokumentacija.
V	tem času so družbeno-poli-tične organizacije obravnavale osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju organizacij združenega dela v slovenske železarne in dale svoj prispevek k dopolnitvi osnutka.
V	tem letu bomo morali izdelati po programu za uveljavljanje ustavnih dopolnil in zakonih, samoupravni sporazum o združevanju v podjetje, izvršiti volitve, izdelati statute, pravilnike, poslovnike idr.
Komisija za uveljavljanje ustavnih dopolnil priporoča vsem članom kolektiva, predvsem pa družbeno-političnim delavcem, da se aktivno vključijo pri delu in v razpravah o navedenih dokumentih, ki bodo urejali naše odnose in razvoj.
TUGOMER VOGA ŠIANDR0V NAGRAJENEC
Na predlog posebne komisije pri občinski skupščini Celje, ki je bil osvojen na seji skupščine 15. junija t. I. je med letošnjimi prejemniki šlandrove nagrade tudi naš glavni direktor Tugomer VOGA, z utemeljitvijo, da je ozko povezan z uspehom in današnjo ekonomsko močjo železarne. Vedno si je prizadeval, da se zagotovi vsestranski razvoj podjetja. Bil je zagovornik ideje, da se železarna vključi v izdelavo programa za rekonstrukcijo in izgradnjo po razpisu natečaja investicijske banke. Le-ta je bila oziroma še bo izvršena v letu 1973 in v prihodnjem letu. Po njegovi zaslugi bo izgrajenih precej novih objektov, ki bodo omogočali večjo stopnjo finalizacije livarskih proizvodov. Vedno se je zavzemal za razvoj samoupravnih odnosov v tovarni. Je tudi aktiven družbenopolitičen delavec.
Nagrade so bile podeljene na osrednji proslavi letošnjega občinskega praznika v Šmartnem v Rožni dolini, v soboto 21. julija.
čestitamo!
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
I.	DELAVSKI SVET
Delavski svet je na 21. zasedanju dne 29 .junija 1973 sprejel naslednje s k 1 e p e :
1.	Na osnovi poročila o izvršitvi sklepov sprejetih na prejšnjem zasedanju in poročila o njih izvršitvi je soglasno potrdil zapisnik prejšnje seje z dne 29. maja 1973.
Hkrati je sklenil, da je do prihodnjega zasedanja končno pripraviti osnutek pravilnika o prodaji odpadnega materiala in betonskega železa članom kolektiva.
2.	Na osnovi poročil o delu samoupravnih organov tovarne v preteklem obdobju, na osnovi razgovora z vsemi predsedniki izvršilnih organov DST in svetov enot in na osnovi diskusije na DST so bili sprejeti naslednji zaključki:
—	Najmanj enkrat letno je potrebno, da v bodoče DSP obravnava samoupravne odnose v delovni organizaciji. Ob tem je potrebno kritično pregledati delo vseh kolektivnih izvršilnih organov, komisij in DSE, v cilju utrjevanja in učinkovitejšega samoupravljanja. Prav tako je potrebno, da od DSP izvoljeni delegati ali zastopniki najmanj enkrat letno poročajo DSP in ga informirajo o svojem delu oziroma dejavnosti, v čigar svojstvu nas zastopajo.
—	Bolj kot doslej moramo zaostriti in izpostaviti vprašanje odgovornosti za predloge in sklepe organov upravljanja. Individualni“ izvršilni organ je s svojo strokovno službo odgovoren za zakonsko skladnost vseh predloženih predlogov in koncipiranih sklepov. Določiti, kdaj je samoupravni organ odgovoren sam za svoje odločitve oziroma sprejem sklepov. V tem smislu se dopolnijo samoupravni normativni akti.
—	Ugotovljeno je, da je število predlagateljev predlogov in o-snutkov sklepov za kolektivne izvršilne organe DSP premajhno oziroma omejeno na enega ali dva človeka. Potrebno je število predlagateljev (individualni izvršilni organ) povečati, med njimi razmejiti področja delovanja ter kompetence. Imenovati individualni izvršilni organ vsakem odboru DSP, kakor tudi komisijam.
S tem bo omogočeno boljše te-amsko delo na posameznih dejavnostih in obvezna polna odgovornost za pripravo predlogov in sklepov. Istočasno morajo biti razčiščena vsa stališča o tem, kdo lahko daje strokovno obdelane predloge, kdo pripombe in druge odločujoče podatke o neki zadevi, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev.
—	Pri obravnavanju materije s področja samouprave se vodi stalno skrb o tem, da ustrezni samoupravni organ obravnava vso tisto materijo in vsa vprašanja, ki spadajo pod njegov delokrog oziroma pod njegovo kompetenco. V interni zakonodaji se preveri, če so področja dela odborov in komisij ter DSE zadosti razmejena. Po potrebi se dopolnijo in področja razmejijo, da ne bo v prihodnje prihajalo do nesporazumov zaradi nedosledne delitve dela in kompetenc med samoupravnimi organi.
—	Še vedno je premajhen vpliv proizvajalcev na celoten si-
stem upravljanja znotraj in zunaj podjetja in še vedno je čutiti pomanjkljivosti samoupravljanja na področju krepitve odgovornosti, preprečevanja samovolje, zlasti pa je čutiti odsotnost neposrednega vpliva samoupravne faze na vseh ravneh odločanja.
—	Skladno s potekom izvajanja programa za uveljavljanje u-stavnih dopolnil v tovarni, je potrebno z vso dogovornostjo na o-snovi doslej izvršenih nalog programa (sprejeti sklepi o ustanovitvi TOZD in organizacije skupnih služb) izdelati osnutek samoupravnega sporazuma, kakor tudi ustreznih samoupravnih aktov. Zastavljenega terminskega programa se je pohtrebno držati tako, da bomo jeseni 1973 že konstituirali TOZD z vsemi pripadajočimi organi.
Kot stalna naloga vseh samoupravnih subjektov predvsem pa družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v tovarni je, da nenehno z vso politično in samoupravno odgovornostjo posegajo v dogajanja pri uveljavljanju razvoja in poglabljanja samoupravljanja.
—	Informiranje članov delovne skupnosti predstavlja eno bistvenih nalog, ki nam jih nalaga samoupravljanje, izhajajoč iz pravice samoupravljalca v združenem delu, da je čimbolj seznanjen z rezultati svojega in skupnega dela v okviru sklopa oziroma bodoče TOZD in celotne tovarne. Zaradi tega se tudi v bodoče informira kolektiv in delovne grupe prek tovarniškega glasila »Informator« ali kako drugače. Zgraditi učinkovit sistem prenosa potrebnih informacij.
—	Za nemoteno delo samoupravnih organov brez dvoma predstavlja eno izmed važnih vprašanj doslednost pri izvrševanju sprejetih stališč in sklepov, ki jih ti organi sprejemajo. Ker gre v nekaterih primerih za sprejemanje dolgoročnejših sklepov, je potrebno pri TOU voditi evidenco le-teh ter skrbeti, da se sklepi v določenem času izvršijo. Ugotavlja se namreč, da se na realizacijo omenjenih dolgoročnih sklepov v praksi često pozablja.
—	Zavzemamo se za izdelavo programa stanovanjske izgradnje v naši delovni organizaciji (blokovne in individualne izgradnje). Nadalje za program družbenega standarda, rekreacije, preventivnega zdravstva, izobraževanja, kadrov in podobno. Vsak perspektivni srednjeročni načrt mora vsebovati tudi razvoj navedenih področij.
—	Analiza uspešnosti delovanja skupin je pokazala, da se jim v prihodnosti da večje pristojnosti in jih usmeriti na poživitev njihovega dela. V tem smislu je delovati skozi:
—	proučitev sestava delovnih skupin, pri čemer se je izogibati formalnega obstoja le-teh,
—	ureditev komuniciranja med delovnimi skupinami in samoupravnimi organi,
—	poskrbeti, da se delovnim skupinam omogoči seznanjanje z vsemi sklepi samoupravnih organov, da se jim daje odgovore na postavljena vprašanja in da se njihove predloge posreduje pristojnim samoupravnim organom oziroma strokovnim službam,
— povečanje vpliva družbeno-
političnih organizacij na vsebinsko delo delovnih skupin in jih seznanjati s stališči in zaključki,
—	doseči boljše povezovanje dela delovnih skupin preko TOU,
—	doseči, da se dodatno izobražujejo in usposobijo vodje delovnih skupin.
Pri ustanavljanju TOZD bodo delovne skupine kot oblika neposrednega samoupravljanja imele še večje samoupravne kompetence, saj bodo preko teh morale potekati vse samoupravne akcije. To pomeni, da bo potrebno pravice in dolžnosti ter organizacijo delovnih skupin v novih samoupravnih aktih temeljiteje opredeliti.
Poleg teh večjih in splošnih nalog se v cilju boljšega operativnega dela posameznih organov upravljanja uredi naslednje:
—	često se dajejo kolektivu v razpravo normativni akti in drugi materiali. Postavijo se roki dokončanja razprave, ki se navadno močno prekoračijo od strani samoupravnih struktur. Po drugi strani se dajejo določene zadolžitve vodstvenemu, vodilnemu in strokovnemu osebju, ki so tudi vezane na rok. Odgovori se ne dobivajo v postavljenih rokih. Vse to vnaša nered in neažurnost pri delu in reševanju problemov. Potrebno je zaostriti odnos do izvrševanja postavljenih rokov in določiti ukrepe, ki nastopijo, če se ne držimo postavljenih terminov (primer KSO in OSZ).
—	KSO je dolžan, da skupaj s predsedstvom sindikata naredi program preventivne-zdravstvene zaščite za zdravljenje bolnih članov kolektiva.
—	Različne drobne prošnje, ki segajo v dejavnost OSZ, naj ta odbor dokončno reši, ne pa da se morajo reševati na predsedstvu sindikata.
—	V cilju boljšega dela komisije za delovne odnose in kršitve delovne dolžnosti se pri sprejemu delovne sile preveri in se odloči o tem, ali mora biti vsako prosto delovno mesto razglašeno tudi znotraj tovarne.
Ker to do sedaj ni bil primer, je komisija doživljala razne očitke in ji je bilo delo otežkočeno.
