JA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. i plačana v gotovini /i nA «. postale I gruppo - LiCIia OU llF Leto XVI. - St. 6 (4469) Po nasvetu predsednikovih zdravnikov 24 ur pred odhodom iz Rima Odložen je obisk v ZSSR zaradi Gronchijeve bolezni Vest so v Moskvi sprejeli z «velikim obžalovanjem» - Nov datum obiska še ni določen, omenja se le konec meseca - Daljnosežne posledice odložitve za razne diplomatske sestanke in za številne novinarje v Moskvi, ki so se začeli vračati domov - Uradno zanikanje Rumorjevega odstopa ze (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Že včeraj smo poročali, da je predsednik republike Gronchi po svojem prihodu s Cour-mayeurja v Dolini Aoste laže zbolel in da je bil zaradi tega preložen na jutri sestanek vrhovnega obrambnega sveta, ki mu on predseduje, in ki bi moral biti danes. Danes pa je bilo uradno sporočeno, da je zaradi Gronchijeve bolezni odpovedan tudi njegov obisk v ZSSR, kamor bi moral odpotovati jutri ob 14. uri, in sicer najprej v Kopenha-gen, kjer bi prenočil, in nato ob 8. uri zjutraj nadaljeval potovanje v Moskvo Tam so ga pričakovali pojutrišnjem ob 14. uri in za sprejem že vse pripravili. Do odložitve je prišlo na podlagi nasveta zdravnikov, ki so Groncliija danes zjutraj natančno pregledali in ugotovili, da temperatura ne gre čez 38, pa tudi ne izpod 37,5 stopinje, da ima vnete prve zunanje dihalne organe, t. j. neke vrsto influenco, ter da zaradi tega obstaja nevarnost, da se ta sedanji hujši prehlad med precej napornim potovanjem ne bi poslabšal in da ne bi prišlo do morebitnih komplikacij zaradi nizke temperature ,ki vlada v Moskvi. , Seveda niso spričo te nenadne vesti o odlaganju tako pomembnega potovanja — samo 24 ur pred odhodom n Kima — izključena razna ugibanja o obstoju političnih vzrokov odložitve. Vendar do nocoj takih ugibanj ni»bilo. Predstavnik zunanjega ministrstva v Rimu je izjavil, da je italijanski veleposlanik Pie. tromarchi v Moskvi že obvestil sovjetsko vlado. Iz Moskve pa poročajo, da je to storil v razgovoru, ki ga je imel okrog 17 ure z namestnikom zunanjega ministra Zo-rinom ter mu hkrati sporočil Gronchijevo željo, da bi bila odložitev čim krajša. Zorin je izrazil «največje obžalovanje« in sporočil veleposlaniku, da mu b0 odgovor na predsednikovo željo izročil šele, ko bo o vesti obveščen prezidij vrhovnega sovjeta. Toda prav vprašanje novega datuma za obisk je zelo težavno. Znano je namreč, da se bo vrhovni sovjet sestal 17. januarja, t.j. takoj naslednjega dne, ko je bil predviden odhod predsednika Gronchija iz SZ. že 20. januarja pa mora Vorošilov odpotovati na uradni obisk v Indijo. Znano je tudi, da bo predsednik sovjetske vlade Hruščev v februarju odpotoval v Indonezijo, nato pa v Novi Delhi. Tudi* posledice odloženega obiska bodo precejšnje. Tu je predvsem kulturni sporazum, za katerega se pogajanja sedaj zaključujejo in bo pripravljen za podpis čez nekaj dni. Kot je znano, bi ga moral Podpisati zunanji minister Pel-la, ki bi moral spremljati Gronchija. Sporazum vsebuje določbe, ki zadevajo sodelovanje med obema državama na kulturnem, literarnem, umetniškem, tehničnem. znanstve- nem, turističnem in športnem področju. Načrt sporazuma predvideva izmenjavo programov, na podlagi katerih bi vsako leto sklepala o sodelovanju posebna mešana komisija. Sporazum ne bi imel točno določenega trajanja in bi bil lahko odpovedan z odpovednim rokom šestih mesecev s strani ene od obeh držav. Posledice nosijo tudi novinarji vseh držav, ki so prišli zaradi Gronchijtvega obiska v Moskvo. Gre predvsem za o-krog 40 novinarjev, televizijskih, kinematografskih in fotoreporterjev, ki bodo morali svoje programe temeljito spremeniti. Danes so že rezervirali vozne listke za povratek v Italijo. V zadnjih dneh je ves sovjetski tisk zelo obširno pisal o obisku. Tako objavlja dnevnik «Izvestja» prav danes vrsto intervjujev svojega timskega dopisnika Vladima Gladiščikova. Odgovore na vprašanja so dali za KPI A-mendola in D’Onofrio, za PSI Dario Valori in De Martino, za KD Codacci Pisanelli in Mazza, za socialdemokrate Saragat in Orlandi, za neodvisno levico pa Mario Mello-ni. De Martino pravi med drugim, da pomeni Gronchi-jev obisk dogodek, ki bo zre-volucioniral odnose med o-bema d/žavama ter da bo zelo vplival na razvoj pomiritve in za vključitev Italije v pomirjevalni proces. Valo-ri pa je poudaril, da mora pomeniti obisk konec razdobja tistih italijansko - sovjetskih odnosov, katere je označeval absurdni poskus ustvarjanja pregrad in umetne polemike med obema državama, pregrad ki so v nasprotju s pravimi interesi Italije. Demokristjan Codacci Pisanelli pa je izjavil, da so se odnosi med obema državama popravili takoj po obisku Del Boja v SZ. Omenil je tudi nenehno zavzemanje Gronchija za izvajanje ustave v modernem smislu in dodal, da bo Gronchi v SZ izrazil prijateljstvo italijanskega ljudstva in njegovo željo, da se med obema državama vzpostavijo vedno boljši odnosi. Podobne izjave so dali tudi drugi predstavniki italijanskih strank. Tudi časopis Moskovske vesti» objavlja članek V. Ela-gina, ki izraža obžalovanje, dani prišlo do podpisa prijateljskega sporazuma, ki ga je Italiji predlagala v maju 1. 1958 vlada SZ. Končno poudarja člankar, da ni takih nasprotij, ki bi ljudem mogla preprečiti, da bi živeli v miru in prijateljstvu. Kljub temu, da nekateri je na včerajšnjem sestanku prišlo_ do sporazuma za «zeb>-ni načrt« med zainteresiranimi ministri, vse kaže, da spor še vedno ni odpravljen. Kmalu po sestanku so se namreč raznesle govorice, da je kmetijski minister Rumor, ki je zagovarjal s Segnijem tezo, ki je v nasprotju s predlogom fanfanijevskih ministrov, podal ostavko. Toda Ansa poroča nocoj, da so v krogih predsedstva vlade vest o ostavki zanikali. Tudi ta demanti je značilen za nesporazume, ki vladajo v sedanji vladi. V Palermu se je zaključilo zasedanje deželnega odbora KD z izglasovanjem posebne resolucije, za katero je glasovalo 21 članov deželnega odbora, proti pa 8 članov. V resoluciji je med drugim rečeno, da so «plemenite pobude KD dokazale, da so krščanski so-cialci podvrženi KPI« in da se «PSI baha z avtonomizmom«. Dalje poudarja resolucija, da se ne more zamisliti nobeno sodelovanje med krščansko demokracijo in socialisti, razen na terenu, ki je popolnoma in nepreklicno demokratičen in ki izključuje sleherno posredno ali neposredno vmešavanje KPI, do katere ni možno nobeno nevtralno stališče«. A. P. • ..................................n,mi,Hunu..............................UIIIIIIIIIIIIIIIIIIH,1 minimum.... i;W Gospodarska posvetovanja WASHIN GTON, 6. — Danes je bil v državnem departmaju sestanek ameriških in kanadskih voditeljev, ki so govorili o evropskih gospodarskih zadevah ter o sporu med «šestimi» in »sedmimi« in o trgovinskih odnosih med Evropo in Severno Ameriko. Namen sestanka je bil, izmenjati si misli in koordinirati stališče pred konferenco zahodnih gospodarskih voditeljev v Parizu. V kanadskih diplomatskih krogih pripisujejo veliko važnost gospodarski konferenci, ki bo 12. januarja v Parizu, in to zaradi velikega obsega trgovine med Kanado in skupinama šestih in sedmih v Evropi. Pomočnik ameriškega državnega tajnika Merchant je sprejel danes italijanskega poslanika v Washingtonu Brosia. Govorila sta o bližnjih gospodarskih konferencah. Predvsem sta govorila o gospodarski konferenci, ki se bo začela 12. januarja v Parizu, ter o konferenci, ki. ji bo sledila čez nekaj dni. Kakor je znano, je namen obeh konferenc proučiti položaj, ki je nastal zaradi ustanovitve dveh gospodarskih blokov v Zahodni Evropi. Skušali bodo najti način, da preprečijo, da bi se gospodarski spor spremenil v politični spor. Von Brentano obišče Indijo in Pakistan BONN, 6. — Heinrich von Brentano, zunanji minister Zahodne Nemčije, bo uradno obiskal v prvi polovici letošnjega leta Pakistan, istočasno pa tudi Indijo. Von Brentana je uradno povabila pakistanska vlada. Točen datum obiska še ni določen. immmimiimiimimimmmmimitmmmmimim Odločni pozivi kancle naj odstrani naciste z visokih položajev Bonnska vlada sprejela zakon, ki kaznuje hujskanje na rasno mržnjo - Številni protesti antifašističnih organizacij po vsem svetu - Komentarji tiska vladni časopisi zatrjujejo, dn 1'iiit hiii in nun ih mn iii m lini m 111111111111111111 m um ntin m mn mini || mi m imun || imunimi Eisenhcwer februarja v Latinsko Ameriko Danes bo predsednik prebral poslanico o stanju v državi WASHINGTON, 6. — Bela hiša javlja, da bo predsednik Eisenhower skupno s svojo ženo začel 23. februarja obisk v Braziliji, Argentini, Cilu in Urugvaju, V Braziliji bo od 23. do 28. februarja, v Argentini od 26. 29. v Cilu od 29. februarja *f° 2, marca, v Urugvaju od do 3. marca. Predsednik bo Potoval povsod z letalom. Med Potjo se bo ustavil v Portoriku, kjer bo ob povratku ostal bekaj časa, da se odpočije, Eisenhower je predsedoval danes seji vlade, na kateri so Pregledali njegovo poslanico o stanju v državi, ki jo bo ju-Ui prebral pred kongresom, peja vlade je bila v Beli hiši *n je trajala dve uri. Ostali del' seje je bil posvečen vprašanju jekla. Podpredsednik Nixon in tajnik za delo Mitchell sta poročala o Posredovanjih, ki so privedla do sporazuma. Danes ob 12. uri se je začelo zasedanje 86. kongresa "Da. Voditelj demokratske večine senator Lyndon Johnson Poudaril, da ima sedan|e *asedanje kongresa, ki se bo zaključilo julija, zelo gost program. Parlamentarci se bodo ponovno sestali jutri in poslušali Eisenhovverjevo poslanico. Ameriški senator za priznanje Kitajske WASHlNGTON, 6. — Demokratski senator Joseph Clark, ki je bil na obisku na Japonskem, je predlagal, naj ZDA' priznajo UR Kitajsko, če bo ta privolila v sodelovanje pri uresničevanju načrtov o svetovni razorožitvi in kontroli, Clark je izjavil, da se ne strinja s politiko, ki pogreva upe, da bo kitajska revolucija propadla. Po njegovem mnenju je to stališče negativno. Clark sodi, da je treba LR Kitajsko priznati in navezati z njo diplomatske, trgovinske in druge stike, če je Peking pripravljen sodelovati v svetovnem razoroževanju in privoliti v mednarodno inšpekcijo razorožitve. BONN, 6. — Politični ravnatelj evropskega oddelka «Svetovnega židovskega kongresa« Eastermann bo imel v četrtek razgovor z zahodnonemškim zunanjim ministrom von Brentanom. Predložil bo bonnski vladi program petih točk, v katerem se zahteva, naj bonnska vlada uvede temeljito preiskavo po vsej državi v zvezi s protižidovsko kampanjo. Poleg tega naj odstrani vse znane naciste z vladnih položajev ter naj prepove novonacistične stranke. Končno naj ugotovi, v kolikšni men služijo penzije bivšim nacističnim visokim funkcionarjem za finansiranje nacistične propagande v Zahodni Nemčiji. Eastermann je izjavil, da imajo bivši nacisti visoke položaje v nemški zvezni vladi, in to bo eden glavnih argumentov, o katerih bo govoril jutri s von Brentanom. Odločno je zavrnil tezo bonnske vlade, da so sedanjo protižidovsko kampanjo organizirali komunisti. Pri Adenauerju pa se misli zglasiti konec januarja predsednik Svetovnega židovskega kongresa Goldmann, ki bo postavil iste zahteve. Danes se je v Bonnu sestala pod predsedstvom Adenauerja vlada. Na seji so poslušali «prvo poročilo«, ki ga je podal notranji zvezni minister Schroedei o rezultatu preiskave o protižidovskem valu v Zahodni Nemčiji. Ministri so na seji sklenili, da bodo nujno predložili zveznemu parlamentu zakon, ki kaznuje vsaaogar, ki hujska na rasno mržnjo. Vprašanje je, kako se bo zakon izvajal, ker je znano, da je notranji minister bivši nacist. Predstavnik zveznega notranjega ministrstva pa je izjavil, da morajo prepoved protiustavnih organizacij in združenj odrediti posamezne deželne vlade in aa samo politične stranke lahko prepove ustavno sodišče v Karlsruhe na zahtevo zvezne vlade ali pa enega od dveh domov parlamenta. Značilno je, da je zahodno-nemski poslanik v VVashingto-nu Grewe trdil, da centrala za to kampanjo prav gotovo ni na nemšsem ozemlju. V Parizu je giavni odbor Zveze za človeške pravice objavil izjavo, v kateri odločno obsoja protižidovsko kampanjo zlasti v Nemčiji in poudarja, da je splošna izjava o človeških pravicah obsodila sleherno plemensko razlikovanje, in da uvod francoske ustave poudarja ista načela. Zveza za človeške pravice poziva javno mnenje, naj zahteva strogo izvajanje zakonov, ki obsojajo hujskanje na plemensko sovraštvo, ter poziva OZN, naj zajamči v vseh državah spoštovanje načel, ki jih razglaša splošna izjava. Številne organizacije, med katerimi svetovna zveza bivših bojevnikov, ki predstavlja 12 milijonov bivših bojevnikov vsega sveta, mednarodna zveza proti rasizmu ter gibanje proti rasizmu in za mir so danes protestirale zaradi protižidovskega vala. V Krakovu je bil danes pogreb 193 Zidov, ki so jih leta 1942 in 1943 pobili nacisti. Pogreb se je spremenil v mogočno demonstracijo proti novim pojavom nacizma in antisemitizma. V Ženevi je svetovni svet cerkva objavil izjavo, s katero izreka upanje, da bo nevarni pojav antisemitizma mogoče v kali zadušiti. Angleški tisk posveča številne komentarije protižidovske-mu valu v raznih državah sveta. »Prehitro smo mislili, da je antisemitizem v najpodlej-ši obliki izginil s Hitlerjem«, piše »Guardian«. »Virus je še vedno živ; nevarnost je novih kriz vsak trenutek v vsaki državi, ki opusti svojo budnost«. List pravi, da je v Nemčiji potrebno odstraniti z njihovih mest vse tiste, ki so imeli vidne položaje pod nacizmom, zato da se zada smrtni udarec Antisemitizmu. Liberalni list »News Chro-nicle« piše: »Ni dovolj, da zahodnonemške oblasti zapirajo pleskarje kljukastih križev. Ce se danes spet poživlja nacistična doktrina v Nemčiji, je to zaradi tega, ker nekateri ljudje, ki so bili kompromitirani s hitlerjevskim režimom, lahko še vedno vplivajo na javno mnenje«. Agencija »Tass« tudi poroča o protižidovskem valu v Zanodni Nemčiji in drugod ter poudarja, da gre za fašistično izzivanje. Moskovski tisk poudarja, da so pojavi antisemitizma sestavni del pospešenega preporoda fašizma in revanšističnega duha v Zahodni Nemčiji. »Pravda« in »Literatura in življenje« obsojata v svojih člankih militaristično politiko bonnske vlade. Lista poudarjata, da stremi ta politika k pripravljanju atomske vojne. »Literatura in življenje« pravi, da ni mogoče govoriti o borbi proti ostankom fašizma v Zahodni Nemčiji, ko so v bonnski vladi bivši hitlerjev-ci. «Dr. Adenauer, nadaljuje list, se stalno trudi, da bi prikazal, da ne bo podpiral fašistov ir. tistih, ki misliio na revanšo. Toda ne more prikriti resnice Resnica nam namreč kaže. v katero smer bonnski voditelji vodijo zvezno Nemčijo, kjer fašizem in revanši-stični duh naraščata.« Tudi pariški tisk komentira protižidovski val. Radikalni desničarski list «Aurore» ob- javlja članek, v katerem pra-. vežejo roke?« vi, da ne verjame v resen pre. I Tudi danes poročajo časni-porod antisemitizma. Konser- karske agencije o novih deja-vativni »Figaro« pa ponavlja - - - tezo, ki jo je prvi razširil Adenauer, češ da gre za komunistične spletke pred konferenco najvišjih Progresivni »Liberation« po. udarja, da hitlerjevski fašizem začenja dvigati glavo in poteguje za seboj svoje satelite. »Priča smo neizbežni posledici politik#, ki se vodi že dolga leta. Skrajni čas je znova prevzet; nadzorstvo. Vse je na žalost povezano Proti-muslimanski rasizem in antisemitizem, policijska pretirava, nja in predrznost mladih fašistov. Ni kompromisa meid sovraštvom in človeško solidarnostjo, med slepim nasiljem in demokracijo, med koristjo Francije in ponovno oborožitvijo Nemčije. Vse je povezano in na vseh frontah je treba voditi 'isto bitko. Toda ali to lahko stori režim, ki je izšel iz 13. maja 'n ki mu »ultrasi« njih nacistov in fašistov v raznih državah. Kljukasti križi jn protižidovski napisi so se po-javli v mestu Kiel, v Bonnu, v Londonu, Bruslju, Haagu, Oslu, Ziirichu, Nevv Vorku, Marshalltonu v državj Iowa, Torontu in v Wancouvru v britanski Kolumbiji. V Berlinu in Londonu so neznanci telefonirali židovskim funkciuiar-jem in jim grozili. V Oslu so popisali s protižidovskimi napisi spomenik Rooseveltu. V Nevv Vorku pa je nastal požar v neki zidovski šoli, ki pa so ga kmalu pogasili. V Londonu so neznanci grozili po telefonu ravnatelju židovskega zavoda Epsteinu. Predsednik konservativnega združenja pa je dobil pismo, s katerim ga pozivajo, naj konservativna stranka posreduje, da se «Židje pošljejo domov«. Na pismu je bil narisan kljukast križ. TRST, četrtek 7. januarja 1960 Hruščev povabljen v Indijo med potovanjem v Indone/ijo Verjetno bo povabljen tudi v Burmo ■ Med obiskom v Franciji bo verjetno obiskal tudi petrolejske naprave v Južni Alžiriji MOSKVA, 6. — Indijski poslanik v Moskvi je izročil danes Hruščevu vabilo indijske vlade, naj obišče Indijo, ko bo potoval prihodnji mesec v Indonezijo. Y političnih krogih so prepričani, da bo Hruščev vabilo sprejel. Iz Ranguna se je zvedelo, da je burmanski zunanji minister predlagal včeraj vladi, naj povabi Hruščeva na obisk v Burmo, ko bo ta obiskal Indonezijo in Indijo. O tem bodo razpravljali v ponedeljek. Hruščev je bil v Burmi skupno z Bulganinom leta 1956. Kakor javlja agencija Tass, je Hruščev potrdil, da upa, da bo lahko obiskal Indijo med svojim potovanjem v Indone-zijo( V poučenih krogih v Parizu pravijo, da bo predsednik sovjetske vlade Hruščev med svojim obiskom v Franciji obiskal tudi petrolejske naprave v Južni Alžiriji. Prve tri dni (15., 16. in 17. marca) bo imel Hruščev politične razgovore z de Gaullom in Debre-jem, prisostvoval bo številnim uradnim ceremonijam, kulfur-nim obiskom, uradnim kosilom in sprejemom. Od 18. do 26. marca bo potoval po francoskih demartmajih. Iz Francije bo baje odpotoval v Južno Alžirijo, kjer si bo 20. marca ogledal petrolejske naprave v Hasi Mesaud, zvečer pa se bo vrnil v Marseille. Od tu bo odpotoval na obisk še v druga francoska mesta in si ogledal nekatere industrijske naprave. Zadnja dva dni svojega bivanja v Franciji, in sicer 27. in 28. marca, bo Hruščev bival v gradu Rambouillet, kjer bo počival in bo imel pri-vratne razgovore z de Gaullom. Baje bo obiskal tudi tovarno avtomobilov v Versaillesu. V VMoskvo se bo vrnil 29. marca. Ameriški bombniki iz Francije v Anglijo LONDON, 6. — Danes se je začel prenos 75 ameriških lovskih bombnikov iz francoskih oporišč v angleška. Ti bombniki lahko prenašajo jedrske bombe. Gre za letalske formacije, glede katerih je poveljstvo NATO sklenilo premestiti jih iz Francije v Anglijo, ker de Gaulle noče dovoliti na francoskem ozemlju skladišč jedrskega orožja, razen če se ameriške in britanske atomske tajnosti ne sporočijo tudi Branciji. Skupno gre za 225 ameriških letal, od katerih so jih dve tretjini že premestili v oporišča Zahodne Nemčije, tretja skupina pa bo premeščena v vzhodno Anglijo. Današnji konservativni list «Daily Express» piše pod naslovom »Velika Britanija dobiva bombe, ki jih je de Gaulle odklonil«, da bodo prihodnje dni pripeljali v Anglijo okoli 100 jedrskih bomb, ki jih bodo razmestili po raznih a-meriških oporiščih. »Na ta na- čin, dodaja list, bo skupno število jedrskih naprav (atomske ............................................................... „„.t,,,,,,,,,,,. Nacistični material in orožje zaplenjena pri preiskavah v Milanu V Milanu ustanovljen odbor za borbo proti ostankom nacifašizma RIM, 6. — Poslanec PSDI Flavio Orlandi, ki je ravnatelj glasila «La Giustizia«, je pismeno vprašal predsednika vlade Segnija in notranjega ministra, »ali je vlada odredila preiskavo o obsojanju vrednih in sramotnih protiži-dovskih dogodkih v Rimu in drugih mestih Italije, ki so jih izzvali nekateri novofaši-stični elementi, ali ve za obstoj neke rasistične organizacije s podružnicami v tujini, in ali je poskrbela za potreb-re ukrepe proti izzivačem in proti njihovim navdihoval-ccm«. V Milanu so se sestali predstavniki raznih milanskih političnih združenj, da vsestransko proučijo nacistične proti-židovske izbruhe. Ustanovili so začasen odbor, ki se bo po-revno sestal v četrtek zvečer, da koordinira svoje delovanje «za borbo proti ostankom nacifašizma in za obrambo temeljnih demokratičnih svoboščin«. Politični urad milanske kvesture je sporočil, da so v Milanu pridržali dvajset mladeničev v pričakovanju izida preiskave. V zadnjih dneh so zaslišali