Političen list za slovenski narod r« p*ltl pr«]eaui« Mlj«: Za oelo leto predplačan 1& ;ld., la pol leta S fld., za četn leta t fid., za en mesee 1 fld. 1(» kr. T admlniitraeiji prejeman velja: Za celo leto lw za pol leta ft fid.. za četrt leta t fld., 1» en jneieo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 fid. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Marežnin« prejema epravnjitva (admininracija) in ekipedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 30. naznanila (inseratil se iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če re tiska enicrat; 13 m če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri'večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Kokoplil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 11. oktobra 1890. Letnik XrVTlT. Slovenske po.sojiliiice- o občnem zboru »zveze slovenskih posojilnic" smo prejeli nasleduje poročilo: Kakor je opaziti napredek v raznih strokah slovenskega naroda, taku vidimo in z veseljem opazujemo, da se je tudi na finančnem polju storil velik korak. Pred 20 leti nismo imeli Slovenci .še nobenega denarnega zavoda, kateri bi bil v slovenskih rokah. Zdaj že imamo nekaj hranilnic, posebno pa veliko posojilnic. Teh se je lansko leto štelo že 35. Nekatere so res še majhne, razpolagajo z majhnimi svotami in ne morejo še veliko koristiti. Druge pa se lepo razvijajo, posojujejo že v veliki meri in darujejo od svojega dobička že lepe novce v dobrodelne in narodne namene Imamo Slovenci nekatere posojilnice, na pr. v Mariboru in Celji, katere uživajo veliko zaupanje celo pri poštenih Nemcih. Vse slovenske posojilnice so združene v posebno društvo, v »Zvezo slovenskih posojilnic", ki ima svoj sedež v Celji in predsednika v osebi državnega poslanca gosp. Mihe Vošnjak a. Ta »zveza" je v tej stroki veliko koristila. Izdala je uzorna pravila za slovenske posojilnice, spodbujala pri osnovanju novih posojilnic, podpirala stare posojilnice, zlasti v davčnih zadevah. Posebno živahnost je kazala »zaveza" pod bivšim tajnikom M. Veršecem, ko je izhajal časopis »Zadruga", glasilo te »zveze". Pri občnih zborih »zveze" se je vselej kaj koristnega za naše posojilnice ukrenilo. Tako tudi letos, ko je imelo to društvo dne 8. oktobra svoj občni zbor v čitalnični dvorani. Sešlo se je bilo blizu 25 društvenikov, ki so zastopali 2 kranjski, 1 primorsko, 4 koroške in 9 štajerskih posojilnic. To gospodo je pozdravil društveni predsednik s prisrčnimi besedami ter razložil sedanje stanje slovenskih posojilnic, katero se du najbolje presoditi po priobčenih statističnih podatkih, katere je izdal gospod predsednik v imenu „zveze slovenskih posojilnic" iu gosp. Lapajne po slovenskih časopisih in po letošnjem koledarju družbe sv. Mohora. Posebno vetelo znamenje je, da se na Koroškem marljivo snujejo slovenske posojilnice, katerih bode kmalu več na Koroškem, kakor na Kranjskem. Točke dnevnega reda so se rešile v veliko zadovoljstvo navzočnih pooblaščencev slovenskih posojilnic. Mesto dosedanjega časopisa »Zadruga" izdajala bode »zveza" le letno poročilo o vseh slovenskih posojilnicah, a to bode morebiti obširna in podučljiva knjiga za strokovnjake in za slovenske domoljube. Vredovanje tega letnika bode »zveza" izročila gosp. Lapajne-tu. Znamenit je bil predlog gosp. predsednika Vosnjaka, po katerem se bodo pravila »zveze" v tem smislu prenaredila, da bode imel odbor »zveze" pravico in dolžnost, pošiljati svoje nadzornike (morebiti celo prisežene) k posameznim posojilnicam, da se prepričajo o njih poslovanji in uradovanj i. To je v istini potrebno. Ako bi mi to opustili, opomnil je gosp. Vošnjak, utegnila bi vlada nam take nadzornike pošiljati. Ali naša čast in previdnost to terjate. Kako smo zdaj Slovenci ponosni na svoje posojilnice! Če bi se pa pri kateri posojilnici prigodil polom, kako bi to globoko peklo slovenske domoljube, kako bi naši nasprotniki kričali! Veliko razgovora je bilo o predlogu gosp. L a-p a j n e -1 a , da bi se osnovala iz »zveze" skupna denarna zadruga, v katero bi se stekali odvisni novci posojilnic in katera bi manjše posojilnice zalagala s hranilnimi vlogami ali s posojili. O tem predlogu se je unela živahna debata, katere so se s svojim strokovnim znanjem vdeleževali zastopniki večjih posojilnic (mariborske, ptujske, celjske). gg. dr. Jurtela, dr. K I a n č n i k , Simon, M. Vošnjak, ki so vsi dokazovali, da takega zavoda, take »centralne posojilnice" zdaj še ni treba, ker vse večje posojilnice manjše podpirajo. Vendar se je naposled na predlog gosp. predsednika sprejel omenjeni nasvet z dostavkom, da se bode pri bodočem občnem zboru o tem razpravljalo. . * . Temu poročilu dodamo še nekaj podatkov o slovenskih posojilnicah po spisu, katerega je sostavil gosp. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. V minolem 1. 1889 je bilo 35 slovenskih posojilnic, in sicer na Štajerskem 15, na Kranjskem 10, na Koroškem 8 in na Primorskem 2. Vse slovenske posojilnice so gospodarske zadruge v zmislu postave iz I. 1873. z neomejenim ali omejenim poroštvom. Neomejeno poroštvo ima 25 posojilnic, omejeno pa ostalih 10. Ker pa so posojilnice z neomejenim poroštvom večje veljave, zato večkrat že obstoječa posojilnica z omejenim poroštvom svoja pravila premeni tako, da se preustroji v zadrugo z neomejenim poroštvom. Najstarejša slovenska posojilnica je »Obrtniško pomočno društvo" v Ljubljani; dalje posluje ljutomerska posojilnica 18 let, šentjakobska v Rožu 17, šoštanjska 16, mozirska 15, ormoška 14 let itd. Denarni promet vseh posojilnic je koncem I. 1889. znašal 7,910.076 gld., in sicer štajerskih 4,310.526 gld., kranjskih 2,954.469 gld., koroških 536.825 gld. in primorskih 108.256 gld. Največ prometa je imela celjska, potem metliška, mariborska, ptujska itd. Zadružnikov ali udov sa imele vse posojilnice 18.843, ki so vplačali deležev za 356.368 gld. Hranilne vloge so znesle 3,136.503 gld., posojila pa 3,632.883 gld. Posojila so se dajala pri 23 za- LISTEK. Laška in naša domovina. (Spomin na potovanje.) Stal sem na balkonu škofijske palače v svetovno-znani Loreti. Na desno so zvonili v »campanilli" (zvonik), poleg katere stoji stolna cerkev z veličastno kupolo in dragoceno vsebino; v nji je, kakor znano, »Santa časa" (hišica Matere Bužje). Pred mojim očesom v daljini blestelo je belo skalovje, znano po bitvi pri Casteliidardu. Malo v stran po-penjala se je kvišku okrogla skala, skoro bi jo lahko nazivljal »skledo" Ankone. V ozadji štrlelo je proti nebu istotako