Pri kršitvah delovnih dolžnosti in pri pritožbah na izrečene u-krepe se ugotavlja, da je v interesu podjetja in v cilju dobrega dela komisije narediti naslednje:
—	popisati vsa delovna mesta, kjer morajo obstajati obratovalna navodila in posebne zadolžitve za stroje, naprave in delovne postopke,
—	določiti termin, do katerega morajo biti za vsa zajeta delovna mesta izdelana obratovalna navodila, zadolžitvena dokumentacija, način preverjanja znanja uslužbencev oziroma testiranja in drugo, kar je s tem v zvezi,
—	izvesti je sistem stalne interne kontrole izvajanja osebnih zadolžitev po obratovalnih navodilih.
Da bi zmanjšali pritožbe kršilcev delovnih dolžnosti, je potrebno, da že pri prvem zaslišanju sodeluje izvedenec — strokovnjak, ki obvlada zadevno strokovno področje. Tu gre predvsem za primere, ko je kršena tehnologija oziroma kadar so predmet obravnave strokovne zadeve.
—	Za boljše delo stanovanjske
komisije bi bilo potrebno, da se aktivira z enim človekom oddelek za družbeni standard v kadrovskem sektorju, katerega naloge so razni podatki, evidence in analize, .ki bodo služile samoupravnim organom in ustreznim službam za formiranje stanovanjske politike. Da bi pridobili čim več stanovanjskega fonda, bi kazalo tudi v večji meri kot doslej podpirati individualno stanovanjsko izgradnjo. Krediti bi naj bili navezani na rok izgradnje stanovanjske hiše tako, da bi bilo stanovanje čimprej vseljivo. Posebno pozornost je potrebno obrniti stanovanjem za samce v Štorah, ker nam je znano, da bomo slej ko prej morali večji delež delovne sile pridobivati z »juga«.
—	Pri delu delavskih svetov e-not je povečati odgovornost članov svetov enot do svojih volivcev. Člani svetov so dolžni, da prenašajo zaključke sveta enote navzdol na svoje volivce na sejah DSE.
—	Za boljše in bolj skladno delo med DSE se priporoča, da predsedniki DSE med seboj večkrat izmenjajo mišljenja iz različnih DSE. V ta namen bi lahko predsednik enega DSE obiskal sejo drugega DSE in obratno.
—	DSE morajo v prihodnje sodelovati pri predlaganju reorganizacije svoje delovne enote in morajo biti obveščeni o spremenjeni organizaciji. Prav tako naj odločajo o napredovanju delavcev v svoji enoti. To se do sedaj namreč ni dosledno izvajalo.
—	DSE vzdrževanja ugotavlja, da je za uspešno delo za vzdrževanje na razpolago še premalo podatkov in kriterijev tako, da svet enote ne more odločilno vplivati na izboljšanje poslovanja. Premalo je tudi informacij o investicijah, o perspektivnem razvoju vzdrževalne službe itd.
Gornje je potrebno konstruktivno rešiti.
3.	Delavski svet je sprejel dopolnitev k členu 67. pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj z naslednjim besedilom:
»Prosilec, ki mu je odobreno posojilo za stanovanjsko izgradnjo, mora ob podpisu pogodbe iz 2. odstavka tega člena podati izjavo, s katero se obvezuje, da mu posojilo zapade v plačilo v roku, ki ga je navedel v pogodbi, da bo tovarniško stanovanje izpraznil.«
4.	Potrdil je predlog za spre^ membo oziroma dopolnitev sistema odbitkov zaradi manjkajoče prakse in prenizke izobrazbe s tem, da se le-ta uveljavi s 1. januarjem 1973 tako, da znašajo odbitki zaradi manjkajoče izobrazbe 6% za eno izobrazbeno stopnjo in 12% za dve izobrazbeni stopnji, medtem ko znašajo odbitki zaradi manjkajoče prakse do največ 7%.
Za odstopanje od navedenih stopenj odbitkov se morajo sprejeti najprej kriteriji. Te potrdi dokončno DSP na predlog KSO. Pri kriterijih je upoštevati načelo, da bi se odbitki lahko črtali samo izjemoma.
Zavrnil pa je dodatni predlog glede odbitkov predložen na zasedanju kot nesprejemljiv, ker je bil predložen direktno na sejo DSP potem, ko je bila celotna zadeva obravnavana po prvotnem predlodu že na svetih enot in odborih.
5.	Nov element v samoupravnem sistemu predstavlja organiziranje in delovanje samoupravne kontrole. Ta bo v novih oblikah delovala kot organ TOZD oziroma organizacije skupnih služb z osnovno nalogo opravljati samoupravno nadzorstvo proizvodnega, poslovnega in samoupravnega procesa.
Naloga članov delovne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri realizaciji organiziranja delavske samoupravne kontrole je, da z vsebino dela tega organa seznanijo sodelavce oziroma člane delovne skupnoti, hkrati pa pripravijo skupno s pristojnimi samoupravnimi organi in strokovno službo vse potrebno za delovanje takšnega organa.
DSP naroča vodstvu podjetja, da pripravi program ustanavljanja delavske samoupravne kontrole. Program mora biti pripravljen do 1. septembra 1973, da bi lahko samoupravna kontrola začela delovati še pred formiranjem TOZD.
6.	Glede prodaje stanovanja v Šentjurju (Mastnakovega stanovanja) društvu upokojencev Šentjur, je delavski svet sklenil, da se predloži najprej v pristojno obravnavo odboru za splošne zadeve in splošne akte in nato na DSP. Preveriti je ustrezno predlagane prodajne cene stanovanja.
7.	Delavski svet je sprejel še obvestilo občinske skupščine Šentjur pri Celju glede finančne pomoči, ki smo jo nudili tej občini in apelirajo še na dodatno pomoč.
EKONOMSKO-POSLOVNI
ODBOR 1
1.	Na 47. redni seji dne 7. junija 1973 so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi:
—	V zvezi z obravnavanjem rezultatov poslovanja v aprilu in kumulativno v razdobju januar-april 1973, za katere je značilno, da sledimo planirani proizvodnji in planirani realizaciji ter da imamo dobre pokazatelje produktivnosti in uspešnosti tehnologije, da pa dosegamo skromno akumulacijo zaradi povišanih stroškov proizvodnje in nedoseganja planiranih prodajnih cen, odbor apelira na člane kolektiva, predvsem pa na vodilne delavce v operativi in službah, da posvečajo več pozornosti stroškom proizvodnje ter doseganju planiranega asortimana proizvodnje. Obenem vse navedene zadolžuje, da takoj pristopijo k izvrševanju nedavno sprejetega akcijskega programa, ki nakazuje znatne možnosti, da se poveča akumulacija podjetja.
—	Potrdil je predlog operativnega plana za mesec junij 1973.
V zvezi z izvajanjem mesečnih operativnih planov je odbor sklenil opozoriti tehnično in komercialno vodstvo podjetja, da sta dolžna dosledno izpolnjevati zadolžitve, ki so jima dane z mesečnim operativnim planom. Morebitni odkloni planirane strukture, utegnejo imeti znatnejši vpliv na pričakovani finančni rezultat v tekočem mesecu, pa morajo biti pred njihovim nastopom evidentirani in ovrednoteni pri ustrezni službi v podjetju, ki je pripravljena in dolžna to napraviti.
—	Odobril je službena potovanja v inozemstvo:
—	dipl. inž. Jožetu Urbančiču v NDR, dipl. inž. Cirilu Gorišku
v ZRN in Marjanu Beleju na Madžarsko:
—	Sprejel je poročila o službenih potovanjih v inozemstvo, in sicer Marjana Beleja v ZRN, inž. Alojza Pišeka v NDR, Petra Jevšnika v SSSR (enomesečna praksa).
—	Odobril je odpise razlik iz poslovanja z inozemstvom.
—	Obravnaval je predlog Tvornice parnih kotlova Zagreb in sklenil, da skladno z določbo 46. člena statuta pristane na poravnavo naše terjatve na ta način, da nam Tvornica parnih kotlova Zagreb v dveh letih plača 75% predmetne terjatve.
—	Odobril je sporazum jugoslovanskih akcionarjev SACET in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe:
1.	da se poblaščajo ZAVODI CRVENA ZASTAVA — Kragujevac, da v imenu vseh jugoslovanskih akcionarjev SACET opravljajo vse formalnosti po naši zakonodaji in da predlagajo pristojnim organom vsa poročila o 6-mesečnem in letnem poslovanju SACET;
2.	da letne (Evidence v odnosu na vloženi kapital ne morejo biti nižje od 2,5 % in da se ob sprejemanju bilance o poslovanju in delitvi dobička morajo odrejeni zneski dividenc v celoti transferirati v Jugoslavijo.
2.	Na izredni seji dne 26. junija 1973 je EKONOMSKO-POSLOVNI ODBOR sprejel naslednje s k 1 e p e :
—	V smislu zakona o ustanavljanju podjetij v inozemstvu in zakona o spremembah in dopolnitvah citiranega zakona je pooblastil
—	Voga Tugomerja, glavnega direktorja podjetja, da kot na-logodajalec razpolaga z delnicami podjetja pri podjetju SACET, Milano, Italija;
—	Čuvan Olgo, finančnega direktorja, da kot računopolagalec dviga in manipulira z delnicami Železarne Štore pri podjetju SACET, Milano, Italija.
—	Naknadno je odobril službeno potovanje glavnega direktorja v Italijo za en dan in sprejel na znanje potno poročilo o tem potovanju.
—	Odobril je 14-dnevno specializacijo v ČSSR tov. FERDU HA-LERJU, obratovodji valjarne II in enomesečno specializacijo v ČSSR IVANU ČRETNIKU, vodji kalibrirskega oddelka.
—	Kar zadeva odpis razlike iz poslovanja z vzhodnonemško firmo Traktorenwerke, Gotha, je sklenil, da je potrebno pred odobritvijo odpisa pridobiti še pojasnilo in poročilo tehničnega direktorja in uprave osnovnih sredstev.
Hkrati je s predlogom odpisa obvezno seznaniti svet enote kovinskih obratov.