okoli 106 ljudi. Stanovanja osmih pridržanih mla- deničev so preiskali. Razen tega so preiskali sedež gibanja «Novi evropski red«. V štirih preiskanih stanovanjih so zaplenili številni propagandni material in orožje. Na sedežu gibanja »Novi evropski red« so tudi zaplenili nacistični propagandni material. Občinski odbor v Parmi je izglasoval resolucijo, s katero protestira proti nacističnemu delovanju. Resolucija poudarja zgražanje zaradi »zločina, ki spominja na grozote najbolj obsojanja vrednih zločinov zgodovine«, in izraža popolno solidarnost z židovskimi someščani. Resolucija poudarja zasluge ljudstva v Parmi v preporodu in v borbi za osvoboditev ter izreka upanje, da bodo oblasti znale izslediti kiivce. Danes pa so odkrili nove piotižidovske napise in kljukaste križe v nekaterih krajih mesta. Prav tako so se protižidovski napisi in kljukasti križi pojavili v Benetkah, Vo-gheri, Florenci, Modeni in Tre-visu. V Riminiju so neznanci ponoči naslikali po zidovih nekaterih javnih in privatnih poslopij liktorske svežnje. Razen tega so nekatere zidove popisali z gesli, ki poveličujejo fašizem. Počastitev spomina antifašistov MILAN, 6. — Davi so v Ul. Boticelli v Milanu komemo-rirali štiri mlade antifašiste Orazia Marona, Giancarla Tu-nissija, Tullia Dipartija in Giuseppa Podro, ki so jih na današnji dan leta 1945 v Ul. Boticelli ustrelili. Pred spominsko ploščo, ki je bila njim postavljena, so se zbrali starši in sorodniki padlih. Na svečanosti je govoril senator Giorgio Merzola. Za njim sta govorila prof. Gia-eomo Cantoni in predstavnik visokošolcev Osvaldo Salari. V svojih govorih so govorniki prikazali žrtev mladih antifašistov, hkrati pa ožigosali izpade antisemitizma, o katerih poročajo z raznih krajev sveta. Te izpade so ožigosali kot obžalovanja vredne in nevarne znake #vračanja» fašizma in nacizma v svetu. Komemoraciji je prisostvoval tudi židovski duhovnik Bonfil, ki je načeloval delegaciji Zidov, bombe, vodikove bombe in je. drske glave), ki jih je ameriško letalstvo zbralo v Veliki Britaniji, znašalo približno 500«. Predstavnik Foreign Officea pa je zanikal trditve, da bodo v Anglijo pripeljali tudi a-tomske bombe. Mac Millan v Akri AKRA, 6. — Mac Millan je prišel davi z letalom v prestolnico Gane Akro. V Gani bo ostal 6 dni. Nato bo odšel v Lagos, prestolnico Nigerije, ki bo postala neodvisna oktobra letos. Na letališču v Akri so Mac Millana sprejeli predsednik vlade Nkrumah in številne druge osebnosti. Baje se bosta Mac Millan in Nkrumah razgovarjala o načrtu za jez na reki Volta in o načrtu za zidanje tovarne aluminija. Baje bosta govorila tudi o napovedanih francoskih jedrskih poskusih v Sahari. «»—- De Ganile povabljen v ZDA in Kanado PARIZ, 6. — Predsedstvo francoske republike javlja, da je bil predsednik de Gaulle povabljen na uraden obisk v ZDA in Kanado za konec a-prila. De Gaulle je sprejel * veseljem obe vabili. V Kanadi bo od 19 do 22. aprila, zatem pa bo odšel v ZDA, kjer bo ostal do konca meseca. Tudi Bela hiša je potrdila, da je bil de Gaulle povabljen v ZDA, in poroča, da bo de Gaulle ostal v Washingtonu do 25. aprila. Zatem bo en dan ostal v New Yorku, druge tri dni pa v drugih ameriških mestih. IIIHIIHHIittllllllHHHtHIHIHHHIHIIIHIItHIHIHIHIIIHIHIIIHIIIHUHHIIIIIimiHIHHlilltHHIHIIII VUKMANOViČ V ZSSR ^Komunist* o protižidovskih demonstracijah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Danes je odpotoval na privaten obisk v Sovjetsko zvezo predsednik centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič z družino. Vuk-manovič je lani sprejel vabilo predsednika vsezveznega centralnega sveta sindikatov Sovjetske zveze, Viktorja Gri-šina, da obišče SZ. Pred odhodom je Vukmanovič na zemunskem letališču izjavil, da bo obisk v Sovjetski zvezi izkoristil za kratek počitek in »za razgovore s sindikalnimi in drugimi odgovornimi osebnostmi o medsebojnem sodelovanju« Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, »Komunist«, komentira protijudovske demonstracije v Zahodni Nemčiji in drugih državah in ugotavlja, da te demonstracije kažejo? da nacizem 15 let po porazu Hitlerja ni uničen in da gre za premišljeno in dobro organizirano fašistično akcijo širokega obsega. »Komunist« opozarja, da se negativni in nevarni pojavi v Zahodni Nemčiji časovno povezujejo z močnimi napadi velekapitala na delavsko gibanje in da kaže, da gre za široko ofenzivo reakcionarnih sil proti tistim, ki se bore proti ostankom preteklosti. V zvezi s tem pripominja glasilo ZKJ, da je delovanje komunistične partije v Nemčiji že tri leta prepovedano, da se skušajo omejiti težkp pridobljene politične in gospodarske pravice delavskega razreda v Zahodni Nemčiji in njihovih sindikatov in da zvezni Bundestag nad eno leto za- je edino, ki ni še rešeno. Nocoj so namreč javili, da so se Grki in Turki v ustavni komisiji sporazumeli o vseh drugih vprašanjih. Besedilo ustave je s tem praktično sestavljeno. To pomeni, da so se Grki in Turki sporazumeli tudi o vprašanju ločenih občin, o izvršilni oblasti predsednika in podpredsednika ter o drugih vprašanjih, ki so do sedaj ovirala sporazum. «»------- 0 sestanku zahodnih štirih v aprilu WASHINGTON, 6. — Arne-riški funkcionarji so danes sporočili, da se bodo trije zahodni »veliki« in Zahodna Nemčija sestali na ravni zunanjih ministrov pred pariškim sestankom Vzhod-Zahod, ki bo v maju. Datum tega zahodnega sestanka še ni določen, toda najbrž bo konec a-prila, ker se takrat ne pričakuje noben važnejši diplomatski dogodek. «#------- Kardelj in Behler pri Fr. Leskošku LJUBLJANA, 6. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveti Edvard Kardelj s soprogo in predsednik odbora za zunanjo politiko v zvezni skupščini Jugoslavije dr. Aleš Be- vlačuje sprejem zakonskega bler, so obiskali danes do-predloga o kaznovanju proti-1 poldne podpredsednika zvezne judovskih izpadov, istočasno pa se daje polna svoboda delovanju zloglasne stranke »Reichspartei«. Splošen položaj, politika ponovne oborožitve Zahodne Nemčije, poudarjanje zahtev po spremembi vzhodnih meja Nemčije, trdovratno nasprotovanje Bonna vsem pozitivnim težnjam sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom, vse to je ugodna klima za krepitev reakcionarnih sil v Zahodni Nemčiji. »Komunist« zaključuje, da ne zadostuje samo obsoditi in kaznovati povzročitelje izpadov, temveč da je potrebno menjati vse pogoje in splošno politično klimo, ki omogoča krepitev neonacističnih tendenc. B B. «»------- La Pira v Kairu KAIRO, 6. — Bivši florentinski župan La Pira je prispe! nocoj z letalom v Kairo, kjer bo ostal en teden kot gost Salezijancev. Sestal se bo s številnimi političnimi voditelji in predstavniki kulturnega živi je. nja ZAR ter z njim razpravljal o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega sredozemskega sestanka, za katerega kažejo Egipčani veliko zanimanje. Lani je sestanek vodil maroški princ Mulaj Hasan. Verjetno se bo La Pira sestal tudi z Naserjem. oporišča na Cipru LONDON, 6. — Predstavnik Foreign Officea je potrdil, da je Velika Britanija povabila včeraj grškega in turškega zunanjega ministra ter voditelja grške in turske skupnosti na Cipru nadškofa Makariosa in dr. Kučuka, naj se prihodnji teden udeležita skupnega sestanka v Londonu. Angleška vlada je predlagala 16. januar za začetek razgovorov. Na kon. ferenej bodo govorili o angleških vojaških oporiščih na Cipru, Vprašanj« britanskih oporišč skupščine Franca Leskošeka, ki je na zdravljenju na Golniku. _ »» — Kubiček zbolel RIO DE JANE1RO, 6. — Predsednik brazilske republike Juscelino Kubiček, je prav na Silvestrovo zbolel. Gre za precej močno influenco, toda njegovo stanje se je že nekoliko zboljšalo, vendar pa mora po zdravnikovih navodilih počivati in ne sme sprejemati nobenih obiskov. Po drugi strani se je zvedelo, da so Kubička uradno obvestili, da bo Eisenhovver obiskal Brazilijo. Datum obiska bodo objavili še ta teden, ««------- BAGDAD, b. — Danes so bile v Bagdadu manifestacije, da prosla’vijo dan oboroženih sil in konec prehodne dobe. Bagdadski radio je javil, da je na sto tisoče ljudi šlo zjutraj po glavnih ulicah v sprevodih. Manifestanti so nosili slike generala Kasema in napise proti imperialistom. Beograjska Opera bo še drugič gostova la v Benetkah BEOGRAD, 6. — Beograjska Opera bo ta mesec gostovala v Benetkah, prva predstava sHovaničinet Mtisorskega, bo 21. januarja. Na repertoarju sta se dve preirstavi eHooan-itine in dva baletna večera. Dirigirala bosta znana jugoslovanska dirigenta Oskar Danon in Krešimir Barunovlč. To bo drugo gostovanje beograjske Opere v Benetkah in tretje gostovanje v Italiji. Dirigent beograjske Opere O-skar Danon bo sredi januarja gostoval tudi v Franciji, kjer bo ti Nizzi dirigiral opero Musorskega vBoris Godunovu. Na premieri in reprizi bo gostovalo tudi 16 članov zbora beograjska Opere in tenorist Drago Starc, Temperatura včeraj: Najvišja temperatura 3.4 stopinje ob 15.10, najnižja 0 stopinj op 6.30. Vlaga S2 odstotkov. Včeraj je padlo 0,8 mm dežja. Goriško-beneški dnevu Danes, ČETRTEK, 7. januarja Zdravko Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 12.34 in zatone ob 1.32, Jutri, PETEK, 8. januarja Maks ANSA, tisk radio in dobri odnosi... Se včeraj smo povedali, da je ANSA in za njo velik del vsega — tudi tako imenovanega velikega neodvisnega tiska, kot je «Corriere della Seran — tendenciozno in netočno poročal o incidentu v noči med nedeljo in ponedeljkom na goriškem obmejnem bloku pri »Rdeči hiši«. Ta tisk je zvrnit krivdo na jugoslovanske obmejne organe, ki da so ubogih šest italijanskih državljanov brutalno pretepli in skeraj pobili, tako da so morali nato v goriško bolnišnico itd. Ko se je nato zvedelo, da je odšel predstavnik Julijanske obmejne policije na jugoslovansko stran in neljubi incident obžaloval ter priznal, da so ga povzročili Italijanski državljani, smo u-previčeno pričakovali, da bo ANSA in za njo ves ostali ti'k to važno vest objavil.. Teta to se ni zgodilo. Zakaj? Saj je dopisnik ANSE prav gotovo zvedel za korak iialijansk-ga predstavnica! Saj je lahko odšel — morda tudi je! — na jugoslovansko stran in tam slišal še drugo plat zvena. Zakaj ni vsai naknadno poročal o pravem in resničnem poteku incidenta? Ne čudimo se. če tako ravna :ovinis*ičen lisk, a la «Mes-saggero Venelo« in »Piccolo«! Toda taka poldržavna tiskovna agencija, kakršna je ANSA, bi pač mora!a malo bolj odgovorno in objektivno poročati o tako delikatnih zadevah, kakršne so obmeine med Jugoslavijo in Italijo. Ne le iz resnicoljubja, ampak tudi zato, ker vsi odgovorni činite-1 ji Italiie tako z*1q poudarjajo potrebo dobrih odnosov med obema državama. Mislimo, da bi morala tako agencija in za nlo tudi radio, ki je prvi netočno vest oddajal, obsoditi take in podobne iz-zivače obmejnih incidentov. Tega ni storil niti demokrist-jarnski «11 Gazzettinon, ki je tendenciozno poročilo objavil v vseh trinajstih izdajah, niti »Corriere della Sera«, ki pravijo, da spada med najbolj razširjene liste po vsej državi, niti vsi ostali dnevniki." Tako Je italijansko javno mnenje sedaj prepričano, da so jugoslovanski obmejni organi brutalno nastopili in da so celo ženske pretepali! Tako ravnanje torej očitno ne služi dobrim odnosom, ampak jih onemogoča in kvari! Zato naj o njih tako ANSA kot ostali tisk z radiom vred rajši molčijo. Sicer pa imajo vsi še vedno več kot dovolj časa,, da lažno poročanje popravijo! K«------- Darila za mestne stražnike in prometno policijo Goriški avtomobilisti so se tudi letos spomnili čuvarjev reda, ki skrbijo za red na cestah. Pred kavarno Teatro na vogalu Korza Italija in Ul. Garibaldi so položili številna darila, ki izkazujejo hvaležnost motoriziranih oseb za neprecenljivo delo, ki ga mestni stražniki čestokrat opravljajo ob premajhnem razumevanju nekaterih motoriziranih oseb samih. Tudi na poveljstvo prometne policije v UL Pola v Stand-režu je bilo prinesenih veliko darov. >» ' ' 1 ■■ v PRIMORSKI DNEVNIK Obmejni promet v mesecu decembru Lepa pobuda Rdečega križa v prid novorojenčkom UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2300 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO iska Tiskarski zavod ZTT Trst ________________________—J Z jugoslovanske strani doseženo^^Ilteltif^Z rekordno število 78.765 prehodov K tolikšnemu porastu je pripomogla privlačnost Andrejevega sejma Načrti, da obrani sejem posredniško vlogo med kupcem in prodajalcem Kakor kažejo podatki o ob-1 iz najrazličnejših krajev Vene-mejnem prometu na goriškem I ta semkaj, v Gorico, ampak sektorju, že več mesecev ni bilo z jugoslovanske strani tolikšnega dotoka ljudi kot pretekli mesec. Število prehodov jugoslovanskih državljanov je zabeležilo izredno pomemben rekord, in sicer 78.765 prehodov. Kaj je vplivalo na tako velik porast prehodov? V decembru smo imeli v Gorici Andrejev sejem, tradicionalni dogodek ki je po svoji pestrosti zelo privlačen za vse okoliško prebivalstvo, zlasti še za prebivalstvo Soške in Vipavske doline ter bližnjih gora. Prebivalcev teh krajev se nikakor niso odvadili obiskovanja tega sejma, ampak so se prav zaradi olajšav, ki jih dajejo prooustniee, nanj še bolj navezali. Tako velik naval pa je odprl drugo važno vprašanje, o katerem se je pred tedni govorilo na seji goriškega občinskega sveta. Naglašeno je bilo, da bi se Andrejevemu sejmu vrnila poprejšnja vloga posrednika med kupci in prodajalci. S tem v zvezi je bila izražena želja, da bi ob priliki sejma otvo-rili v kakšni večji goriški dvovani razstavo kmetijskih strojev, gospodinjskih strojev itd., ki