golo pečevje, morda še večje. V sinji daljavi proti severu penilo, zelenelo in modrilo se je Jadransko morje. Vozili smo se tudi po morji, toda blizu ne učini morje tacega vtisa na gledalca, kakor iz daljave. Ta obraz nikoli ne gine iz spomina gledalcu To gibanje valov, to vršenje in neznano šumenje, ta morska godba divno prešinja človeka. Zeleni gaji in vrtovi popolnjujejo predivni obraz. Ne Assissi, ne Rim, razven zgodovinskih spomenikov njegovih in cerkve sv. Petra, ni Napolj z Vezuvom in zasutimi me.sti, ne Benetke, ki plavajo na morji, kakor lupina na vodi, ne švicarske gore me niso tako zanimale, kakor pogled na loretansko okolico. Mati Božja si ni zamiin izvolila baš ta kraj za svojo stolico in svoje bivanje. Krasna kot ne- vesta, kot rajski vrt, kot najljubeznivejši cvet Evrope pojavlja se tvojemu čudečemu očesu Laška, zlasti okoli Lorete, v celi svoji krasoti. Kaj čuda, da se je germanskim narodom tako omilila, da so hrepeneli po Laški, da so zapustili mrzle, nerodovitne svoje severne kraje in so kot valovi prihrumeli v ta pozemeljski raj? Dokler so ostali Rimljani nravno nepopačeni, ustavljali so se in odbili te divje tolpe; toda časoma, po stoletjih, so vendar podlegli silnemu navalu nravno zdravejših narodov ter so se združili in spojili ž njimi v jeden nov narod, sedanje laško ljudstvo. O moči in slavi starih Rimljanov in o bojevi-tosti ter surovosti priseljenih narodov svedočijo dandanašnje razvaline premnogih gradov in tvrdnjavic, katere vidimo v Apeninah, zlasti na poti iz Assissija v Rim. Dasi je nam slovenskim romarjem tedaj dežela laška bila všeč, vendar smo se iskreno spominjali slovenske domovine. Prihajalo nam je na misel: Slovenska domovina naša je res glede na prirodine lepote divna, a ne tako dražestno krasna, kakor Italija; vendar mi je ljubša radi dobrega, tihega, pobožnega in delavnega ljudstva, zaradi rednosti svoje in nravne zavednosti. Pri nas ni navadno, vsak napredek obešati na veliki zvon, kakor to delajo Francozi in Lahi s svojo omiko; toda če natančneje motrimo to ljudsko naobraženost, uvidimo, da je velik razloček. Pogledati treba samo na to umazano, btraško in leno ljudstvo, in mrzi Vam do duše. Obličje imajo sicer navidezno duhovito, oko iskreno, lase kodraste in črne kot oglje, toda njegova nepriležnost, navihanost in lenoba je brezmejna. Kar se tiče duševnih zmožnostij laškega ljudstva, ne da se tajiti, da je jako nadarjeno, toda to nadarjenost svojo zlorabijo za lopovske čine. Šol je malo videti; cerkve imajo sicer dragocene, toda malo je v njih pobožnosti. Altarni svečniki in drugo cerkveno orodje mora biti s sponami priklenjeno k altarjem iz strahu pred dolgimi prsti Italijanov. Lah moli na molek, toda skregaj se ž njim, z molitvijo na ustnih porinil ti bode nož med rebra. Obdelovanje polja je zelo zanemarjeno. Ljudstvo je leno in zaradi tega ni vredno tako krasne ia rodovitne zemlje. Najmarljivejši so še v gorenji Italiji okoli Padove in na jugu okoli Napolja. Vsa druga zemlja je slabo obdelana, zlasti okoli Rima, kjer vidiš same pašnike, takozvane »latifundije". Odtod pohaja tudi brezposelnost in buda laškega ljudstva. Najbolj se Lahi še pečajo z vrtnarstvom, dalje s trtorejo, svilogojstvom, oljkami, pomeran-čami itd., ter ribištvom. Mnogo se tudi zida, zlasti v Rimu, toda te stavbe so vse nepotrebne, ker nihče ne kupi teh hiš, — in često ostanejo nezgrajene. Videč te novošfgue podrtine, morali smo so nehote smejati. A tudi obrtu in trgovini se boljše ne godi, in umeteljnost propada od dne do due. ! Sedanji Lahi, kakor bi bili v prokletstvu, v no- I beni strjki ne napredujejo in se ne odlikujejo, žive vodih po 6%, pri 8 pa po S-S"'« itd.; hranilne vloge pa se obrestu)ejo pri 20 posojilnicah po 5%, pri 9 po 4-5%, pri 5 po 4®'o in P""' ormoški še celo po 6%. Gotovine v blagajnicah so imele posojilnice 104.231 gld., naloženega denarja 219.436 gld.; čisti dobiček je znesel 49.532 gld.; upravni troški 80 znesli 25.182 gld.; davki 6301 gld. Najvažnejši oddelek slovenskih posojilnic pa so reservni fondi ali prihranjene zaloge, ki so prava lastnina naših zavodov; in ti reservni fondi znašajo 184 626 gld. Ker so slovenske posojilnice v obče jako koristne in potrebne, želimo jim mnogo najboljšega vspeha. lirobiio narodno delo. II. Mi imamo nedostatno časopisje, katero v marsikaterem oziru ne prija in ne zadošča. Kaj dela naš ,narodni doktor", da bi pomogel v zboljšanje? Nekdaj je tak inteligenten človek kar živel za to, gotove čase je prijel za pero, da je tudi imel svoj delež v javnem življenji. Dandanes bodete večkrat zamiin čakali, da se vsaj naroči na kak list. V kavarni ga čita, ali pa tudi ne; na to pa godrnja in kritikuje. Čemu bi on pisal ali naročeval novine, saj ni poslanec? Mnogo imamo narodnih odvetnikov, a v njihovih pisarnah bodete marno stikali po slovenskem časopisu. Gospod profesor je strašno nezadovoljen s to ^službeno" poslaniško politiko, in preustrojil bi vso domovino, vse bi prekrstil, da bi bil „on poslanec". Prosite ga uljudno, naj vsaj jedenkrat v letu v kakem društvu predava v izobrazbo ali poučenje, naj vsaj s prstom migne v kaki popolnem šolski narodni zadevi, — za ves svet ne, on tega v svojem ,.položaji" ne more. Duhovnik in učitelj sta vzgojitelja naroda, oba ■čuvarja in gojitelja nadeje naše in bodočnosti. Poglejmo ua njuno narodno delo. Pri obeh opazujemo malomarnost. Nekateri duhovniki pač — in to jim bodi na čast rečeno — priporočajo in posojujejo ljudstvu dobre knjige in časnike in je tako izpod-bujajo k čitanju in izomiki. Mnogi pa imajo doma cele skladanice knjig, ne da bi bile prerezane. In učitelji! Ti imajo večinoma še opraviti le z Liech-tcnsteiuom, dasi mnogi njegovega ^groznega" predloga niti prečitali niso. Na shodih in konferencah sklepajo zahvale onim tovarišem, ki več ali manj nerodno izza hrbta mečejo psovke na versko-narodno šolo, češ, da utegne malo več verskega duha v šolskih knjigah potisniti splošno omiko ljudstva v stari vek nazaj. Kako po ceni so pač vsakdanje fraze, ki mamijo svet! In če stopiš k učitelju, naj bi pri kakem shodu ljudstvu razložil kaj poučnega, zamdn je tvoj trud. samo od svoje minolosti; in da bi ne bilo tujcev in romarjev, slaba bi jim predla. To bi bilo kaj Zitnje, tako-le vsako leto papežev jubilej, da bi mogli prosjačiti pri romarjih, toda „laborare" (delati) na polju z oslom iu pljugom, to jim ne diši. ■Jedina stvar, ki nam je imponovala in vzbujala občudovanje do laškega delavca, so izborne železnice. to je, proge