—	Odobril je sodelovanje inozemskih strokovnjakov, konkretno firme REIF z Dunaja, pri uvedbi Direct Costing metode v našem podjetju s tem, da je rok izvršitve celotnega obsežnega programa 20 mesecev od podpisa pogodbe. Hkrati je odobril plačilo stroškov sodelovanja.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE, SPLOŠNE AKTE IN INFORMACIJE
Odbor je na 24. redni seji dne
21.	junija 1973 sprejel naslednje sklepe:
— Osvojil in potrdil je predlog sprememb oziroma dopolnitev
poslovnika o ugotavljanju odbitkov zaradi prenizke izobrazbe in manjkajoče prakse z naslednjimi zaključki:
a)	V celoti se črta pri točki 2/b — odbitki zaradi prenizke izobrazbe — besedilo »Namestitve, kjer bi dejanska izobrazba odstopala od zahtevane za več kot dve stopnji, niso mogoče (določilo 98. in 99. člena Pravilnika o delovnih razmerjih). V kolikor bi do takšne namestitve kljub temu prišlo, se odbitek določi v višini 18 %«;
b)	Odbor se pridružuje predlogu sklepa odbora za kadrovsko-socialne zadeve glede dolžine prakse in meni, da je 10-letna praksa za posamezna delovna mesta predolga in nesprejemljiva;
c)	Odbor je nadalje sprejel sklep, da se v skladu z določbo 48. člena statuta predlog sprememb oz. dopolnitev poslovnika o ugotavljanju odbitkov zaradi prenizke izobrazbe in manjkajoče prakse, ob upoštevanju spremembe pri tč. 2/b predloga posreduje DST v potrditev.
—	Obravnaval je stališča druž-beno-političnih organizacij k predlogu dodatka za neprekinjeno zaposlitev in sklenil, da se da v razpravo samo 3. varianta. Družbeno-politične organizacije pripravijo ustrezne predpogoje za razpravo. Pri tem se poudari, da gre za dodatek na staž in neke elemente minulega dela.
Kadrovski sektor pripravi za razpravo ustrezen komentar.
—	Odbor je tudi ugotovil, da zadeva v zvezi s prehodom na pov način izračunavanja osebnega dohodka še ni tako daleč, da bi mogli realizirati sklep odbora, da bi prešli na obračun enotne vrednosti točke s 1. julijem 1973.
—	Obravnaval je predlog komisije za razdelitev sredstev namenjenih za individualno gradnjo in adaptacije in sklenil, da se kredit dodeli naslednjim prosilcem:
ZA NOVOGRADNJE:
1.	Vinku Vodebu, elektroplavž	15.000
2.	Dragu Sivki, ob d. valjev	5.000
3.	Emilu Zupancu, meh. del.	8.000
4.	Antonu Mavsarju, valjarna I	8.000
5.	Srečku Žibretu, meh. del.	8.000
6.	Zvonku Golobu, meh. ob d.	8.000
7.	Jožetu Gradiču, promet	6.000
8.	Adolfu Gajšku, valjarna	10.000
9.	Antonu Vindišu, mer. služba	10.000
10.	Francu Kresniku, nadz. služba	8.000
11.	Jožici Tofant, čistilki	8.000
12.	Ivanu Kovaču, livarna II	10.000
13.	Karlu Hudeju, livarna II	10.000
14.	Jožetu Magdalencu, OTK	6.000
15.	Antonu Hriberniku, promet	10.000
16.	Francu Godiclju, valjarna II	20.000
17.	Alojzu Šketu, jeklarna	6.000
18.	Jožetu Zupancu, meh. del.	10.000
19.	Dragici in Cirilu Diacci	30.000
20.	Mirku Privšku, jeklarna	10.000
21.	Milanu Žibretu, OTK	10.000
22.	Srečku Šketu, meh. del.	6.000
23.	Štefanu čuješu, nadz. služba	5.000
24.	Vladu Sajovicu, kom. odd.	15.000
25.	Ivanu Pišku, elektroobrat	12.000
26.	Angeli Povalej, kornere, sektor	25.000
27.	Alojzu Obrežu, elektroplavž	10.000
28.	Emilu Polenšku, promet	12.000
29.	Ivanu Vrhovšku, avtooddelek	25.000
30.	Petru Knezu, direkcija	20.000
31.	Alojzu Gošniku, valjarna II	10.000
32.	Alojzu Štarklu, ekspedit	8.000
33.	Stanku Muleju, skladišče	15.000
34.	Ferdu Pušniku, livarna	10.000
35.	Ivanu Planku, valjarna	12.000
36.	Alojzu Pinterju, obd. valjev	10.000
37.	Francu Kovaču, nadz. služba	15.000
38.	Antonu Brečku, valjarna II	8.000
39.	Antonu Rabuzi, meh. del.	10.000
40.	Antonu Počivavšku, valjarna I	10.000
41.	Petru Kramerju, valjarna II	12.000
42.	Jožetu Grmeku, OTK	12.000
43.	Antonu Ploštajnerju, valj. II 8.000
44.	Ediju Lešniku, livarna I	10.000
45.	Francu Jančiču, mod. mizama 10,000
46.	Jožetu Lavbiču, elektroplavž 5.000
47.	Jožetu-Kramerju, vodji priprave
dela 117	12.000
48.	Mihaelu Tovorniku, avtooddelek 7.000
49.	Vinku Užmahu, jeklarna	6.000
50.	Stanetu Tovorniku, livarna II 10.000
51.	Dragici Kočevar, kom. odd. 5.000
52.	Antonu Oprčkalu, livarna	8.000
53.	Martinu Koprivcu, meh. del. 10.000
54.	Ivanu Kumpergerju, meh. obd. 10.000
55.	Milanu Smoletu, meh. del. 12.000
56.	Ivanu Gorniku, avtooddelek 8.000
57.	Vinku Kampušku, nadz. služba 15.000
58.	Vinku Stopinšku, energet. obrat 5.000
59.	Romanu Gračnarju, valjarna 8.000
60.	Marjanu Mastnaku, meh. del. 6.000
ZA ADAPTACIJE:
1.	Alojzu Vodebu, valjarna	6.000
2.	Antonu čoklnu, valjarna	10.000
3.	Ferdinandu Žafranu, valjarna II 8.000
4.	Viktorju Kresniku, promet	8.000
5.	Jakobu Oblaku, ekspedit	6.000
6.	Francu Salezini, livarna II	8.000
7.	Antonu Hercogu, jeklarna	8.000
8.	Vekoslavu Stiplovšku, laborat. 8.000
9.	Alojzu	Iskraču,	jeklarna	8.000
10.	Vinku	Fidlerju,	promet	-	6.000
11.	Mihaelu Vodovniku, promet 10.000
12.	Francu Kompolšku, valjarna II 10.000
13.	Jožetu Kukoviču, SGE-zidarji 8.000
14.	Alojzu	Romihu,	promet	8.000
15.	Jožetu	Turnšku,	meh. del.	10.000
16.	Alojzu Metličarju, meh. del. 5.000
17.	Florjanu Potrati, valjarna	I	6.000
18.	Ivanu Arzenšku, jeklarna	4.000
19.	Alojzu Žeraku, livarna I	7.000
20.	Petru Antonu, livarna I	8.000
21.	Janezu	Jurkošku, jeklarna	6.000
22.	Stanku	Kocmanu, obd. valjev	8.000
23.	Ivanu Gradišniku, nadz. služba 4.000
24.	Francu	Repcu, promet	8.000
-25. Francu	Tuhtarju, valjarna	I	8.000
26.	Vinku Kranjcu, central, sklad. 5.000
27.	Jožetu Žmaharju, valjarna	5.000
28.	Milanu Rojcu, nadz. služba 10.000
29.	Nikolaju Žlendru, promet	8.000
— Kredit pa ni odobren naslednjim prosilcem:
Alojzu Verdineku, valjarna I; Jožetu Uršiču, mehanična delavnica; Alojzu Prahu, energetski obrat; Ivanu Agrežu, livarna I; Francu Mravljaku, konstrukcijski biro; Francu Gošnjaku, livarna II; Jožetu Šarlahu, OTK; Leopoldu Gradiču, mehanična delavnica; Jožici Bukovšek, jeklarna; Francu Zoriču, jeklarna; Vidi Vedenik, komerciala; Adolfu Bobe-ri, livarna II; Francu Logarju, sklop MO; Alojzu Turnšku, OTK; Juriju Šumeju, priprava dela 117; Jožefu Tkalcu, elektroplavž; Elzi Berglez, komerciala; Janku Kampušu, mehanična delavnica; Vladu Gajšku, valjarna; Cvetu Vrečerju, priprava dela 117; Faniki Irgolič, gostinska enota; Stanku Vrečku, skladišče nabave; Antonu Škantlju, SGE; Francu Gračnarju, valjarna; Marjanu Drame-tu, mehanična delavnica; Štefanu Arzenšku, SGE; Mirku Podgorelcu, priprava dela 117; Alojzu Ka-denšku, livarna I; Marjanu Mravljaku, konstrukcijski biro; Francu Gajšku, obdelovalnica valjev; Francu Seničarju, valjarna I; Slavku Merniku, avtooddelek; Francu Žekarju, livarna; Francu Mužerlin, jeklarna; Ivanu Bukov-šku, jeklarna; Alojzu Pauliču, ekspedit; Štefanu Gradiču, livarna I; Mirku Kajbi, livarna II; Antonu Šumeju, valjarna II; Jožetu Kocmanu, obdelovalnica valjev; Ivanu Završku, livarna II; Jožetu Pergamožu, jeklarna; Andreju Kramperšek, valjarna I; Antonu Plahuti, jeklarna; Stanku Turnšku, valjarna I; Stanku
Gajšku, valjarna II in Jakobu Jagru, energetski obrat, ker bodisi, da niso predložili ustrezne dokumentacije ali pa sicer niso izpolnjevali pogojev natečaja.
—	Strokovna služba prouči razne vloge, ki jih vlagajo razni člani kolektiva in društva ter organizacije ter k tem vlogam izdela konkreten predlog reševanja vlog, kar se pripravi do prihodnje seje odbora.
—	Odbor je razdelil parcele v Šentjurju in na Lipi, ni pa zadeva še urejena v Celju.
V Šentjurju so bile parcele dodeljene naslednjim prosilcem:
—	Štefanu Arzenšku, SGE, pare. št. 95; Adolfu Boberi, asistentu proizvodnje v livarni II, pare. št. 88; Ivanu Drofeniku, asistentu v valjarni II, pare. št. 108; Emilu Fendretu, jeklarna, pare. št. 89; Jožetu Gajšku, elektromehaniku, pare. št. 93; Ivanu Galu-fu, livarna I, pare. št. 90; ing. Lazarju Jovanovskemu, pare. št. 92; Ivanu Kristanu, priprava vzdrževanja, pare. št. 107; Alojzu Kropušku, programerju v pripravi proizvodnje 117, pare. št. 106; Dragu Perčiču, skupinovodji na ekspeditu, pare. št. 87; Mihaelu Plahuti, obratovodji el-plavža, pare. št. 94; Albinu Potočniku, vodji poslovalnice II v nabavi, pare. št. 103; mag. ing. Alojzu Šturbeju, šefu kemičnega laboratorija, pare. št. 97; Vidi Vedenik, samostojnemu referentu uvoza v komerciali, pare. št. 104; Ivanu Vrečku, lanserju v pripravi proizvodnje 117, pare. št. 102.