bi bolj kot zabavišča pritegnila pozornost kupcev z jugoslovanskega področja. Ni izključeno, da se bodo besede, ki so bile izgovorjene na občinskem svetu uresničile in da bo Andrejev sejem morda že v bližnji prihodnosti privabljal še več obiskovalcev kot sedaj, ki se ne bodo prišli samo zabavat, nakupovat punčke in drobnarije kramarjev, ki pridejo za to priliko bodo goriški trgovci prikazali svoje stroje, ki bodo prav gotovo zanimali mnoge prebi valce jugoslovanskega obmejnega ozemlja To pa bo imelo tudi svojo dobro gospodarsko stran, saj bo denar ostal v Gorici, medtem ko gre sedaj v glavnem v ostale kraje treh beneških dežel. Toda preidimo k ostalim podatkom, ki nam jih je dala obmejna policija za pretekli mesec. Z italijanske strani je bilo manj prehodov kot v novembru, pa tudi nekoliko manj kot v decembru 1958. leta, in sicer 22.999 prehodov. Z dvolastniško izkaznico je bilo zabeleženih 2261 prehodov italijanskih in 5031 prehodov jugoslovanskih državljanov. Z navadno prepustnico 20.4-67 ital. in 71.903 jug. drž. S posebno prepustnico 267 odnosno 218, z izredno 4 odnosno 6, s tranzitno pa 1607 jugoslovanskih državljanov, ki prebivajo v Brdih. S potnimi list. je šlo čez prehod prve kategorije pri Rdeči hiši naslednje število oseb: izstopilo je 1267, vstopilo pa 1260 italijanskih državljanov; vstopilo je še 868, izstopilo pa prav toliko ino-zemcev. «»-------- Seznami glede obrtnikov na vpogled na županstvu za zdravstveno zavarovanje na podlagi zakona št. 1533 od 29. decembra 1956: dodatni seznami za leto 1958, dodatni seznami za leto 1959 in glavni seznam za leto 1960. Kogar se ti seznami tičejo, naj si jih ogleda med dopoldanskimi uradnimi urami. Staršem so darila izročili na sedežu Rdečega križa ob prisotnosti g. Nitri Na pokrajinskem sedežu Rdečega križa so razdelili obleko in zibelke štirim otrokom revnih družin, ki so se rodili na božič. Ti otroci so Davorin Devetak iz Sovodenj, Andrej Cigoj z Rupe ter Mau-rino in Natalina Bernardis iz Ul. Prato 17 v Gorici Podelitvi daril so prisostvovale poleg g, Nitri, ki je organizirala to razdelitev, še druge predstavnice Rdečega SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU bo gostovalo v Gorici v nedeljo 17. januarja 1960 s komedijo v treh dejanjih «Nicky - zlati deček» Spisal Josip Tavčar Predstavi bosta ob 16.30 in ob 20. križa skupno s tajnikom ORI Vidimarijem. Odvetnik Velvi in g. Nitri sta se zahvalila vsem za sodelovanje, novorojenčkom pa želela vso srečo v življenju. «»- - Maftei bo prisostvoval splavitvi v Tržiču Okoli polovice januarja bodo ob prisotnosti predsednika ENI Matteia splavili v trži-ški ladjedelnici zadnjo 50.000-tonsko turbocisterno. Pozneje bodo pričeli graditi za to državno petrolejsko , podjetje novo petrolejsko ladjo, tako da se bo za nekaj časa odvrnila popolna kriza od tega velikega industrijskega obrata, ki že nekaj let hira zaradi očividnih slabih namenov vlade in njenih organizmov. milil Delovanje Zelenega križa v letu 1959 Sedanji prostori v Ul. Morelli ne ustrezajo potrebam ustanove Steverjanski župan Podberšič je v torek popoldne razdelil pakete ustanove ONMI Prevozili so 81.000 km - Vozni park šteje šest rešilnih avtomobilov Kot vsako leto tako je tudi letos direkcija goriškega Zelenega križa izdala statistiko za leto 1959, iz katere lahko razberemo delovanje te ustanove. Goriški Zeleni križ, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli, ima 46 uslužbencev, ki so podnevi in ponoči pripravljeni nuditi Na protokolnem uradu so | zdravstveno pomoč v mestu in do 9. januarja na vpogled. na podeželju. Naj omenimo sa-naslednji seznami prispevkov | mo nekaj številk. V letu 1959 iiiiiiHtiiiHimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiriHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiMiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifMHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj v Sovodnjah in v Gorici Se dvoje obdarovanj ob drtevu matere in otroka V sejni dvorani sovodenjske-ga županstva so včeraj dopoldne proslavili dan matere in otroka ter razdelili več desetin paketov in štiri diplome materam iz vseh vasi te občine. Zupan Jožef Ceščut je v začetku spregovoril nekaj besed o pomenu tega dne in rekel, da je pakete, ki jih bodo razdelili, poslala ustanova ONMI. Potem so razdelili pakete in diplome, za katere so se matere toplo zahvalile. V Gorici je bilo obdarovanje v sejni dvorani goriškega občinskega sveta v Ul. Cri-spi. Prisotnih je bilo nad sto mater z otroki, katerim je župan dr. Bernardis govoril o pomenu dneva matere in o-troka, potem pa jim je razdelil pakete. Prireditvi so prisostvovale tudi številne predstavnice ustanove ONMI iz Gorice. Seznama na vpogled Do 16. januarja sta na vpogled na protokolnem uradu na trgu pred županstvom seznam kmetij, ki so dolžne pla. čati združene kmečke prispevke za leto 1960, ter dodatni seznam prve serije za leto 1960. Kogar se to tiče, si seznama lahko ogleda med uradnimi dopoldanskimi urami. «»------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Mi smo ubežniki«, Tognazzi in Vianello. VERDI. 16.30: «Pozor na vdove«, D. Day, J. Lemon, v barvah. \ VITTOR1A. 17.00: »Roulotte in roulette«, A. Lane, A. Cifa-riello, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: «Zavojeva-lec Mongolov«, B. Andrejev, Miskova, cinemascope v bar. vah. MODERNO. 17.00: «Strelci kitajskih morij«. so s šestimi rešilnimi avtomobili prevozili 81.832 km. Skupno so opravili 7.501 prevoz, od katerih 850 v mestu samem ter 290 iz bližnjih vasi; 1.175 prevozov so ■ uslužbenci opravili za člane v mestu in 290 za člane, ki prebivajo po okoliških vaseh. Na setdežu v Ul. Morelli so nudili prvo pomoč 4.084 osebam, kar je v primeri s preteklim letom dvakrat več; izven sedeža pa 1708 osebam. Porabili so skupno 24.990 litrov kisika. Vendar moramo pripomniti, da je eno najvažnejših vprašanj goriškega Zelenega križa, vprašanje novih prostorov. Sedanji sedež, k: je last občine, je zastarel jn nepripraven, čeprav je občina že večkrat o-pravila najnujnejša popravila. O tem vprašanju so sicer že večkrat razpravljali, vendar zaradi finančnih težav niso še prišli do zaključka. Pozitivna stran te ustanove je avtomobilski park. Ustanova razpolaga s šestimi avtomobili, od katerih so v zadnjem času enega dali splošni bolniš-niči v Krminu, vendar upajo, da si bodo v kratkem nabavili še en rešilni avto, ki bo služil predvsem za prevoz umo-bolnih. Priznati moramo, da je gori. ški Zeleni križ uspešno deloval v pretekl&th letu. Nedvomno je k temu poleg požrtvovalnih uslužbencev pripomoglo tudi delovanje direktorja Giu- seppa Volpija, sanitetnega direktorja Antona Gallianija in sanitetnega inštruktorja Vale-riana Magnarinij?.. Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D)1 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (D) 14.32», (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM: (A) 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30. (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (D) 14.33«, (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (D' 23.28»». ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, (D) 23.29*». * Vozi samo ob sobotah do 12. septembra 1959. ** Vozi samo ob praznikih do 13. septembra 1959. (A) potniški — (D) brzi — (DD) ekspresni. Sovodenjski župan Jožef Ceščut med razdeljevanjem paketov v sredo dopoldne ob dnevu matere in otroka Pismo iz Nove Gorice Raziskovanje struge Soče in obrežja za gradnjo hidrocentrale v Kobaridu Zaradi naglega boljšanja gospodarskega stanja je bilo letošnje praznovanje novega leta nadvse veselo NOVA GORICA, januarja -Tridnevno praznovanje novega leta je za nami. Povsod po okraju so bile med novoletnimi prazniki številne prireditve in zabave. Od Mirna in drugi prostori, kjer so razne organizacije in kolektivi priredili silvestrovanje, so bili polni mladine in starejših, ki so hoteli v ritmu valčkov in samb dočakati sklep sta- Branika do Trente ter od | rega in začetek novega leta. Medane v Brdih do Podnanosa, povsod so ljudje veselo pričakali konec starega in začetek novega leta. Hoteli, restavracije, kulturne dvorane iiiiiifiiiiiiiittiiiimmiiiiiiiiiiiiMMiiiiitiiiiiimiiJiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM IZ TRŽAŠKEGA Kako je s ponarejenimi živili v našem mestu Svoj čas so zavrnili tovarni veliko količino sladoleda Trst je med prvimi italijanskimi mesti glede nadzorstva nad živili, čeprav lahoratorji za analize niso zadostno opremljeni Tudi naše področje je zajelo vprašanje ponarejevanja živil, ki pa ni tako pereče kot v nekaterih italijanskih pokraji. nah in mestih. V tej zadevi je bilo te dni precej govora na občini, pokrajinski upravi, pri Združenju trgovcev, v tisku in med posamezniki. Spričo škandalov in sleparij, ki so jih odkrili in jih odkrivajo v velikih podjetjih prehrambene industrije v državi, so tudi naše gospodinje zaskrbljene pri nakupovanju živil. Go. spodinje zdaj bolj kot kdaj koli prej raje kupujejo domače pridelke, ker ne zaupajo več tako bleščečim reklamam in lepim zavitkom. Tudi predsednik pokrajinske uprave se je v svojem poročilu o letošnjem proračunu dotaknil tega vprašanja in omenil, da je pred časom pokrajinska uprava ustanovila na podlagi zakonskih predpisov zadevno službo, ki pa jo višje oblasti niso odobrile. Obljubil je, da bo napravil vse potrebne korake in posredoval, da bo lahko pokrajinska uprava tudi v tem pogledu izvrševala svojo dolžnost z nadzorstvom nad živili. Pripomnil je. da ima pokrajinska uprava že popolnoma opremljen laboratorij za razne analize. Pravijo, da je naše mesto nad živili med zadnjih sej občinskega sveta, še nekatere pomanjkljivosti, ki jih vsa dobra volja in spretnost nameščencev omenjenega urada ne more nadomestiti pri raznih analizah. V Trstu glede ponarejevanja živil ni prišlo še do velikih škandalov, kar se tiče seveda tukajšnjih izdelkov; je pa nekaj primerov, ki bi jih lahko preprečili, oziroma odpravili. Pred leti je bila v Trstu navada, da so slaščice in torte, ki niso bile pripravljene z maslom, imele rumen listek. Potrošnik je tako vedel, kaj je kupil. Te navade, oziroma takega predpisa, zdaj ni več; lahko pa bi ga spet uvedli. Morda nekateri mislijo, da take oznake niso potrebne, češ, da izdelki niso škodljivi. Za potrošnika pa ni važna samo ugotovitev, če je jestvina, ki jo kupi, škodljiva ali ne, ampak je še bolj važno če ima dovolj hranilnih in zdravih snovi. Taka je zadeva na primer glede sladoleda. Zadnja leta se je povsod razširila prodaja industrijskega sladoleda raznih vrst. Tak sladoled izdelujejo veliki industrijski obrati in ga pošiljajo v oddaljene kraje in mesta ter ga spremljajo z bučno reklamo. V večini primerov gre za izdelke, ki imajo malo ali nič hranilnih glede nadzorstva med prvimi mesti v Italiji in snovi. Marsikaterega potrosm-da imaio v marsikaterih ita- ka preslepi lepa konfekcija. . . r ... 1 1 i rr 1 ’ . t. i n In n nklncti lijanskih mestih za vzgled delovanje tržaškega higienskega urada. Kljub temu pa so glede opreme, kakor je izjavil odbornik Pecorari na eni iz- Kljub temu pristojne oblasti niso še obvestile prebivalstvo ki izdelujejo sladoled s pristnimi in hranilnimi surovinami. Glede kakovosti takega sladoleda pa so tržaški sladoledarji znani daleč naokoli. Pred časom se je zgodilo, da je neko veliko industrijsko podjetje, ki dobavlja sladoled našemu mestu, moralo vzeti iz tržišča vso pošiljko, ker je zadevni urad ugotovil, da v sladoledu ni bilo hranilnih snovi in da je bil v njem namesto čokolade, kakor je trdilo podjetje, le nadomestek kakava. O vsem tem pa higienski urad ni obvestil javnosti Zborovski natečaj «Illersberj>» bo vsako leto V ponedeljek je župan Fran-zil sprejel Giorgia Vidussija, načelnika odseka avtonomnih sporedov italijanske RTV v Trstu. Vidusso je obvestil župana, da je glavno ravnateljstvo sklenilo, da se dveletni natečaj za zborovsko petje «A. Illesberg« spremeni v vsakoletnega, s čimer so ugodili županu, ki je večkrat posredoval pri inž Rodinoju, pooblaščenem upravniku RAI. Natečaj bo vseboval tekmo folklorističnih pevskih zborov, za kar bo- t do zvišali tudi nagrade. V ta o tej "zadevi. Pri *tem naj Še namen bodo ustai ovili tudi omenimo, da so zaradi tega častni odbor in župana so poželo prizadeti domači obrtniki, vabili, naj v njem sodeluie. Izjav a dr. Caidassiia o rimskih razgovorih Pričakuje se sklenitev sporazuma za češki promet že v januarju Vse je seveda odvisno od višine m načina plačevanja pristaniških tari j Tržaški gospodarski krogi si že dolgo časa prizadevajo, da bi izboljšali promet tržaškega pristanišča z njegovim zaledjem Se posebno pa se sedaj trudijo, da bi pritegnili čim-več češkoslovaškega uvoza in izvoza. Pred drugo svetovno vojno je bila namreč Češkoslovaška eden izmed največjih klientov tržaškega pristanišča. V povojnih letih pa se je češki tranzitni promet skozi Trst zelo močno znižal. Da bi češkoslovaški tranzitni promet dosegel predvojno raven, je prišlo do preteklih mesecih do vrste razgovorov med češkoslovaškimi in italijanskimi gospodarskimi strokovnjaki. V Trstu, na Dunaju in v Pragi so proučili vprašanja tarif in prevozov, ki zanimajo tudi Avstrijo. V preteklem novembru je komisija tržaške trgovinske zbornice obiskala Prago, kjer je imela izčrpne razgovore s češkoslovaškimi zunanjetrgovinskimi predstavniki. Pred nekaj dnevi pa je minister za zunanjo trgovino Del Bo povabil v Rim predsednika trgovinske zbornice Caidassija, da bi skupno proučila položaj. O rezultatih rimskih razgovorov je dal dr. Caidassi tržaškemu