in natirje, s kojimi gradnjami se pri nas ne mogo ponašati; toda notranja oprava voz je kaj slaba. Uljuduost laških železniških uradnikov je pa itak znana; na postajah ni reda ne nadzorstva, vsak dela, kakor se mu zijubi. Sprevodniki okradejo potnike, kjer le morejo. „Bodimo veseli, da živimo v Avstriji," vsklikali so romarji. Spich so nas pa Lahi smatrali za kake pustolovce, ki jim hot^ ukrasti njihovo lepo domovino, — ker istiLa je, da Lah strastno ljubi svojo domovino; Nemca in Avstrijanca sovraži, kar jim je vsejedno vsled njihove površne vednosti o zemlje-pisju. In dospevši zopet domov na Slovensko, motri spomin naš krasno Italijo, spominjamo se zopet zmage krščanstva nad paganstvom in sv. Očeta v Kimu. Prišle so nam ua misel besede pesnikove o slovenski domovini: „0j mati moja, domovina, Ljubezen moja ti jedina. Ti moja skrb in bolečina, Bog ciivaj dobrotljivi te, Bog ži'i, Bog živi te!" -k. Kaj pa naš pošteni kmet in rokodelec? Ali je v njegovi občini uzoren red, ptavo prijateljstvo med občani, ali so ceste v dobrem stanju, ali se goji sadjarstvo itd.? To so marsikomu postranske stvari, poglavitno je sedaj: ali je gospod župan ^nazad-njak" ali ^razsvetljenec", ali ima naročen ta ali oni slovenski dnevnik? Po tem mnogi merijo njegovo duševno obzorje, katero je, — tako saj nekateri trdijo, — nepregledno, če ui prijatelj duhovščini. Ti so jedini stebri Slovenije, vse drugo z duhovniki vred je zrelo za stope. Mi ne pretiravamo, ker tako sodijo mnogi, ki hočejo povsod nositi zvonec. In tako je zanemarjeno prvo delo za duševni in telesni blagor naroda. Vse je le .šušmarija", čudežev pa pričakujemo od naših prepirov in od visoke politike. In vendar večji vspehi, uzna vanje naših narodnih pravic morejo biti le posledica tega drobnega občnega narodnega dela, venec in plačilo našega notranjega okrep-Ijenja in popolnjenja! Nismo pisali teh vrstic, da bi koga zagovarjali : ali pa obdolževali. Mi vsi smo krivi, mi vsi trebamo ! zboljšanja. Bodimo strogi v prvi vrsti proti samemu sebi; pazimo, da v prvi vrsti nihče izmed nas ne zanemarja svoje dolžnosti v ožjem krogu rodbine svoje in občine; delujmo pošteno in vestno v malem — na drobno — in posledica tega občnega j drobnega narodnega delovanja bode občno okrepljenje in popolnjenje vsega naroda, katero povsem mora biti venčano z velikim politiškim vspehom! Politični presrled. v Ljubljani. 11. oktobra. Vodje staročeSJci dr. Rieger, dr. Mattuš, dr. Trojan, dr. Skarda, dr. Tonner so imeli dne 9. oktobra posvetovanje o položaji ter o načinu, kako najugodnejše v prihodnjem deželnozborskem zasedanji pospeševati gmotne in duševne koristi češkega naroda. KatoliSko politično društvo za kraljestvo češko je imelo minolo nedeljo svoj shod v Rožnii-tahu, ki .se je izvršil posebno izvrstno. Predsedoval je društveni načelnik grof Karol Schonborn, ki je med drugim spregovoril besede: Odkar sem vstopil v politično življenje pred 20 leti, vsikdar sem branil pravice krene sv. Vaclava in pravice naroda češkega. Rojen sem sicer Nemec, vendar sem prepričan, da so te pravice natorne pravice. Odločno zavračam očitanje, da bi bili Nemei stiskani na češkem; to po mojem prepričanji ni res; pri tem pa je ŠB mnogo pravic, ki jih kratijo češkemu narodu in zaradi tega treba krepko braniti pravice češkega naroda. Nadaljujoč svoj govor se je s pri-znalnimi besedami spominjal zaslug dr. Riegra za češki narod ter grajal rovanje Mladočehov proti 7.a-služnemu vodji češkega naroda. Bilo je še mnogo druzih govorov o časopisji, o^ socijalnem vprašanji, o obrtnijskih razmerah itd. Želeti je, da pri negotovosti stvarij na Češkem prav krepko deluje katoliška politično društvo, kajti ono hrani jedino v sebi podlago, na kateri je mogoče pomiriti naroda bivajoča v deželi in s tem utrditi stališče iu vpliv kralje.stva češkega v avstrijski državi. Bivši deielni glavar na Solnograškem grof Korinskij poslovil se je 9. t. m. od katoliških društev solnograških. Članek, ki ga je objavila „Salzburger Chronik", našteva lepih lastnostij grofovih ter omenja, kako neumoruo, s koliko vednostjo in s kakim vspehom je bivši deželni glavar deloval 10 let na Solnograškem in koliko koristnih naprav, zlasti vredbo deželnih financ se je uprav njemu zahvaliti. Bil je deželni glavar, katerega ni oviralo njegovo dostojanstvo, da se je vdeleževal katoliških političnih društev, da je marljivo .sodeloval pri vsenč:liščnem društvu, da je bil delavni ud Vincencijeve konference itd. Velika škoda torej je za Solnograško, da je častihlepje in strankarska strast Lienbacherja najvzornejšo delavno moč odstranila iz dežele. Tirolski italijanski poslanci, ki so vložili pri deželnem odboru tirolskem znano spomenico za razdelitev dežele, čutijo, koliko nasprotja so vzbudili s tem pri vladi in pri sodeležanih nemških, zato hočejo pritiskati na javno mnenje s tera, da sklicujejo shode svojih volilcev, kjer sklepajo v tem smislu sestavljene resolucije. S tem hočejo stopiti poslanci pred deželni zbor ter reči: To zahteva vse italijansko ljudstvo na Tirolskem. — Nobena juha se ne je tako vroča, kakor se skuha. Tnanje driare. Italija. Kakor se poroča iz Florence, menili bi, da je Crispijev govor pri njemu na čast prirejenem obedu napravil najboljši vtis na italijanske politične kroge. Toda to nam zabranjuje, kar se pri tej priliki iz Milana 9. t. m. poroča: .Tukajšnji listi se ne zadovoljujejo povsem s Crispijevim govorom v Florenci. Ako je verojeti .Perseveranzi", šlo je mnogo navzočih iz dvorane, predno je končal Crispi 8vo) govor." Nemčija. Iz Berolina se poroča dn< 9. t. m.: Cesar Viljem se je danes popoldni zopet ifovrnil v lieroliu. Povodom letošnjih popotovanj nemškega cesarja piše „Koln. Ztg.