Na Lipi — štore:
—	Vidi Gaberšek, knjigovodji v obdelovalnici valjev, pare. št. 2; Ivanu Popoviču, predvaljarju v valjarni II, pare. št. 6; Antonu Ramšaku, v. d. delovodji v obdelovalnici valjev, pare. št. 9.
SVET ENOTE METALURŠKIH OBRATOV
je na 37. seji dne 14. junija sprejel naslednje sklepe:
—	sprejel je proizvodna poročila za maj 1973 ter operativni plan proizvodnje za junij 1973;
—	obravnaval je spremembe in dopolnitve pravilnika o osebnih dohodkih ter imel k temu naslednje pripombe:
—	gl. inženirju sklopa 114 panoge se odgovori na vlogo, ki jo je sklep predložil v zveži z delovnimi mesti delovodij;
—	v valjarni II je bilo izpuščeno delovno mesto »asistent za valjarsko opremo«, ki ga je potrebno vnesti v spisek delovnih mest tega obrata;
—	v kalibrirskem oddelku je ugotoviti, zakaj se ni izvedla sprememba rangiranja za »asistenta za valjarsko armaturo«, »konstrukterja risarja«, »lerjavo-vodjo«, »skladiščnika armature« in »konstrukterja kalibrerja«.
—	Hkrati je svet enote obravnaval vlogo Ludvika HOSTNIKA, praktikanta za delovodjo v valjarni I in imenovanemu na seji priporočil, da v zvezi z njegovo zadevo uveljavlja svoje pravice v skladu določb obstoječih splošnih aktov.
SVET ENOTE KOVINSKIH OBRATOV 1
1.	Na 28. redni seji dne 13. junija 1973 je sprejel sklepe:
— Potrdil je sklepe, ki jih je pripravila komisija v skladu s sklepom 27. redne seje SKE z dne 18. 4. 1973, in sicer:
a)	prouči se možnost fleksibilnega sistema nagrajevanja, pri čemer bi odstotek mase za OD bil odvisen od mesečnih operativnih zadolžitev sklopa, vendar bi se težilo za tem, da se približamo v kumulativi letnemu družbenemu načrtu in to skladno z gibanji v drugih sklopih;
b)	formira naj se delovna skupina iz priprave dela obeh sklopov in organizacijsko-ekonomske-ga biroja, ki naj prouči ekonomičnost oz. do katere mere je upravičeno z akordno stimulacijo povečevati proizvodnjo. Z drugimi besedami: ali akordna stimulacija in kako vpliva na boljši ekonomski efekt in kakšen dejanski vpliv ima to na OD delavcev, ki delajo v režiji.
c)	Delavski svet sklopa zahteva, da se pospeši postopek uveljavljanja novega pravilnika o formiranju sredstev za OD in izraža grajo vsem odgovornim, da kljub napovedi o uveljavitvi le-tega s 1. januarjem 1973 še do danes ni realiziran.
d)	Glede .možnosti odstopanja vrednosti točke med posameznimi obrati svet enote ostaja pri prvotnem sklepu, da lahko ta odstopa največ ± 5 %, obenem pa izraža bojazen, da v kolikor ne bodo realizirani prejšnji predlogi, lahko pride zopet do poja-vava, da bodo vse leto na repu z osebnimi dohodki, kar lahko pomeni v skrajnem primeru 10% nižje osebne dohodke.
—	Ponovno je pregledati delovna mesta »konstrukter orodja«, »tehnolog orodja«, »programer I« in »referent za orodja« ter delovno mesto »asistent za orodjarno«.
—	Kar zadeva tehnologe v li-vatnah in mehanski obdelavi je delovno mesto »tehnolog I« v
20.	rangu, »tehnolog II« pa v 17. rangh. Svet enote meni, da bi bilo potrebno vzpostaviti še najmanj dva vmesna ranga.
—	V livarni I se poveča število čistilcev v višjem rangu od 5 na 10.
—	Začetni rang za visoko šolo naj bo XIX.
—	Pospeši se delo na tem, da se število delovnih mest delovodij poveča od 9 na 11 ljudi s tem, da se od teh 2 delovodij eden uvrsti v 17. rang, eden pa v 16. rang.
—	Predlagal je tudi, da bi se naj proučilo povečanje fiksnega števila točk od 10 na 15.
—	Žerjavovodjem je potrebno odgovoriti, da se jim rang sicer ne poviša, bodo pa po novem z ozirom na fiksno število točk imeli 258 točk, o čemer bo dokončno odločil kadrovsko-social-ni odbor.
—	Svet enote je tudi sklenil, da se vajencem v neposredni proizvodnji odobri izplačilo nagrade:
—	za odlično oceno 400 din, za prav dobro oceno 350 din, za dobro oceno 250 din, za zadostno oceno 200 din.
Sredstva za izplačilo gornjih nagrad se krijejo iz sredstev sveta enote.
2.	Na 29. seji dne 5. julija je svet enote sprejel naslednje sklepe:
—	Po pregledu sklepov in poročilu o njihovem izvrševanju je svet enote potrdil zapisnik prejšnje seje s tem, da kadrovski sektor čimprej poroča o rešitvi predlogov, ki so bili posredovani s strani sveta enote na spremembe in dopolnitve pravilnika o OD.
—	Obravnaval je izpolnitev
mesečnih operativnih planov vključno z mesecem junijem 1973 in sprejel naslednje sklepe:
a)	z ozirom na to, da niso bili izpolnjeni pogoji, ki so bili predvideni z družbenim planom za leto 1973 v zvezi s planom proizvodnje, svet enote zahteva, da se v mesecu juliju izdela rebalans plana, h kateremu naj uprava osnovnih sredstev, komercialna in kadrovska služba predvidijo termin, kdaj bodo stekle nove kapacitete za potrebe povečane proizvodnje;
b)	z ozirom na pomanjkanje delovne sile in s tem združene težave pri koriščenju letnih dopustov predlaga svet enote, da se odobri kolektivni dopust obratu livarna I, posledično pa tudi sklopu mehanske obdelave;
c)	v prihodnje naj se kolektivni dopust predvidi že v družbenem načrtu podjetja;
e)	zadolžijo se obratovodje vseh treh osnovnih obratov, da ponovno prouče najbolj ogrožena delovna mesta predvsem režijskih delavcev, ki zaradi slabih delovnih pogojih in nizke stimulacije povzročajo veliko fluktuacijo in izdelajo predloge za sanacijo tega stanja. Ta skupina naj predlaga za deficitarna delovna mesta posebne kriterije, na osnovi katerih bi se osebni dohodki popravili, vendar ne na dodatno kvoto;
f)	svet kovinske enote še naprej vztraja pri zahtevi, da vsi sektorji v podjetju dosledno izpolnjujejo naloge, ki so jim bile začrtane z družbenim načrtom, kakor tudi naloge, ki so jim bile zadane z drugimi sklepi samoupravnih organov. Zato bo še naprej razpravljal o teh problemih, pa naj gre za oskrbo z reprodukcijskim materialom ali za politiko OD in bo posredoval svoje sklepe in stališča, ker delovni proces ne začenja in končuje na pragu obratov, rezultati dela pa se morajo enako odražati na standardu vseh zaposlenih;
g)	z ozirom na vedno večjo fluktuacijo delavcev v sklopu ugotavlja delavski svet, da temu ni vzrok v medsebojnih odnosih, temveč predvsem v pogojih dela in politiki nagrajevanja. Poleg problema nagrajevanja pa delavski svet meni, da je nujno pristopiti k sistematičnemu izboljševanju delovnih pogojev. Zato zahteva od glavnega direktorja, da imenuje delovno skupino, ki naj pregleda^ najbolj kritična delovna področja (delovna področja, ki povzročajo največ poklicnih obolenj in posebno težka delovna mesta), izdela projekt tehničnih in higiensko-tehničnih ukrepov ter program realizacije le-teh. Projekt in program naj imata določen rok.
—	Obravnaval je proizvodno problematiko za mesec april in maj in sklenil, da na naslednjo sejo povabi predstavnika komercialne službe, ki bo lahko dajal odgovor na vprašanja v zvezi z nabavo in prodajo.
—	Od energetskega obrata se zahteva rešitev vprašanja oskrbe z vodo v garderobah delavcev — do 20. junija 1973.
—	Svet enote je sprejel na znanje poročila o izvršitvi proizvodnje v aprilu in maju 1973.
—	Obravnaval je spremembe in dopolnitve pravilnika o osebnih dohodkih in dal k temu naslednje pripombe:
a) v obratu livarne II se skupi-novodje uvrsti tako, da se 4 sku-pinovodje uvrstijo v XIV. rang,
ljudje pri peči v XIII. rang, ostali skupinovodje pa ostanejo v XII. rangu.
—	Število čistilcev uvrščenih v IX. rang se poveča od sedaj predvidenih 20 na 35.
—	Pri obratovodjih se naj postavi zahteva po izobrazbi »H«, to je višja šola.
—	Urediti je vprašanje izobrazbe in uvrstitve asistentov za vzdrževanje in orodja v mehanski obdelavi z ozirom na enaka delovna mesta v livarnah ali pa popraviti izobrazbeno stopnjo.
—	Obravnaval je problematiko proizvodnje tako kadrovsko, komercialno in po vprašanju investicij in sklenil:
a)	kadrovski sektor je dolžan prisluhniti potrebam obrata po vprašanju ljudi, ker končno je obrat tisti, ki daje proizvodnjo ter ob koncu meseca ugotavlja, ali je bil uspešen ali rie;
b)	na prihodnjo sejo se povabi predstavnik nabavne službe.
—	Obravnaval je predlog livarne I in II glede dodatne stimulacije režijskih delavcev in sklenil, da predlog priporoči v nadaljnjo obravnavo, ker smatra, da je potrebno sredstva kriti iz sredstev za osebne dohodke pred delitvijo na enote.