«: Letošnje popotovanje nemškega cesarja bode izvestno mirovno vplivalo na politiko. Pozorni io previdni opazovalci se dvojijo, da je tudi ruska država prepričana o miroljubivem značaji trodržavne zveze. Izvedeni politiki trdijo, da ne bode še zabučal boini grom. — To zagotavljajo tudi drugi nemški listi in mi se vjemamo ž njimi. Vojne v Evropi ne bo, vsaj tako hitro še ne; zakaj vsled zadnjih vojaških vaj — iu posijušenj z brez-dimnira smodnikom uvideli so vojskovodje, da je treba zaradi novega smodnika uvesti tudi novo taktiko, odpraviti z vojaške oprav« vse žive barve, da bodo manj vidni itd. Vrhu tega nimate Rusija io Italija za celo armado repetirk in so gotovo ne bodete silili v hoj, dokler se ne preskrbite ž njimi. Predno pa se bode vse to zgodilo, pret«klo bo še nekaj časa in Evropo bo še tiščal oboroženi mir. Francija. Ko se snide francoska zbornica, predložila bodeta poslanca Millevoye in Gauthier postavni načrt o poo.strenji kazni za ogleduhe. S smrtjo naj se kaznijo oni ogleduhi francoske narodnosti, kateri so v javnih službah, ali pa so bili kedaj častniki ali podčastniki v francoski armadi. — Poročali .smo že, da je Francija sklenila mir z Dabo-mey-jem, kateri jej je bil provzročil marsikatero sitnost in nepriličnost. Francosko ljudstvo ju povsem zadovoljno z imenovanim sporazumljenjem. Da se je pa sklenil od Francozov toliko zaželjeni mir, zahvaliti mora Francija pred vsem misijonarja o. Dor-gereja. ki je tudi dobil zato viteštvo častne legije. švicn. Stanovski svet je odobril po trodnev-nem pretresovanji z 22 proti 17 glasovom naredbe zveznega sveta, da je posegel vmes, ter ga pooblastil še za nadaljše potrebne korake. Nizozemsko. Stanje nizozemskega kralja je vedno bolj slabo. Kakor poročajo tamošnji listi, živi se kralj Viljem III. od dne 25. septembra le z mlekom. Zdaj je bolnik že neki popolnoma v nezavesti. Luksenburški državni minister je odpotoval k vojvodi Nasavskemii, da bi prevzel regentstvo. Anf/lijit. Zloglasni Castione se kaže vedno v bolj strašni podobi. Ko ga je prijela angleška oblast, našla je policija v njegovem stanovanji mnogo vsakovrstnega streliva ter je zaplenila. Gotovo se bode zdaj nad njim še ostrejša .sodba izrekla. Portugal, Iz Lisabone se poroča listom: Časnik „Correis da Noute" trdi, da jo nadvojvoda Karol Štefan, ki je došel z avstrijskim brodovjem v Lisabono, zatrjeval kralju Karolu, da si bodo Avstrija, Nemčija in Italija prizadevale, vzdržati mir mej Anglijo in Portugalom. Ko odpluje avstrijsko brodovje, pričakujejo v Lisaboni nemškega iu italijanskega brodovja. Martens Ferrao je naznanil, da se mu ni posrečila sostava zveznega ministerstva, ker so zahtevali progresisti svojo večino v vladi. Progresisti so v sporazumljenji z republikanci. Po Marten.^ovem mnenji ne bode nobena evropska država podpirala Portugala kot republike proti Angliji. Zdaj je kralj Karol naročil Lucianu de Castro, da osnuje novo vlado. Kako bode izvršil ta mož dano mu nalogo, poročali bomo ob svojem času. Turčija. Derviš paša, ki predseduje v vravuavo bolgarskih razmer sostavljeni komisiji, dobil je, kakor poročajo armenski viri, od armenskega revolucijonarnega odbora v Carjigradu pismo, v katerem mu prete s smrtjo, če bode pregovarjal sultana, naj ne posluša pritožb armenskih podložnikov. Pismo je komisijo močno prestrašilo. Izvirni dopisi. Iz št. Jurija pod Taborom, 10. oktobra. (Pojasnilo.)*) Naš dopis v „Slovencu" z dne 15ega septembra t. I. popravljata predsednik in tajnik bralnega društva v „Slovencu" št. 218, z dne 23ega septembra rekoč: Ni res, da se vpisani kmetje labko seštejejo na prste jedne roke. V pojasnilo teh vrstic naj zadostuje sledeče: Dne 24. avgusta se je od navzočih kmetov ali večjih posestnikov vpisalo v društvo celo malo; koliko 60 pa g. predsednik imenovani dan nenavzočih kmetov vpisali, nam ni mogoče brez imenika članov na tanko določiti, še manje pa izvedeti, koliko kmetov so že po 24. avgustu do sedaj vpisali. Po takem moramo že gg. predsedniku in tainiku bralnega društva verojeti in reči: Ni res, da se vpisani kmetje lahko seštejejo na prste jedne roke. Pač pa je res da je neki g. A— o.sebe za pristop bralnega društva podkupoval, obetal jim pijačo, celo več osebam ponujal denar, ako bodo na njegovo stran. Nekatere osebe niso hotele ponujenega denarja vzeti iu se vpisati, nekatere osebe pa so ga vzele, vpisale .se v društvo ter glasovale *) S lem pojasnilom jc ta stvar za nas končana. Op. vred. (Dalje Y prilogi.) Priloga 234:. štev. »Slovenca" dn6 11. oktobra 1890. baje tako, kakor jih je poprej imenovani g. A— poučil. Podkupljene osebe in one, ki se niso dale podkupiti, so vse to same nam povedale. Res je tudi, da ima društvo liberalne časnike, kot »Tagespost". Rus je, da so neko osebo v društvo vpisali, čeravno je sama rekla, da ne bo pristopila. Imenovani g. A— reče osebi J—, da mora tudi pristo piti društvu. J— reče, da ne bo. Ko pa pride imenovani A— drugič do osebe J— reče jej: Gdč. ste že vpisani. Jaz sem za vas plačal. Tako je pravila oseba J— nam sama. Res je, da je A— v dan zborovanja feč osebam — ki so se potem vpisale — več „štefa-nov" vina plačal. V prihodnje objavimo imena podkupljenih oseb in onih, ki se niso dale podkupiti in imena prič, (da ne bo mogel nihče poprej rečenega utajiti), če že nekateri nasprotne stranke tako imeti hočejo. Z Goriškega, 6. oktobra.*) Moram Vam pred vsem sporočati, da mi primorski Slovenci na Goriškem zelo pridno plešemo Neki dopisnik se je nedavno v »Edinosti" na široko in dolgo trudil, da bi odsvetoval od plesa, ter je velel, naj se neki davek naloži plesalcem. Vsako nedeljo se bero po goriških vogalih: Gran ballo a Peuma (r. Pevma) — a Biglia (r. B Ije), a St. Andrea (Štandrž) itd. To je žalosten napredek! Pač sramota! Dr. Lavrič se mora v grobu obračati nevolje; zato se je trudil in drugi ž njim, da se izdaja slovenstvo s plesom? Prilikoma naj pov^m, kaj in kako so mislili stari modrijani in državljani o plesu. Aristotel nasvetuje oblastvom, naj prepovedo ples mladini; Platon ostro graja plesalke; Demosten dolži Filipove privržence in jih sramoti, ker so plesali; Em. Prob sporoča, da so Rimljani smatrali ples kot zlo; Salustij pravi, da je bila Sempronija nenravita, ker je umetniše (morda uesramniše?) plesala nego se spodobi; celo Ovidij je zaznamoval plesišča kot kraje, kjer ni več srama; Seneka zove plss strašno gonilo k hudobiji; veliki Scipijon se je razjokal, ker je v svoji mladosti šolo za ples — le videl. (Dan danes ni več te baže solzi) Ko je nekdo v rimskem senatu predlagal in utemeljeval potrebo novega gledišča tudi za ples, protivil se je Scipijon s tolikim vspehom, da se je že nakupljeno gradivo za ono gledišče takoj razprodalo; Katon je očital Mureni, da je plesal, in Giceron smatra to grajo kot veliko založbo; rimski senat je za Tiberija prognal nekatere plesalce in plesalke; Domicijan je dal izbrisati nekatere plesalce iz imenika patricijev itd. Zgovorno zadosti. Takovi možje in državniki, kateri bodo sloveli, dokler bo zemlja stala, so pač vedeli, kaj je prav, kaj ne; ker so ples tako strogo preganjali, vedeli so menda tudi zakaj. Nekatere države, u. pr. na Grškem, so cel6 prepovedovale neke pohujšljive izjave in proizvode umeteljnosti. Država ima pravico zahtevati, da se njeni udje ne pohujšavajo