-----Osvojil je predlog mehanskega sklopa glede spremembe zasedbe na posameznih delovnih mestih — žerjavovodja IX-242 — zasedba naj se skrči od 5 na 3, zato pa razširi zasedba na delovnem mestu — žerjavovodja X-259 — od 5 na 7 in predlog glede spremembe naziva delovnega mesta »vodja orodjarne in bru-silnice« v naziv »skupinovodja« XIV-330, kar je v skladu z nazivi v livarnah in vzdrževalnih obratih.
Gornja predloga bo posredoval kadrovskemu sektorju v nadaljnjo obravnavo.
SVET ENOTE VZDRŽEVALNIH OBRATOV
je na 28. redni seji dne 15. junija 1973 obravnaval spremembe in dopolnitve kategorizacije delovnih mest in sklenil:
1.	V predlogu se določneje opredeli vključevanje novih delavcev, to je pripravniški staž in razvrstitev v začetne range po opravljenem pripravniškem stažu.
2.	Čimprej je urediti sistem horizontalnega napredovanja delavcev.
3.	Za delovno mesto »obrato-vodja energetskega obrata« se predlaga spremembe izobrazbe, to je, da se namesto H — višja izobrazba, predvidi I — visoka izobrazba, ker je delovno mesto v vsakem pogledu izredno zahtevno.
4.	V zvezi s postopkom za vlaganje pripomb na rangiranje delovnih mest se predlaga, da se o vseh predlogih razpravlja tudi na svetih enot.
DOPISUJTE V
ŽELEZAR
PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI
(Nadaljevanje in konec) OBRAVNAVA
Obravnave vodi predsednik organa, ki je pristojen za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, on razglasi predmet obravnave in tudi ugotovi navzočnost vabljenih; obravnavo lahko preloži, če vabila niso bila ustrezna, lahko pa odredi obravnavo v odsotnosti povabljenih, če niso opravičili izostanka od obravnave.
O obravnavi se piše podroben zapisnik, v katerega pridejo vse na obravnavi ugotovljene važne okoliščine.
Predsednik organa, ki ugotavlja kršitev delovnih dolžnosti, mora na obravnavi zlasti storiti vse, da se ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev.
Na obravnavi nato delavec, ki je v postopku, pove vse, kar smatra za potrebno v svoj zagovor; priče se opozori, da izpovejo po resnici, zaslišijo se po potrebi tudi izvedenci, preberejo se listinski dokazi. Po končanem dokaznem postopku predsednik povzame celoten potek obravnave, delavcu pa na koncu še omogoči, da poda svoje mnenje. Nato se obravnava sklene, organ se u-makne na posvetovanje in z glasovanjem določi odgovornost, nato pa z glasovanjem ukrep. Predlog je sprejet lahko le z več kot polovico glasov: vzdržani glasovi so neveljavni, medtem ko pri e-nakem številu »za« ali »proti« velja za delavca ugodnejša odločitev.
Sklep organa se vpiše v zapisnik. Sklene se lahko:
—	da se delavca oprosti odgovornosti,
—	predlog za uvedbo postopka se zavrne,
—	zadeva se odstopi drugemu pristojnemu organu,
—	delavec je odgovoren za o-čitano kršitev in se mu izreče ukrep.
Oprostitev se lahko odloči v primerih:
—	če ni dokazano, da je delavec kršil delovno dolžnost,
—	če ni dokazano, da je delavec kriv očitane kršitve delovne dolžnosti,
—	če je kljub kršitvi delovne dolžnosti pomen kršitve neznaten pa je že sam postopek zadostno opozorilo.
Predlog za uvedbo postopka pa se zavrne, če se ugotovi, da delavec očitane kršitve ni storil oziroma če je postopek medtem zastarel.
Ukrep
V	primeru, da je kršitev manjšega pomena za tovarno ali če gre za majhno malomarnost, se delavca lahko oprosti, čeprav se spozna, da je kriv. Torej se mu ne izreče nobenega ukrepa.
Ukrepi, katere komisija izreka so: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin, izključitev iz delovne skupnosti. Kakršnihkoli drugih ukrepov ni dovoljeno izrekati.
Vsak takšen ukrep, razen izključitve se lahko izreka po večkrat v posamičnih postopkih.
ODLOČBA
V	odločbi mora biti naveden organ, ki jo izdaja, sklep organa, osebni podatki delavca, katero dolžnost je kršil, ugotovljena
krivda, navedba ukrepa, obrazložitev zahtevka za uvedbo postopka, zagovor, pravni pouk, datum in podpis pooblaščene osebe, ki je odločbo izdala.
Odločbo prejme razen delavca še vodja enote, sindikat, kadrovski sektor, na oglasno desko, razen pri opominih, arhiv.
X.	PRAVNA SREDSTVA
Zoper vsako odločbo organa prve stopnje je dopusten ugovor na organ druge stopnje, razen če je organ prve stopnje naj višji organ v tovarni. Izvršitev odločbe, razen v primerih o odstranitvi z delovnega mesta, se v primeru ugovora zadrži.
Zoper odločbo lahko razen prizadetega delavca ugovarja tudi vodja delovne enote, in sicer v korist ali škodo delavca.
Ugovor mora biti vložen najkasneje v 15 dneh od dneva sprejema odločbe. Lahko se vloži tudi ustmeno na zapisnik pri organu, navedenem v pravnem pouku.
Organ druge stopnje mora o u-govoru razpravljati v roku 15 dni, odkar mu je bil predložen. Najmanj 30 dni po vložitvi pa mora biti o ugovoru odločeno.
Pravice in dolžnosti organa II. stopnje so smiselno enake pravicam in dolžnostim predsednika organa I. stopnje. O ugovoru odloča na obravnavi. Na obravnavo je treba vabiti prizadetega delavca, kakor tudi vse tiste, ki so sodelovali na I. stopnji. Isto velja za način vabljenja delavca in drugih oseb, vodenja obravnave, glasovanja itd.
Drugostopenjski organ se lahko odloči za:
—	zavrnitev ugovora kot neutemeljenega,
—	ugoditev ugovoru in razveljavitev prvostopenjske odločbe,
—	delno ugoditev ugovoru,
—	ugovor se zavrže kot nedovoljen ali prepozen.
Če je zoper odločbo organa I. stopnje ugovarjal delavec, kateremu je izrečen ukrep, organ II. stopnje ne sme odločiti za delavca slabše, kot je odločil organ I. stopnje.
V primeru, ko se izda odločba, zoper katero ni možen več ugovor, se poda pravni pouk o možnostih tožbe pri krajevno in stvarno pristojnem sodišču v 30 dneh od dneva vročitve dokončne odločbe.
Ukrep se izvrši ko je odločba dokončna, dokončna pa je:
—	če jo je izdal najvišji organ upravljanja — z dnem vročitve,
—	če je o ugovoru odločil organ II. stopnje — z dnem vročitve,
—	če zoper odločbo organa I. stopnje ni bil vložen ugovor.
Delavcu, ki je izključen iz delovne skupnosti, se prepove vstop v tovarno, če pa te prepovedi ne upošteva, se lahko uporabi vse sile oziroma ukrepe, s katerimi se preprečuje nezaposlenim vstop v delovno organizacijo.
XI.	IZVRŠITEV SKLEPA
Ukrep je mogoče izvršiti, ko je odločba dokončna. Opomin se izvrši s tem, ko se'sklep o delavčevi odgovornosti prebere in obrazloži, vroči se odločba o opominu, enako se izvrši tudi javni opomin in zadnji javni opomin, s tem, da se ta dva ukrepa še ob-javita na oglasni deski.
XII.	ZASTARANJE
Zastaranje pomeni okolnost, da po izteku določenega roka ni več mogoče začeti postopka za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti ali pa je postopek treba u-staviti, če je zastaralni rok nastopil med postopkom. Na to mora organ, ki postopek vodi, ves čas postopka paziti.
Zastaralni rok začne teči prvi dan po storjeni kršitvi. Če je posledica kršitve delovne dolžnosti tudi takšnega značaja, da nosi delavec kazensko odgovornost, potem začne teči zastaralni rok od dneva, ko se je za kršitev in krivca izvedelo.
Uvedba in vodenje postopka zaradi koterekoli kršitve delovne dolžnosti zastara v 6 mesecih, računajoč od dneva zastaralnega roka. Izvršitev ukrepa pa zastara v 30 dneh od dne, ko je postala odločba o ukrepu pravomoćna.
XIII.	EVIDENCA IN IZBRIS UKREPOV
O izrečenih ukrepih se vodi e-videnca v pravni službi in v kadrovskem sektorju. OPOMIN se izbriše iz evidence, če v 6 mesecih od dneva dokončnosti odločbe ni bil izrečen noben opomin ali strožji ukrep. Za JAVNI OPOMIN ali ZADNJI JAVNI OPOMIN je ta rok 1 leto. Izbris ima učinek, kot da ni bil izrečen noben ukrep.
XIV.	OBNOVA POSTOPKA
Tudi potem, ko je postopek končan, z dokončno odločbo o izrečenem ukrepu, je postopek mogoče obnoviti. To je možno, če se ugotovi, da so priča, izvedenec ali kdo drug krivo izpovedali, če se je odločba. oprla na lažno listino ali pa če je bila potrjena listina z neresnično vsebino, nadalje če je delavec izvedel za nova dejstva, ali lahko uporabi nove dokaze oziroma če je bil zaradi iste kršitve ukrep že enkrat izrečen.
XV.	ODSTRANITEV Z DELOVNEGA MESTA OZIROMA IZ DELOVNE ORGANIZTCIJE
Namen odstranitve z delovnega mesta oziroma iz tovarne je ta, da s tem začasnim ukrepom pristojni organ delavca odstrani, da se s tem prepreči nadaljevanje povzročanja škode ali drugače težjih kršitev. Trajanje odstranitve z delovnega mesta oziroma iz tovarne pa sme trajati, dokler trajajo izredne razmere, zaradi katerih je o odstranitvi bilo odločeno, dokler se v postopku ne ugotovi delavčeva odgovornost za dejanje, zaradi katerega je bil odstranjen z delovnega mesta o-ziroma iz tovarne, nadalje tudi najdalje in v vsakem primeru šest mesecev, odkar je storjeno dejanje, ki pomeni kršitev delovne dolžnosti.
Organi, ki so pristojni za odstranitev:
a)	za odstranitev z delovnega mesta odloča vodja delovne enote ali sektorja, kjer delavec dela,
b)	za odstranitev iz tovarne odloča prvostopenjska komisija za kršitve delovnih dolžnosti za delavce do vključno 21. ranga, za delavce od 22. ranga dalje pa odbor za kadrovsko-socialne zadeve.