in redš v zlu. Toda zadosti o plesu. Le pristavljam, da sem tudi jaz nekdaj strastno plesal, in da me je sram to priznati. Najbolj skrivni sovražnik g. viteia Tonklija je znani g. E. KI.; njega mora za propadanje najbolj zahvaliti. Dr. vitez Tonkli bil je res proti marsikomu nehvaležnega srca, preziral je rad (in to v svojo poglavitno škodo) možč, kateri so za-nj delali; mislil se je trdnega, nerazrušljivega, omam lo ga je državnozborske dostojanstvo. Ta graja je opravičena, resnica je in sam naj se potrka na prsa. Njegova nezgoda (katera bo imela še drugih posledic) ima pa na sebi nekaj elegičuega. Zagovarjati ga ne morem, ker ljubim preveč hvaležnost in dobro srce, a obžalovati tak padec bodi mi svobodno. Gosp. vitez Toukli je v svoji mladosti in pozneje v moških letih navdušeno deloval za slovenski rod; bil je izmej ouib zvezd na Goriškem, katerih novi — seveda bolj razsvetij ni! — noče več videti oa politiškem nebu, češ, kaj bo ta starina. Toda zopet res je, da so „ti stari" več učinili za domovino nego novinci, vsaj na Goriškem. Oni so n. pr. sredi groznih opovir z velikim požrtvovanjem ustanovili goriško čitalnico in posrednje druge po deželi. Oni so uveli slovenščino v deželno-zborski urad, oni so delovali in se vedli, da so goriški Italijani (!) bali se Slovencev, ker jim ni greben rastel kakor zdaj. To je resnica. Slovenec se je tedaj v Gorici in na Goriškem svobodno gibal. Stvar je tako kočljiva, Ha «iinn morali nail pnlnvVn dopisa črtati. Op. vred. Smel je javno govoriti, tabore sklicavati itd. Zdaj pa — vse, vse nasprotno. Zdaj je goriški Sloven — suženj. Hujše ne more biti, pa je. Gorje njemu, kateri bi se predrzuil imeti nad svojo prodajalnico slovenski nadpis. Ce kdo drugače sporoča, dela meglo. Vitez Tonkli ima zasluge. In kdo je ta gosp. E. KI., kateri hoče, da zvonec nosi? Nekoč je nekaj časa vredoval „Sočo". Napadal je v njej najbolj zaslužne možč, »mirom na vidiku puščaje svojo osebo kakor lirični politik (!), ako smem tako reči. Zdaj vreduje »Gospodarski List", katerega pa tiska najhujši slovenski nasprotnik Paternolli. Ta list našega kmet. društva je vedno v slabih rokah, odkar je odšel g. Fr. Povše. Vredoval ga je nekdaj neki človek, kateri, slovenske matere sin, ni imel ni-kakoršnega srca za slovensko stvar, še manj pa znanja v kmetijskih vedah in v slovenščini. Italijanski vsporedni list vreduje strokovnjak, italijanščini zelo vešč človek in izvrsten kmetijski profesor, celo pisatelj nekaterih strogo znanstvenih knjig. Zakaj moramo mi plačevati in imeti nestrokovnjaka za vrednika tako važnega lista za kmetijstvo? Ali se pa izdaje v slovenskem jeziku le zaradi političnih odnošajev in ne zato, da koristi in dobro poučuje? Naravnost predrzno je, govoriti in pisati o stroki, v kateri ni opravičenosti, ni znanja, kakor se to godi pri našem goriškem »Gosp. Listu". Deželni odbor je odgovoren. Ali ni na slovenskem oddelku kmetijske šole sposobnega človeka za tako delo? Toliko za zdaj, o priliki kaj več in — v glo-bokejšo stran; po razmerah. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval gasilnemu društvu v Zagorju na Notranjskem 50 gld. podpore. (Osebne vesti.) Profesor na novomeški gimnaziji, prečast. g. o. Ladislav Hrovat, je dobil povodom svojega umirovljenja, kakor se nam je že včeraj brzojavno poročalo z Dunaja, zlati križec za zasluge s krono. — Naučni minister je v dogovoru s trgovinskim ministrom imenoval ravnatelja na tukajšnji državni realki, g. dr. R. Junowicza, svetovalcem za obrtni pouk na Kranjskem. (Imenovanje.) Za svetovalca pri okrožnem sodišču v Rovinju je imenovan okrajni sodnik v Tolminu, Fr. Codrig, in za tajnika pri deželnem sodišču v Trstu sodniški pristav J. Maver. (Družbi sv. Cirila in Metoda) pokrovitelj je postal vseučiliščni profesor v Zagrebu, preblago-rodni gosp. dr Pran Cel es tin, pišoč nam v svojem darilnem pismu: »Pošiljam sto forintov družbi sv. Cirila in Metoda s srčno željo, da ona i nadalje deluje tako blagotvorno kot do sedaj, da nas edini v slogi in ljubezni za vero in dom, da bode v težki borbi za obstanek naše delo vedno bolj globoko in krepko zas^zalo vse kroge slovenskega naroda; vsem hitelo na pomoč, da z vsestranskim delom, poštenjem in domoljubjem napredujemo in bodemo vedno zvesti sinovi domovine in kot najbolj potisnjeno proti solnčni Italiji slovansko pleme ostanemo vedno živa, zelena veja široke, mirno šumeče slovanske lipe." — Srčno zahvalo zabeležujočim ta rodoljabni čin veleučenega svojega rojaka — nam je v veliko zadostilo, da tako merodajna oseba kot je on z navedenimi besedami odobrava delovanje družbe, koji do danes radi domačih in tujih neprijateljev ni bilo dano nastopati drugače, nego le najskromnejšim načinom. (Volitev deželnega poslanca) namesto rajncega Seebacherja bode dn^ 16 oktobra v Celovcu. K temu volilnemu okraju spadajo sodniški okraji: Borovlje, Trg in Celovec. Boroveljski okraj je slovenski. Trg je trdo nemški, celovški okraj je mešan. V vsem volilnem okraju je 'do 30.000 Slovencev in 28 000 Nemcev. Ker pa Nemci soglasno volijo uemško-liberalno, dočim so Slovenci razdeljeni na katoliško-narodne in liberaluo-nemškutarske, in ker so ti poslednji še hujši nasprotniki, kot pravi Nemci, je zmaga skoro nemogoča. Pri zadnjih volitvah so Slovenci v tem okraju imeli 36 glasov. Ker pa bi potrebovali za zmago še jedenkrat toliko glasov, priporoča zadnji „Mir", naj slovenski možje ne gredo na volišče. Nemški kandidat je neki Kirachner. (U Pazina) v Istri se poroča, da se je 9. t. ra. sestavilo novo narodno zastopstvo obširne mestne občine pazinske in si jednoglasno izbralo za načelnika odvetnika dr. A. D u kiča. Po dolgem boju stoji na čelu te važne, v srcu Istre ležeče občine mož-Hrvat, ki bode gotovo odločno branil občinske in narodne iuterese. (O trgatvi.) Z Dobrne 8. t. m. se nam piše: Letos je grozdje tako lepo, kakor redkokedaj. Dež prve dni septembra je povzročil mrzlo vreme, ki je trajalo blizo tri tjedne. Vinogradniki so izgubljali upanje, da bi grozdje dozorelo. Toda navstali topli dnevi so jim strah odstranili. Trgatev se tukaj praviloma začenja po prazniku sv. Terezije. Ali sedaj splošno govorijo, da bodo, če se vreme ne osnuje inače, letos začeli že sledeči ponedeljek obirati. Vsaj do danes še pisalec teb vrstic ni videl bračev v nobenej vinici. Trta je primeroma zelena ter ni opaziti posebnega razločka med kraji, koder so škropili z galico in med onimi, kjer so bili to opustili. Pač pa se pozna, da so bolje obdelavane gorice