V obeh primerih odstranitve mora biti izdana odločba z ob-
razložitvijo, enako kakor odločbe o ukrepih vobče, kakor tudi pravni pouk, glede pritožbe, vendar pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
V	katerih primerih je delavca mogoče odstraniti z njegovega dosedanjega delovnega mesta in razporediti na drugo delovno mesto:?
—	če tako zahtevajo delavci njegove ožjega okolja zaradi zboljšanja delovnega vzdušja,
—	če njegova prisotnost na delovnem mestu ogroža redni potek dela,
—	če je storil hujšo kršitev delovne dolžnosti,
—	če namenoma zmanjšuje u-speh v obratu, enoti ali v tovarni,
—	če se ne podreja predpisom o varstvu pri delu in ima to hujše posledice,
—	če pride vinjen na delo ali se med delom opije,
—	če obstoja utemeljen sum, da bi na dosedanjem delovnem mestu uničil ali ponaredil sledove že storjene kršitve delovne dolžnosti.
V	takšnem primeru je delavca mogoče razporediti na katerokoli delovno mesto v tovarni.
Med odstranitvijo z delovnega mesta pravice in dolžnosti ne u-gasnejo, osebni dohodek pripada tisti z delovnega mesta, kamor je razporejen, če pa je postopek u-stavljen ali pa je oproščen krivde, mu pripada morebitna razlika med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom.
Kdaj je mogoče delavca odstraniti iz tovarne?
—- v primeru uvedbe kazenskega postopka za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom (če je dejanje posebno hudo),
—	če je zoper delavca predlagan postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti s predlogom za njegovo izključitev iz delovne skupnosti,
—	če je bil delavec zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti.
Katere pravice ostajajo med odstranitvijo iz tovarne?
Ima pravico do nadomestila o-sebnega dohodka, ki je enako polovici povprečne akontacije o-sebnega dohodka zadnjih 6 mesecev.
Če je postopek ustavljen ali je delavec oproščen, ima pravico do povračila, kar je izgubil na OD.
XVI.	MATERILNA ODGOVORNOST DELAVCA V TOVARNI
Za vsako materialno škodo, ki jo delavec povzroči na delu ali v zvezi z delom v delovni organizaciji s kaznivim dejanjem, s kršitvijo delovne dolžnosti ali drugimi podobnimi dejanji, če je to storjeno namerno ali z veliko nepazljivostjo, je delavec odgovoren, to se pravi, mora škodo delovni organizaciji povrniti.
Pogoj odškodninske odgovornosti je, če obstoja med delavčevim ravnanjem in škodljivo posledico vzročna zveza, ta zveza pa obstoja kadar je delavčevo ravnanje odločilen vzrok za nastanek materialne škode.
(Konec na 7. strani)
Proizvodnja slovenskih železarn
(Nadaljevanje s 1. strani)
v juniju s 96 %, polletni načrt pa 90 % ali 13 % manj kot lani. Mehansko obdelani izdelki so tudi še naprej v zaostanku ter znaša mesečna izvršitev na Ravnah 96 % in v Štorah 89 % odnosno skupno 95%. Polletni načrt je izvršen na Ravnah z 90%, v Štorah z 78% in skupno 89 % ali 6 % manj kot v istem obdobju lani. Žičnih izdelkov so izdelali junija na Jesenicah 90 % načrtovane proizvodnje, v polletju pa 98 %, kar je pa 10 % več kot lani.
V drugem polletju moremo torej pričakovati večjo proizvodnjo jekla, gotovejšo oskrbo z gredicami in tudi večjo blagovno proizvodnjo. Za izvršitev letnega načrta je treba izdelati še 327.527 ton, kar je manj kot znaša izvršitev prvega polletja ali 54.568 ton mesečno, kar je skoraj za 7 % manj kot doslej dosežena najvišja mesečna blagovna proizvodnja.
Pri odpremi se je stanje na Jesenicah v preteklem mesecu malo poslabšalo in je ostalo v skladiščih 885 ton več izdelkov kot jih je bilo konec meseca maja. Na Ravnah imajo odpremo skoraj izravnano s proizvodnjo medtem ko je v Štorah zaostanek narastel za 102 toni.
Izvoz je bil junija sicer nekaj manjši kot v maju pa vendar še vedno zelo ugoden. Indeks izvršitve letnega načrta znaša ob polletju po količini 155 in po vrednosti 133.
Čeprav blagovna proizvodnja ni bila dosežena, so pa v vseh treh železarnah rezultati dosežene eksterne realizacije pozitivni, kar pa ni samo dosežek višje vredne proizvodnje, temveč tudi novih cen.
Mesečni načrt realizacije so dosegli: na Jesenicah 110 %, na Ravnah 102 % in v Štorah 100 % ter skupno 106 %. Polletni načrt je dosežen s 102%. Napram realizaciji, doseženi v prvih šestih mesecih lani, je letošnja za 23 % višja. Planirano povprečno ceno niso dosegli samo v Železarni štore in tam zaostajajo tudi za planirano polletno realizacijo.
Letos imamo v železarnah za 2 % več zaposlenih kot lani. V prvem polletju pa znaša dosežena realizacija 20 % več kot je bila dosežena na zaposlenega v istem obdobju lanskega leta. Produktivnost po količini je letos na zaposlenega za 5 % višja od lanske.
Proizvodna problematika je bila v mesecu juniju po posameznih železarnah naslednja:
ŽELEZARNA JESENICE. Na Lectromelt peči so imeli glavni remont in po remontu več manjših zastojev. Ti zastoji in pa redukcije električne energije so vzrok za zaostanek v proizvodnji elektro jekla.
Valjarna debele pločevine ni izpolnila proizvodni načrt zaradi izdelave zahtevnejšega kvalitetnega programa. V žični valjarni so imeli zopet okvaro ogrevne peči in tudi zastojev je bilo več kot jih imajo planiranih.
v V hladni predelavi je bil posebno občuten izpad proizvodnje v žebljarni zaradi pomanjkanja delovne sile ter delno zaradi neustreznega vložnega materiala.
ŽELEZARNA RAVNE. Brez ozira na izvršitev proizvodnega načrta jekla je treba omeniti redukcije električne energije, kar je povzročilo 70 ur zastojev. Problem je tudi pomanjkanje delovne sile.
V	jeklolivarni je zaradi drobnega asortimana doseženo samo 88 % skupne proizvodnje, vendar je realizacija dosežena s 128 %. Težave imajo s preskrbo s peski, ker ne zadovoljujejo niti kvalitetno niti ni zagotovljena kontinuiteta oskrbovanja.
V	valjarni so imeli težave zaradi izrabljenih ležajev na progi, katere niso mogli pravočasno zamenjati. Primanjkuje jim delovne sile.
V	obratu mehanske obdelave je še vedno kot pretekle mesece problem sprememb naročil in asortimana.
Splošen problem za vse tri železarne so izdatne podražitve nekaterih osnovnih surovin, goriv, električne energije, transportnih storitev in pomožnega materiala. Kljub odobrenim višjim cenam za proizvode 114 panoge bodo morali v obratih posvetiti vso pozornost varčevanju, da ne bi proizvodni stroški presegli tega, kar prinašajo nove cene.
Milan Marolt, dipl. ing.
Vzmetno jeklo
Nova Diesel lokomotiva — premikalka
NOVA PRIDOBITEV V INTERNEM TRANSPORTE
V zastavljenem programu modernizacije našega internega transporta smo spet napravili korak naprej. Dobili smo novo normalnotirno Diesel lokomotivo, proizvod firme Đuro Đaković, Slavonski Brod.
Naša železarna je dobila pred tremi leti prvo Diesel lokomotivo DHL 600 CPJ s 600 KM prav tako proizvod firme Đuro Đaković in smo s tem napravili prvi korak k prehodu na sodobnejšo diesel vleko. Začetek ni bil lahak tako v premagovanju miselnosti kot v izkušnjah, ki jih do tedaj nismo imeli z Diesel lokomotivami. Bila je vrsta težav zaradi t. i. otroških bolezni, ki so spremljale nov tip lokomotive in zahtevami, s katerimi je lokomotiva morala zadovoljiti. Danes po preteku treh let smo z delom lokomotive zadovoljni in bi brez nje bilo delo takorekoč nemogoče.
Z razširitvijo normalnotirnega omrežja na področju štore II in novozgrajenimi proizvodnimi pogoni, zlasti pa izgradnjo nove elektro jeklarne s konti napravo, je bilo nujno nabaviti še eno Diesel lokomotivo. Za te potrebe smo se odločili za lažjo lokomotivo moči 200 KS, ki bo predvidenim potrebam v celoti zadostila.
Kot že omenjeno je lokomotiva proizvod firme Đuro Đaković z vgrajenim Diesel motorjem avstrijske firme JENBACHER WERKE.
Lokomotiva je dvoosna, moč motorja je 200 KM. Prenos je izveden preko hidravličnega prenosnika TWIN-DISC in dalje preko verinžih koles na gnana kolesa lokomotive.
Celotna teža lokomotive 26 Mp
Maksimalna brzina 26 km/h
Diesel motor je dvotakten z vodnim hlajenjem prostornine 12 litrov. Za zaganjanje motorja služi elektro žaganj ač 10 KS.
Motor je mogoče segreti z We-basto grelcem za vodo v relativno kratkem času ca. 20 °. Tako je lokomotiva tudi izredno pripravna za hitre intervencije, v primeru defekta obratujoče lokomotive. Z lokomotivo obratuje strojevodja sam brez pomočnika.
Zaradi relativno lahke izvedbe je zelo primerna za delo na področju nove železarne. Je zelo
smotrno grajena in predvsem konstituirana za premikalne namene v industriji in tudi železnici. Tovrstnih lokomotiv obratuje v Jugoslaviji in zlasti v Avstriji večje število in so v praksi potrdile pričakovanja.
V tem sestavku pa velja še omeniti, da je naš normalno-tirni promet že tri mesece opremljen z UKV postajami, ki so vsekakor pridobitev, ki olajšuje in seveda tudi pocenjuje delo. S takšno brezžično zvezo je mogoče z dispečerskega centra vsak trenutek dobiti zvezo z vodjem premika in dajati navodila ter odrejati prioriteto dela.
Mislim da je tudi UKV zveza že v tako kratkem času opravičila relativno malo investicijo in si že danes ne moremo predstavljati dela brez teh aparatov.
Tudi izgradnja novega tirnega omrežja s preorientacijo sprejemanja tovora direktno iz Celja in postavitev dispečerskega centra ter vrsto novih kretniških zvez bo vsekakor olajšalo delo na prometu.
Tako poskuša slediti tempu hitrega razvoja železarne tudi naš promet.
Alojz Pišek, str. inž.
Prenosna UKV postaja, kakršno imajo v našem prometu
Po dolgem trpljenju je zavratna bolezen ugasnila življenje dolgoletnemu pedagoškemu in družbenopolitičnemu delavcu, upokojenemu ravnatelju osnovne šole, Milanu Štravsu. Svoj učiteljski poklic je pričel opravljati leta 1923, torej pred petdesetimi leti. le pred vojno pa je bil zelo aktiven v Sokolu, kot načelnik društva, bil je knjižničar jugoslovanske matice, tajnik gasilskega društva in strelske družine. Ko je okupator zasedel našo deželo, je pobegnil iz taborišča vojnih ujetnikov v Brežicah in se vrnil na Vransko, tam so ga aretirali in izgnali v Srbijo. Delal je na kmetih, potem pri Rdečem križu, dokler se ni zaposlil kot delavec v tovarni vagonov v Kruševcu. Po osvoboditvi Kruševca pa je bil po Komandi mesta imenovan za uslužbenca, dnevničarja v isti tovarni. Februarja 1945 je opravil politično pedagoški tečaj in je bil dodeljen v bazo za socialno ogrožene otroke v Niško banjo. Po nekaj dneh je odpotoval s 105 otroki v okolico Bur-gasa v Bolgariji. Sredi avgusta se je vrnil z otroki v Beograd. Že
1.	septembra je bil po okrožnem odboru imenovan za učitelja na Vranskem, kjer je deloval dolga leta, s presledkom nekaj mesecev, ko je učil v Slov. Bistrici. Že v Kruševcu je bil član OF in kulturno-prosvetnega društva »Franc Rozman«, v tovarni vagonov pa član sindikata. Tudi na Vranskem je bil po vojni član OF, član in vaditelj otrok pri iizkulturnem društvu. Po prevzemu upraviteljskih dolžnosti na osnovni šoli v Štorah pa se je udejstvoval v DPD Svobodi, pri TVD Partizanu, pri zeleni bratovščini, pri krajevnem ljudskem odboru, v krajevni organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin in zopet pri Krajevni skupnosti Štore, kjer jp bil do svoje prerane smrti predsednik komisije za socialna vprašanja in podpredsednik. Največjo skrb pa je posvetil pravilni organizaciji pouka na osnovni šoli (nekaj časa nižji gimnaziji) v Štorah, kar je bilo izredno težavno zaradi pomanjkanja prostorov ob nenehnem naraščanju števila šoloobveznih otrok. Zato je posebno vztrajno delal na tem, da dobimo v Štorah novo šolsko poslopje. Razumljivo je, da je bil tudi za njega eden največjih praznikov drugi september 1967, ko je bila na Lipi izročena svojemu namenu nova, sodobna šolska zgradba. Ko je kmalu za tem dočakal zasluženo upokojitev, pa ga je napadla zavratna bolezen, ki' ji je dolge mesece klubo-val, dosier ni izčrpan omahnil. Slovo od Milana Štravsa je pokazalo, kako je bil spoštovan, saj je preko dvajset let deloval v Štorah.
R — č
O delu sindikata
ZAHVALA
Ob smrti našega tatija, brata, tasta, strica in svaka
JANKA KOŽELJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poi, izrekli sožalje in darovali
cvetje.
Žalujoči sin Bojan z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubega moža in ateka
JOŽETA KOŠIRJA
se najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki so pokojnika spremljali k zadnjemu počitku, izrekli sožalje, darovali vence in prekrili njegov prerani grob s cvetjem.
Posebno se zahvaljujem sindikalni organizaciji, krajevni organizaciji Zveze rezervnih starešin ter pokojnikovim sodelovacem iz elektroplavža in aglomeracije za izkazano denarno pomoč.
Zahvaljujemo se tudi za častno stražo, tov. Stanku Koštomaju za ganljive besede slovesa, godbi na pihala Železarne Štore in vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih urah slovesa.
Vsem prav lepa hvala!
Žalujoča žena z otroki
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
ALOJZA JURKOVIČA
upokojenega predkurjača v energetskem obratu Železarne Štore se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sindikalni organizaciji Železarne Štore, nekdanjim sodelavcem in vsem darovalcem vencev in cvetja. Enaka hvala sosedom za pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih dneh.
Žalujoča žena Elizabeta in sin
Jože
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, sina, brata in svaka
IVANA JELENCA
Lahovega Anzija iz Javornika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, nam s toplimi besedami lajšali bolečine in poklonili številne vence.
Posebno zahvalo izrekamo Železarni Štore, Sindikalni podružnici Železarne in Anzijevim najbližjim sodelavcem iz elektro plavža. Zahvaljujemo se za vence, godbo poslovilne besede in številno spremstvo na poslednji poti. Vaša pomoč in udeležba na pogrebu sta dokazali da je bil naš Anzi med vami priljubljen in cenjen, kar nam je v teh dneh v veliko olajšanje.
Še enkrat se vam .vsem prav lepo zahvaljujemo za vse, kar ste storili plemenitega ob poslednjem slovesu od našega Anzija.
Žalujoča žena Pepca s sinom in sorodniki
Preglejmo najprej realizacijo nekaterih sklepov sindikalnih organov, katere smo v »Železar-
ju« že objavili.
*
Odbor za kadrovsko socialne zadeve
Dejavnost odbora za kadrovsko-socialne zadeve je po kritični o-ceni II. seje TO OOS analizirala organizacija ZK. Kakor je bilo v zadnji številki »Železarja« že objavljeno, je sekretariat OO ZK članom odbora, ki so člani ZK izrekel tovariško kritiko zaradi neučinkovitosti KSO.
Po kritični analizi vzrokov za sprejemanje neustreznih sklepov in vzrokov za nerealizacijo nekaterih drugih sklepov, je dejavnost odbora obravnaval tudi DST.
V celotni akciji je bilo razčiščeno mnogo nejasnosti in odpravljeno nekaj ovir za delo samoupravnih organov. Ugotovili smo, kje smo v poglabljanju samoupravljanja šibki, tako da bomo tu v bodoče vložili več naporov. Akcija sindikata je tako vsebinsko povsem uspela.
IX. seja predsedstva TO OOS
Svojo IX. sejo je predsedstvo posvetilo problemom zdravljenja članov kolektiva. Seji je priso-
(Nadaljevanje s 5. strani)
Sleherni član delovne skupnosti, zlasti pa vodje sektorjev in sklopov, delovnih enot, oddelkov ali služb, so dolžni nastanek materialne škode prijaviti direktorju tovarne.
Pritsojni organ po obravnavi ugotovi ali je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev o odgovornosti in višini škode in se umakne na posvetovanje, lahko potem, ko ugotovi odgovornost, odloča o načinu povrnitve škode, možna pa je seveda tudi oprostitev odškodnine. Kriteriji in način ugotavljanja škode so prepuščeni komisiji. V postopku lahko delavec tudi predlaga, da se ga v celoti ali delno oprosti plačila odškodnine, vendar ne more
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
JOŽETA MEDVEDA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mu v zadnjih dneh olajšali trpljenje. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, godbi na pihala Železarne Štore, tov. Uršiču za ganljive poslovilne besede, številnim darovalcem cvetja ter vsem pri katerih sem v težkih trenutkih našla razumevanje in tolažbo.
Žalujoča žena Angela
stvoval tudi zdravnik obratne ambulante dr. Rudi Škapin.
Ugotovljeno je bilo, da je letos občutno večje število prijav bolnih članov kolektiva, kot pa je na razpolago sredstev za zdravljenje.
—	KZ SZ Celje je odobril zdravljenje 12 članom kolektiva, 14 članom pa le zdravstvene storitve.
—	Iz odobrenih sredstev Železarne je bilo možno financirati zdravljenje še 27 članom. S tem je bilo rešenih 50 % prošenj.
Predsedstvo je po daljši razpravi in ob upoštevanju mnenja zrdavnika ugotovilo, da stanje na področju zdravstvene preventive in zdavljenja bolnih članov ni sistematsko urejeno.
Sprejelo je SKLEP, da je potrebno o zadevi obvestiti samoupravne organe, komisiji pri TO OOS pa je podana zadolžitev, da to problematiko podrobneje prouči.
Na 21. seji je DST, na predlog sindikata, naložil odboru za KSZ, da čimprej pristopi k izdelavi programa zdravstvene preventive in zdravljenja bolnih članov.
Tako so bili vsi važnejši sklepi zadnjega obdobja realizirani, nekateri, dolgoročnejši pa so delno še v toku.	čič-ko
biti oproščen, če je škodo povzročil namenoma ali je spoznan za krivega na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča.
Glede ugotavljanja škode, kadar jo je povzročilo več delavcev, se šteje, kakor da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enakih delih.
Odločba o povračilu škode mora vsebovati: dan in kraj nastanka škode, višino nastale škode, vzroke nastanka in način ugotavljanja škode, stopnjo odgovornosti delavca.
Če delavec višine ugotovljene škode ne prizna in je ne povrne, se odškodninski zahtevek ugotavlja pred sodiščem. Delavec ima zoper odločbo pravico ugovora.
Po treh letih od nastanka škode in odkar se je izvedelo za povzročitelja, odškodninskega zahtevka ni mogoče več uveljavljati.
Tovarna je odgovorna za škodo, ki jo delavec povzroči na delu ali v zvezi z delom komu drugemu, ima pa tovarna pravico, da zahteva to odškodnino od povzročitelja, če je ravnal namerno ali iz velike nepazljivosti.
XVII.	ODGOVORNOST ZARADI SAMOVOLJNEGA PRENEHANJA DELA
Delavec, ki samovoljno preneha delo v tovarni je odgovoren za škodo, ki jo lahko s tem povzroči. Preden se odškodninski zahtevek dostavi sodišču splošne pristojnosti, se mora materialna škoda ugotoviti.