tudi bolje zelene. Vina bode blizu tolike mere, kakor vlani, ali glede kakovosti bo odločno boljše. Po sosednjih okolicah v smeru proti Celju so deloma že obrali, deloma bodo te dni trgatev dokončali. Tdko razmerje v časovnem obziru je sicer vsako leto. (Vinska letina.) Iz krškega okraja se nam poroča, da se je vinska letina gled^ kakovosti prav dobro, glede kolikosti pa prav slabo obnesla. Zadnja dva meseca sta jako ugodno vplivala na razvoj trte — s siluo vročino. Deževalo je le zvečer, po noči ali pa zjutraj, zato je grozdje tako čvrsto dozorelo, da imamo jako dobro kapljico. V škropljenih vinogradih je vino posebno izvrstno, a tudi v neškrop-Ijenih prav dobro; peronospera letos trtja ni veliko poškodovala, pa vročina je tudi ono popravila. Cena sedaj ni še določena. V začetku ne bo visoka, ker je ljudstvo brez denarja, a bo gotovo močno poskočila, ker je vina malo in ker se bo dalo ohraniti. Spravilo se je zdravo grozdje in to največ v tekočem tednu, pri najlepšem vremenn. (Živahna občinska volitev.) Iz Smlednika se nam piše z dne 9. oktobra: Danes so se pri nas vršile volitve v občinski odbor za tretji volilni razred. To bi sicer ne bilo nič novega. Ali komur niso naše razmere znane, bodi mu povedano, da si pri nas prizadeva neka stranka rovati zoper dosedanjega župana. Tako se je tudi danes poskušalo z uprav tiste strani vreči ga z županskega stola. Culo se je 0 zavezi Trbojcev z gospodom baronom. In res se je danes zbralo nenavadno vehko volilcev tretjega razreda v Hrašah pri županu g. Antonu Burger-ju. Izvoljeni so pa bili slednjič vsi pristaši dosedanjega župana, vrli narodni možje: Narobe Martin, župnik v Zapogah, Ivan Karlin župnik v Smledniku, Anton Burger, posestnik in župan v Hrašah, Simon Knific, Janez Bonča in Rozman Jakob, dosedanji odborniki. Vsi ti so dobili po 39 glasov; nasprotna stranka je privedla na volišče 37 mdž, ki so enoglasno volili same Trbojce in g. barona Lazarinija. Drugi in prvi volilni razred volita v petek dn^ 17. okt. Izvolitev dosedanjega župana je zagotovljena. (Podpernemn drnštvn za slov. velikošolce na Dnnaji) so darovali: G. dr. L Farkaš, zdravnik, 1 gld., veleč, gospodje in sicer: M. Osenjak, kapelan 1 gld., J. Skuhala, dekan 1 gld., Ivan Ku-kovec, posestnik 1 gld., vsi v Ljutomeru. Nadalje sta darovala pri Mali Nedelji veleč, gospoda: Lavrenčič, župnik 2 gld. in Fr. Moravec, kaplan 1 gld. Skupno svoto 8 gld. izročil je imenovanemu društvu g. Ant. M i hali č, stud. med. na Dunaji. Srčna bodi hvala vsem darovateljem. (Drnštvo v podporo vzbolelim duhovnikom.) Ni še preteklo dvoje desetletje, odkar je prelat in c. kr. dvorni kapelan msgr. Filip zasnoval misel za društvo, ki bi podpiralo duhovnike, katere je zadela bolezen. Imenovanec je razposlal vabilo po avstro-ogrskej monarhiji in pa po državah nemškega cesarstva; ob enem se je obrnil s prošnjami na osebe, kjer je upal dobiti denarne pomoči. Vspeh bil je nepričakovan. Med prvimi ustanovniki sveti se inie svetlega cesarja iu cesarice, in vseh ustanovnikov iz hiš vladarskih je okoli dvadeset. Tudi duhovniki so se oglaševali v obilnem številu. Vsakdo je pač labko sodil tako: če ne bom pomoči potreboval jaz, bode pa moja podpora dobro došla vtbolelemu sobratu, in tistega goldinarja, ki ga prilagam vsako leto, še pogrešal ne bodem. Na podlagi malih prispevkov je, kakor se nam piše, tekom let društvo nabralo precejšnji znesek, katerega obresti se obračajo v prid duhovnikom, ki so oboleli in je upanje, da bodo po primernem odpočitku zopet nastopili službo. Mi smo nedavno priobčili vzpored za letošnji občnji zbor imenovanega društva. Sedaj uAm pišejo, da je pri istem v Goriei bilo zastopanih 80 kI^sov. Po stanju dn^ 30. sept. je društvo imelo UG OOO gld. premoženja deloma v gotovini, a največ v vreduostuih papirjih. Prelat Pili p je pri dobrih ljudeh nabral toliko denarja, da je v svojem rojstvenem kraju na Češkem pozidal novo cerkev, žiipuico in ustanovil župnikovino. In omenjeni znesek spričuje, da ustanovitelj izvrstno skrbi tudi za društvo v podporo vzbo-lelim duhovnikom. (Kontrolni shod) reservnikov in dopustaikov za sodniški okraj ljubljanske okolice bo v vojašnici pri sv. Petru ob 9. uri dopoldne, in sicer dne 17ega oktobra za občine Št. Jurij, Grosuplje, Lipljene, Šmarije, Račina, Slivnica, Studenec, Iška Vas, Iška Loka, Pijava Gorica, Želimlje, Tomišelj, Verbljene, Dolenja Šiška; dne 18. oktobra za občine Šmar-tina. Gor. Šiška, St. Vid, Medvode, Ježiea, Moste, M. D. v Polju, Podgorica; dne 19. oktobra za občine Brezovica, Dobrava, Log, Vič, Črnuče, Do-brunje; za vrhniški sodniški okraj na V^rhuiki na dvorišču pri Mantovi dne 2 0. oktobra za občine Borovnica, Horjul, Št. Jošt, Preserje; dne 21ega oktobra pa za občine Polhov Gradec, Vrhnika in Črni Vrh. (Na Koroškem) imajo letos mnogo sadja, ki pa nima cene, ker je tudi po drugih deželah obrodilo. (Obesil) se je te dni v svojem stanovanji v Kolodvorskih ulicah sprevodnik državne železnice, Andr. Bele, rodom iz Gorenjih Pirnič, star 41 let. Samomorilec je že več let živel ločen od svoje žene. (Svetovna razstava na Dunaji.) Sestavil se je nekda odbor, ki hoče ob cesarjevi petdesetletnici (leta 1898) na Dunaji prirediti svetovno razstavo, katere troški bi znesli 25 milijonov. (Zavarovanje proti nezgodam.) Opozorujemo na denašnji inserat c. kr. priv. zavarovalnice »Avstrijski PhSnis" na Dunaju, ki zavaruje tudi proti telesnemu poškodovanju za zel6 nizke premije. Z ozirom na nesrečne slučajnosti, ki se morejo vsakemu pripetiti, je to zavarovanje za vsakega priporočljivo. (Na dunajski kmetijski in gozdarski razstavi) je bil, kakor se nam poroča, mej že imenovanimi razstavljale! odlikovan s priznalno diplomo tudi »Prvi kočevski domači obrt". Raznoterosti. — Volkovi na Ogrskem. Iz Kašave se poroča 2. t. m.: V vasi Pet6tziDye se je nedavno prikazala cela čeda volkov. Ti sivi tatovi so napali v gozdu pasočo se goved, raztrgali eno kravo ter na to planili med prešiče ter jih sedem razmesarili. Druga goved je zbežala domov pred krvoločno zver-jadjo. Od prešičev jih pogrešajo še sedem, kateri so se bržkone izgubili. Drugi dan je bila lov na predrzne volčje lopove, a brezvspešna. Volkovi so se umaknili bržkone v gozdove. — Orjaški krompir. Nedavno je bil v Meranu na trgu krompir, ki je tehtal 82 dek. — Kolikobučel j enavadnov jednem panji? Baron Berlepsch, ki se prišteva k prvim nemškim bučelarjem, je preračunil, da je v boljših panjih 64.000 do 80.000 bučel. možje SO Dunaj, 10. oktobni. Kakor so porora iz Belega (»rada „Po!. Oorr.," iiainerava kralj Milan odpotovati v inozemstvo, ko bodo rešil nekatere zasebno zadevo. Hržkoiio se l)odo nastanil za dlje časa v Parizu. Rogoiitstvo in vlada si prizadevata posredovati mod kraljem Milanom in motropolitom Miliaolom v toni zmislu, da so ugodi v glaviiili točkah Milanovim željam. Dunaj, 11. oktobra. Kupčijski ininistor je zaukazal, da se morajo ladijo, prišed.