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
Pravilnik o odgovornosti
KADROVSKE VESTI
V mesecu juniju so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji:
IZ JLA SO SE VRNILI:
BAJEC Franjo, strojni tehnik, priprava vzdrževanja, CMOK Jože, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica, UŽMAH Alojz, KV strojni ključavničar, OTK, ROZMAN Dušan, KV obratni elektrikar, elek-troobrat, ZAJIMOVIĆ Rasim, KV strojni ključavničar, energetski obrat, BOVHA Franc, PK ključavničar, livarna valjev, VOGA Anton, KV rezalec, mehanična delavnica.
NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI:
VERBIČ Stanislav, strojni tehnik, pripravnik v tehničnem sektorju, VERDEV Roman, NK delavec, mehanična delavnica, MATKO Jožef, NK delavec, valjarna I, ROMIH Franc, NK delavec, jeklarna, KOTNIK Drago, NK delavec, valjarna I, JEZOVŠEK Anton, NK delavec, elektroplavž, SKALlCKI Milan, NK delavec, valjarna II, ČREŠNAR Silvo, NK delavec, valjarna I, MIRT Dragica, KV natakarica, gostinska enota.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA SO ODŠLI:
STRAŠEK Marjan, NK delavec iz valjarne II, MLAKAR Franc, NK delavec iz jeklovleka, KOSTANJŠEK Alfonz, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, KOSI Silvester, NK delavec iz elektro-plavža, BERCKO Jože, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, ZAPUŠEK Ivan, KV strugar iz obdelovalnice valjev, GRAČNER Ivan, NK delavec iz livarne valjev, JOŠT Drago, NK delavec iz valjarne I, HROVATIČ Maksimiljan, NK delavec iz livarne sive litine, ŠKET Ivan, NK delavec iz ekspedita, ŠTE-FANEC Stanislav, PK žerjavovodja iz livarne sive litine, GRAČNER Franc, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, POLAK Albin, NK delavec iz livarne valjev, PERPAR Franc, PK orodjar, iz obdelovalnice valjev, JOVANOV Boško, ključavničar iz kalibrirskega oddelka.
PO LASTNI ŽELJI SO ODŠLI IZ NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE:
ŽUREJ Leopold, NK delavec iz jeklarne, DOBRŠEK Franc, PK žerjavovodja iz elektroplavža, SALO-BIR Franc, NK delavec iz valjarne I.
SAMOVOLJNO SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE:
ALT Leopoldina, čistilka iz komunalnega oddelka, IVANC Jože, NK delavec iz valjarne I, POVH Martin, NK delavec iz komunalnega oddelka, MOČNIK Milan, NK delavec iz livarne sive litine, SLUGA Miroslav, NK delavec iz livarne valjev, MECILOVŠEK Stanislav, NK delavec iz valjarne I, ŽALER Adolf, NK delavec iz valjarne II, GUČEK Leopold, NK delavec iz valjar ne I, ŠKORJAK Vincenc, NK delavec iz livarne sive litine, REZAR Franc, NK delavec iz livarne valjev, VOGRINC Stanislav, NK delavec iz livarne sive litine, BUK-ŠEK Branko, NK delavec iz prometa, VODIŠEK Miroslav, PK strugar iz obdelovalnice valjev, VREŠ Stanislav, NK delavec iz livarne va-
ljev, BRAČUN Branko, NK delavec iz livarne sive litine, ČRETNIK Zdravko, NK delavec iz valjarne I, ROMIH Anton, NK delavec iz kalibrirskega oddelka, HERNAVS Anton, livar iz livarne sive litine, MERKUŽIC Štefan, pomočnik vli-vališča iz jeklarne, GAJSER Anton, posluževalec stroja iz jeklovleka, MATZELE Alojz, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, KO-DRIN Jože, NK delavec iz ekspedita, PLEJlC Branko, strojni mehanik iz obdelovalnice valjev.
ZARADI HUJŠE KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI JE BIL IZ NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE IZKLJUČEN:
VOGA Stanislav, NK delavec iz nadzorne službe.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
JURJEC Vili iz avtooddelka, ŠKORJANC Franc iz mehanične delavnice, JUG Franc iz elektro-obrata, BEZGOVŠEK Anton iz ob-delovanice valjev, ŽOLGER Franc iz jeklarne, REZAR Friderik iz elektroobrata, GORIŠEK Franc iz elektroobrata, LADŠTETER Bernarda in LADŠTETER Eli oba iz obde-lovanice valjev, BOVHA Rudolf iz livarne valjev, POLUTNIK Pavel iz valjarne I, POVALEJ Angela iz komercialnega sektorja in POVALEJ Leopold iz obdelovalnice valjev, ŠMERCMjda iz elektroabrata, KOS Julijan iz jeklarne, PEZDEVŠEK Franc iz livarne sive litine.
Čestitamo!
NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT SO STOPILI:
MASTNAK Franc iz livarne valjev, MOŠKON Vinko iz OTK MI-LORADOVIC Rajo iz energetskega obrata, KOLAR Slavko iz kemičnega laboratorija, KOLAR Jože iz jeklovleka, FENDRE Branko iz elektroobrata, CVAHTE Zoran iz priprave vzdrževanja, JAGODIC Janko iz mehanične delavnice.
Želimo mnogo družinske sreč!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI:
V mesecu maju 1973 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu metalurške, kovinske enote, vzdrževalnih obratov in sveta skupnih služb sestale štirikrat in obravnavale 25 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST:
Z zadnjim javnim opominom:
1.	GUČEK Anton, plavž: 2. 5. 1973 neopravičeno izostal z dela — ZADNJI JAVNI OPOMIN.
2.	CAVŽ FRANC, promet: 6. 5. 1973 malomarnost pri delu — ZADNJI JAVNI OPOMIN.
3.	ANTLEJ ALOJZ, promet: 6. 5. 1973 nepazvljivost pri delu — ZADNJI JAVNI OPOMIN.
4.	ZAVRŠEK JAKOB, promet
6.	5. 1973 nepazljivost pri delu — ZADNJI JAVNI OPOMIN.
Z JAVNIM OPOMINOM:
1.	ŽILAVEC MIRKO, promet: 3. 4. 1973 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
2.	JAZBEC JOŽE, livarna I: neopravljeno dežurstvo in nepazljivost pri delu 22. 4. 1973 — JAVNI OPOMIN.
3.	GRAČNER IVAN, livarna valjev :26. 4. 1973 neopravičeno izo-ostal z dela, 14. 3. 1973 nevestno opravljal delo — JAVNI OPOMIN.
4.	ZAPUŠEK IVAN, obdelovalni-ca valjev: dne 7. in 8. 3. 1973 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
PREKLIC
Preklicujemo objavo iz št. 5/1973 z dne 25. 5. 1973 v Štorskem Zele-zarju v tistem delu rubrike pod naslovom DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI (str. 24), kjer so objavljeni osebni podatki delavcev, predlaganih kadrovsko socialnemu
TOMPLAK IVAN, rojen 1. 6. 1924 v Šmarju, sedaj stanujoč Bo-tričnica, pošta Šentjur. Prva njegova zaposlitev je bila v Tovarni volnenih odej v Škofji vasi in sicer od 1. 1. 1947 do 30. 3. 1948, ko
je odšel na odsluženje vojaškega roka. Po odslužitvi oz. vrnitvi iz JLA se je dne 1. 12. 1949 zaposlil v naši delovni organizaciji — livarni sive litine, kjer je delal pretežno kot čistilec cevi in brusač. Zaradi težke bolezni in posledic delovne nezgode je bil dne
28.	junija 1973 upokojen kot invalid I. kategorije.
JOŠT IVAN, rojen 14. 5. 1931 v Štorah, kjer še sedaj stanuje. Tov. Jošt je bil zaposlen v naši delovni organizaciji ves čas od 4. 4. 1948 pa do odhoda v JLA in spet po vrnitvi odsluženja kadrovskega roka, tj. od 20. 7. 1953 dalje. Zaposlen je bil v obratu šamotar-
ni pretežno kot ročni oblikovalec, zadnjih 12 let pa kot skupinovod-ja, letos v mesecu juniju pa je bil zaradi ukinitve šamotarne premeščen v nadzorno službo, kjer je delal samo nejcaj dni. Zaradi slabega zdravja je bil 25. 6. 1973 u-pokojen kot invalid I. kategorije.
PODGORŠEK VINKO, rojen 10.
12.	1930 v Šentvidu pri GrobeL-nem, sedaj pa stanuje v Štorah. Leta 1950 je zaključil poklicno šolo in si pridobil poklic livarja. Že pred odhodom v JLA je delal 3 mesece kot livar, po vrnitvi iz JLA pa se je dne 1. 10. 1952 ponovno zaposlil v livarni sive litine in delal kot livar do 31. 12. 1965, ko je bil zaradi slabega
odboru v nadaljnji postopek. To pa iz razloga, ker se smiselno določilom objavljajo le ukrepi po pravno-močnoih odločbah, v navedenih primerih pa gre za predloge. Ugotavlja se nadalje, da je utemeljena osebno izražena ustmena zahteva Alaševič Mileta po preklicu v navedenem tekstu objavljene obdol-žitve: odpade obdolžitev glede osmrtnice in ne gre za neposredno grožnjo napada na predpostavljenega.
zdravja premeščen v nadzorno službo za vratarja kemičnega la-
boratorija. Dne 25. 6. je bil upokojen kot invalid I. kategorije.
MOTOH FRANC, rojen 7. 5. 1913 v Začretu, kjer še sedaj stanuje. Izučil se je za zidarja in od
17.	4. 1929 dalje bil pretežno zaposlen pri privatnikih. Dne 7. 8. 1945 se je zaposlil v Železarni
Štore, kjer je razen enoletne prekinitve delal ves čas in to v gradbenem oddelku kot delovodja. Dne 30. 6. 1973 je bil redno upokojen.
TACER KARL, rojen 1. 11. 1930 v Gubnem, sedaj stanuje v Krivici pri Prevoju. Tov. Tacer je bil pretežno zaposlen v Kmetijskem kombinatu Šmarje. Dne 6. 3. 1969 se je zaposlil v naši delovni organizaciji — delovni enoti livarna
valjev, kjer je bil razporejen na delovno mesto livar III, nazadnje pa kot skladiščnik modelov. Dne
14.	6. 1973 je bil zaradi bolezni in posledic delovne nezgode upokojen kot ivalid I. kategorije.
Vsem želimo, da bi še mnogo let uživali zasluženo pokojnino!
NAŠI UPOKOJENCI