še iz pristanišča Aleksandrotc in z obrežja nictl Mersino in Triiioiisom sedem dni opazovati, da se ne zanose kolera. Praga, 1<». oktobra. Staročeški zaupni imeli včeraj pod predsedništvom dr. Kiegra konleronco ter so soglasno odklonili mladočeški iiredlog, da se izda vkupni razglas n« češki narod. Beli Grad, 10. oktobra. Tukajšnji turški zastopnik je predlagal, naj se kratkim in mirnim potem reši zadeva, ker so nedavno Albanci preskočili srbsko mojo in pomorili srbsko mejno stražo. Srbska vlada namerava s sporazumljenjem Turčije osnovati na moji vojaško posadko. Bourges, 10. oktobra. V iiirotehniški šoli se je razpočilo strelivo. Pet o.seb mrtvili, štirideset poškodovanih. Peterburg, 10. oktobra. „Nov. Vremja" poroča, da se železnica preke Sibirije prav gotovo zgradi. Grajenje se bode neki takoj pričelo. London, 11. oktobra. Kakor se poroča iz Neapola listu „Times," je italjansko-an-gleško pogajanje brezvspešno, ker je Italija odklonila angleški predlog, vsled katerega naj bi dobila Anglija precejšnji del vzhodnega Sudana, brez Kasale. Vsnrii 9. oktobra. Alojzij Hus, dijak, 15 let, Salcndrove iiliee 6, tjphus alidominalis. — Jožef OgriC, prisiljenee, 39 let. Poljanski nasip 50, naglo umrl. Vremensko »porodilu. d O fias Sta njo Veter Vreme ® 1 > o »- a C« C opazovanja zrakomera T mm toplomera po Celzija 7. u. zjut. nir 1-2 sl. vzh. jasno 9 2. u. pop. 7419 12-8 si. jzap. „ 0 00 9. u. zveč. 741-9 7-5 brezv. H Srednja temperatura 7'2'', za C l° pod normalom ]>iinaiMka borza. (Telegrailčno poroSilo.) 11. oktobra. Papirna renta .5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. GO ki Srebrna „ 5';, „ 100 „ „ 16% „ 88 „ 70 , •5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „ 05 ,. Papirna renta, davka prosta......101 „ 40 „ Akcije avstr.-ogerske banke......981 „ — „ Kreditne akcije .......... 308 „ 50 „ London.............114 „ 80 „ Srebro .............. ..— n Francoski napoleond.........!) „ 08 „ Cesarski cekini...........5 „ 42 „ Nemške marke ......... 56 „ 35 „ Zahvala in priporočilo. If Vdano pcdpi.5ani uljudno zahvaljujem dosedanjo svojo p. n. gosto za skazano zaupanje ter se usojam naznanjati, da sem preselil svojo gostilno i-/: Voti-ovili ulic (iit. lO v la.->tiio liI«o na Himski cesti št. 4. Zagotavljajo, da bodem vodno stregel z dobrimi Jedili iti pristno kapljico, prosim ohraniti mi še nadalje nuklonjenoat in se priporoč-am za mogobrojni obisk. ^ (3-1) Alojzij Zlije. •J. l5K:rM>IK-a, tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, 'irasihaEsi za iiNiijc je najboljie sredstvo, da se nsnje ne premoči. Za likanje usnja se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem s C. in kr. privilegijem zavarovana tinktura 1 xa iiNiiJe. t i-r.' Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu In Weberji, nič ve5 pri Krisperji. (10—2) Svarimo pred ponarejanjem. '^U Najcenejši, najboljši, preskušen, rujavi lesni pomaz TEL-07 izvirni carhlineuin varuje trajno "aja (16—16) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, go-.spodarsko orodje, tla itd. pred gnjilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužuje. 1 kgr. zaaoiiča za 6 ivadratnih metrov. Pregled brezplačno. Kakovost neprekošeno zajamčena. 6 kur. 1-60 gld., 100 kgr. 16 gld. z Dunaja, I Najoenejia karbolna kislina, karbolno apno, kolomaz. Mihael Barthel in drug^ovi, kemijska tovarna v Ratlsbonl in na Dunojl, X. okraj, KepleTg:asae Kr. 20. (Tstanovljena 1781.) Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani. Dunajske > razstavne srečke ^ Le malo jih je še! 11 smel to ^fl. Glavni dobitek 30.II(NI i vrednosti. e že Mi-ec lce po 1 jkUI. p,.i C < \ A ^ ji a- 1.1ii1>l|aiii. (ir.i pripravljena od lekarja OABR. PICCOLI-J a v LJubljani, je uplivno zdravilo, katero krepd& želodec, mehčd, čisti, odpravlja KZlato žilo in odg^anja gliste. 3 Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-jliiistvo spadajočih snovij ter ni nikako ,V; drastično učinkujoče, marveč lahko, de-Ij lovanje organov urejajoče zdravilo, ka-Jlero organizmu kar nič ne škoduje, če ise prav delj časa rabi. I Esenco za želodec pošilja iz-Jdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 136; po 24 za gld. 2 C0; po M za gld. 3-84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelju", Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (CO—6) Ti Vimko Camernik kamnosek 'fj št. O, v Ljubljani, Parne ulice filijala lik mesarskega mostu. se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po iiajiiovojšlh niičrtlh |»niv lifno in Iz različnih vrst uiiirinorja izdelanih iia^rohiiili spuiuciiikov. Vse na iukajhtjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat ua leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skogii, kararskega in črnega marmorja izgotovljen K }> O 1» O II i , "VC katerega proda po primerno jako nizkej eeni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna sfdvbhiska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, pi-il>oi-o«"-a i>o nizki o in laioi^^^iio ii«i'ojoiin Štedilna ognjišča im iM^I^^ogama^ite dele« Vodnjake za za))ijati v zemljo, s katerimi je mo£?oee v malili urah iu majhnimi stroški ua pravem uiestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi oij(i. [KHKnnnnnn^nnnnnnKnnnnnHnn Trgovina z železnino ALBII 4H0ri-ai Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zbirko n K nadgrobnih križev, % pristno pozlac-enili in najfinejše izdelanili, ali ^ tudi surovih. (i2—lO) Haljo se prijioroea v izdelovanje g^robnih X in cerkvenih omrežij (gavtrov) itd. ces. in kralj. v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke v.^ake velikosti in vsakovrstne4.'a glasii. 7i,i določrn glas, popolno in čisto ubianost in blago-gla.sje zvonov se jamči, kakor tiuli za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Xad:i]je priporoča jarme in druge reči za zvonuve iz Itovalnejra železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatom sistemu za lahko zvo-njen'e Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, ceno in z najugodnejšo plačilno pogodbo. h. 1838. ustanovljena tovarna jc prodala že 47IOzvo-nov, ki so tehtali 1.272.800 (hVihe: Zlati križec za zasluge s krono 1. 18HT., „dve svetinji za napredek" dobljeni ua dunajski svetovni razstavi 1ST3. 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svctin.je na diinaj.iki obrtnijski razstavi 1H80. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1V89. I. v Jludcjevicah (Buducis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24 — 13) Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakri,stije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje o«l alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvon.'ki po 10 gl obreze in kilne pasove jamčeno najnatančnejše in tri)ež!io, istotako razne kirurgične priprave. Velika izbera potiiiii koveegov in iosbiei^ kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zaloga pristnega ameriškega gumi-perila v vseh modnih oblikah ; najnovejše v chiffon-, zavratnikih in manietah. Telovniki, nogovice, tudi JiS" normalno perilo po pr^f^sor Jiigrovcm sistemu. Kir- Vse JIO najnižjih ceuali. Ces. kralj, privileg. zavarovalna družba nm Uummii zavaruje proti telesnemu poškodovanju vsake vrste, uaj su primeri nezeoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi razven službe iu razven svojih navadnih opravkov, ua potovanji, vožnji, lovu, kakem napadu itd. itd. id scer: 1. V slučaji smrti (do 62.500 gld.) izplača se takoj cela zavarovana svota, č« poškodovani tudi še le v enem letu na nasledkih umrje. II. V slučaji invaliditete (do 100.000 gld.) se pa plačuje do- smrtna renta zavarovane svote od do 17% P" starosti poškodovanega ali pa tudi namesto renie dotičui kapital. III. Zi manjša poškodovanja se lahko zavaruje od 1 gld. do gld 73'50 na dan. Ako se je le najmanjše poškodovanje pripetilo, dobi poškodovani od dneva, ki se je pričel vračiti do ŽOO dni v letu za vsak dan celo dnevno zavarovalnino iu sicer neodvisno od in razven slučajev pod I iu II, akoravno je še svoje posle llabko opravljal. Naša zavarovalnica ima najnižje tarife in priznava odškodnino tudi za najmaiijš« poškodovanje. N. pr. bi plačali duhovniki, odvetniki, notarji, uradniki, trgovci itd.: I. Za slučaj smrti za 10.000 gld. . . 4 gld. — kr. II. „ , invaliditete „ 10.000 . . . 6 , — „ vkup torej za :J0 000 gld. III. Za vsaki iroldmar dnevne odškodnine v času bolezn. pa.......... l'i gid. — kr. na loto 1 gld. 10 kr. na leto Pojasnila /todnj'1 in oglasila franko pošifja (3-1) glavni zastop v Ljubljani, Šeleiihurgove ulice JJ. Lepo in bog^ato s pravim zlatom pozlačene priporoča ])0 nizkih cenah Andr. Druskovič, trfi;ovee z železnino v LJlllLJANI, 3restni trg 10. aj^ N(i zahtevanje dopošljejo ne obrazci in ceniki /ran iii l><>liie! Najbolj.4e in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, boleznim v želodcu, v praih, na pljufiih, obistih, jetrah, dalje proti protinu in proti živčnim boleznim, proti kaalju, hripavosti, vspešno za otroke, dojenoe, prebolele, za ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvi-revne sploh slabotne osebe je Trn jeva hmelova sladna kava, icatera je najljolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov Icot »izvrstno« priporočeno. Zamotek ' 4 kilo te>e velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Doijiva se pri izdelovalelju Ubald pl. Trnkoczjr-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnk6ozy-Ju, 5 okraj Hundsthurmerstrasse št. 113; dr. Otto pl. Trnkdczy-Ju, 3. okraj, Radeckviov trg .4t. 17; Jul. pl. Trnk6ozy-ju. 8. okraj, Josefst.ldterstrasse št. 30; v Gradci (Štajarsko): Vendelin pl. Trnk6czy-Ju, lekarju; dalje pri vseli lekarjih, trgovcih, droguistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgoraJSnJo oblastveno vknjiženo znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (8) M Jeiiar Ljiibljaiiii Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske iu navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in i slonokoščeno osteklene. ognju protivue if liei-1 ^ i' v najraznovrstnejših oblikah, I kakor tudi vse v to stroko ; spadajoče izdelke no iiaj-nižjih conah. ' Cenilnike poiUjam na ze/jo I franko. Zastopništvo i pri (40-29) Vidic & Comp. Slonove ulice. nftjnovej.^a sestava v niznih velikostih. Vsi stroji za jcnietijstvo in vinorejo! Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava ;a odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno i7gotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Ktitnlovi In vsako pojasnilo na zahtevanje pratis In franko. Kiizprodajalcein najugodnejši pogoji. f20—20) Sposobni zastopniki se iičejo ter dobro plačajo. 'VB Premija ua svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1367, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo KiiIoiiMki krilastl klavir, pianiiio (52-3,5) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za ;-180 gld., 4(X> gld.. 450 gld., 500 gld., 550 gld., «10 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji družili tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.Thierfelder, Dunaj, VII., Burggasse 71. Posamezni deli za napeljavo Tm lišri idf af brez telefona le gld. 4*50 iii viiijo. ir- strelovodov, hišnih telegrafov in . telefonov si' so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, eena je l^ar mogočo nizka. Josip (jn ej Karol Ahčin) Itljiiojirslii iiiojstei', 13 Francovo nabrežje Igubljana Francovo nabrežje priporoča svojo izborno zalogo lepo, nat.ančno in trpo/.no izdelanih Rebek,! s i i h^"^ priporoča svojo i^l W *r žtedilnih ognjišč S okov za okna in vrata.: i/ilplnifi tndi ^ Trna rloktroteiiiiieiiili proizvodov k ^ katera omogočuje najzanetlj vejšo vpeljavo telegrafov in hišnih telefonov v l^i [♦j piiljubiii dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar- i^j ffi^ narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. ^ 4 Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- ^ ^ TAj nikom se priporoča za napeljavo [f 'IfllSr fc V okov za okna in vrata; iiileluje tudi W železne ograje v v>akovrslnih njilikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po n-jjniitji c°ni. sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in r^l zanesljivo. Posibno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo (4) W ^ katera najieljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešpm zanesljivem Uiiajate.lj: Matija Kolar, 'JI načinu; popravlja tudi /.e napeljane pohabljene strelovode, kal PJ zanpsljivost preizkuša z navlašč za to naročenim ,,elektrometrom". (20- ____ Odgovorni vrednik: Ignacij Žll»ik Tisk „Katoiiške Tiskarne" v Ljubijam.