radiu naslednjo izjavo : «V zvezi z obiskom komisije trgovinske zbornice v novembru v Pragi se nadaljujejo pogajanja, da bi se dokončno sklenil sporazum, ki bo zagotovil našemu pristanišču in njegovim pomorskim zvezam večjo količino prometa. V decembru so bila na Dunaju in v Pragi pogajanja med zainteresiranimi železniškimi upra- vami. V ponedeljek je minister Del Bo sprejel predstavnike trgovinske zbornice iz Trsta in zagotovil vso svojo podporo sedanjim pobudam. Zatem so imeli ti predstavniki nadaljnje stike na ministrstvu za zunanjo trgovino z generalnim ravnateljem Di Falchijem in drugimi visokimi funkcionarji v isti namen. V tem času so bili razgovori tudi na češkoslovaškem poslaništvu v Rimu in menim, da bomo lahko končali pogajanja s Ceho-slovaki tu v Trstu še ta mesec, tako da spopolnimo sporazume. ki se tičejo prometa v letu 1960 ter da se bo zatem takoj začelo pošiljanje blaga To je toliko bolj važno, ker bo ta prvi sporazum lahko utrl pot za večji razvoj češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi Trst v prihodnjih letih«. Kakor vidimo! je dr. Caidassi precej optimističen. Kot smo glede češkoslovaškega prometa skozi Trst že večkrat poudarili, pa bo seveda potek pogajanj odvisen od tega, ali bo vlada pristala na tarifne in plačilne olajšave v tržaškem pristanišču. «#------ Od 18. do 20. februarja pokrajinski kongres FIOM Pokrajinski izvršni sindikat FIOM je na svoji seji v torek razpravljal o pripravah za sklicanje drugega pokrajinskega kongresa v zvezi z vsedr- žavnim kongresom FIOM. ki 1 20 dni. bo od 9. do 13. marca v Bresci, Pokrajinski kongres FIOM bo v Trstu 18., 19. in 20. februarja. Da bi začeli predkongresno diskusijo, bo 13. t. m. skupščina sindikalnih aktivistov FIOM. Glede predkongresnih zborovanj v raznih tovarnah bodo sklepali v prihodnjih dneh. Izvršni odbor je naročil tajništvu, naj pripravi potrebno gradivo za diskusijo in kongres. «»------- Prometna nesreča zaradi mokre ceste V bližini bazoviške mitnice na državni cesti s„e je včeraj zgodaj popoldne pripetila prometna nezgoda, zaradi katere sta morala oče in sin v bolnišnico. Okoli 14. ure se je Silvan Klatowsky od Sv. M. m. Spodnje peljal s svojim motorčkom po cesti proti mestnemu središču. Na drugem sedežu je sedel njegov 11-letni sin Silvan. Ko sta prišla blizu mitnice, je motor zdrsnil na spolzki cesti in oba sta se zvrnila na tla. Z zasebnim avtom, ki je privrzil mimo, sta se oba zatekla v bolnišnico, kjer so ju pridržali na II. kirurškem oddelku, in sicer malega Silvana zaradi ran po levi strani glave in na levi strani obraza, številnih odrgnin po rokah in nosu in zaradi udarca v trebuh, s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh; za njegovega očeta pa, kateremu so ugotovili več udarcev po raznih delih telesa, so mnenja, da se bo moral zdraviti 8 ali Samo v Novi Gorici so bile novo’etne zabave kar v šestih krajih, kjer se je zbralo nad pet tisoč ljudi. Med temi je bilo zlasti pri «Kekcu», v novi kavarni in restavraciji ter v hotelu «Sabotin» tudi lepo število gostov, ki so prišli na silvestrovanje s prepustnicami. Podobno je bilo tudi drugod po Vipavski in Soški dolini, saj ni bilo še nobeno leto doslej takega navala na gostinske lokale in na družabne prireditve, kakor je bilo prav letos. To veselje in razpoloženje je razumljivo če vemo, da je | znatno izboljšanje gospodarskega stanja v minulem letu pripomoglo tudi k uresničitvi mnogih želja posameznikov. Zaslužki zaposlenih so se povečali kar za 187 odstotka. V industriji, kjer je proizvodnja najbolj narasla, pa celo za nad 20 odstotkov. Do tega je privedlo doslednejše nagrajevanje zaposlenih po delovnem učinku. To pa vodi tudi k postopnemu spreminjanju strukture osebne potrošnje, ki se nagiba vedno hitreje v korist industrijskega blaga. Tako so ljudje v goriškem okraju lani kupili že mnogo več industrijskega blaga kot predlanskim, posebno tekstila in električnih pripomočkov za gospodinjstvo. Maloprodajna trgovina je prodala blizu 13 tisoč radijskih sprejemnikov, televizijskih sprejemnikov, električnih peči, sesalcev za prah, pralnih strojev in drugih sodobnih gospodinjskih pripomočkov, pa tudi kar za 42 odst. več tekstilnega blaga kakor leto prej. V tem večje zadovoljstvo vseh pa je tudi to, da je letošnje silvestrovanje poteklo povsod v najboljšem vzdušju, in razpoloženju, brez vsakih prepirov ter brez vsake omembe vredne prometne ali druge nesreče, brez katerih prejšnja leta novoletnega praznovanja ni bilo. Tako začenjajo ljudje v goriškem okraju novo leto zadovoljni nad doseženimi u-spehi v minulem letu in prepričani, da se bodo z vestnim delom in zalaganjem za nadaljnje povečanje proizvod- nje tako v industriji kot v kmetijstvu, tudi letos povečali svoje zaslužke in si izboljšali življenjsko raven. Načrtov za nadaljnjo rast gospodarstva na Goriškem je kar precej in mnoge naši ljudje že uresničujejo. Se posebno pomemben pa je bil zadnji teden minulega leta za Komence in Kobarid-ce. V Komnu so v sklopu tamkajšnjega podjetja »Aluminij«, ki izdeluje aluminijaste okvire za okna in druge potrebe gradbeništva, svečano spustili v obratovanje še livarno za aluminijaste odlitke. V novi livarni bodo izdelovali predvsem nekatere dele za potrebe tovarne «Tomos» v Kopru in avtomatične napajalnike za živino, pa tudi druge odlitke. Na odseku Soče med Trnovim in Kobaridom pa so začeli strokovnjaki geološkega zavoda Slovenije raziskovati strugo in obrežje Soče, da bi ugotovili če so podani vsi geološki pogoji za zajezitev Soče na tem odseku. Ce bodo sondiranja, ki so v teku, dala dobre rezultate, bo v prihodnosti zgrajena še e-na hidrocentrala na Soči. Po prvih zan. 'slih naj bi tik za kobariškim mostom čez Sočo, zgradili 60 metrov visok jez za katerim bi nastalo novo umetno jezero z nič manj kot 22 milijoni kubikov vode. J. J. ( Q1IiKPAMSCA~) Slovensko gledališče v Trslu V nedeljo 10. t. m. ob 15.30 premiera, ob 19. uri ponovitev v Avditoriju DANILO GORINŠEK SILNI BIČ VUadinvka igra v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: ADALBERT SVAGAN Prodaja vstopnic od petka 8. t. m. dalje v Tržaški knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-/92 ter dve uri pred pričetkom predstav v Ul. Roma št. 15-11. Samo mrtvi poznajo Itrook Ivu Ni človeka, ki bi natanko poznal Brooklyn, kajti potrebno bi bilo vse življenje, da bi se spoznal v tem presnetem mestu. Čakam na cestno železnico. Blizu stoji neki velikan in prvikrat je, da mi je prišel pred oči. Zdaj, razumete, je že videti divji; vidim, da se ga je dobro nasrkal, a da ga lahko prenaša; govori še prisebno in pri hoji ga kar dobro nese. Nameril se je k nekemu majhnemu možicu, ki stoji tam, in ga vpraša; «Kako se je treba peljati na 18. avenijo in na 67. cesto?« To vprašuje. «Jej! To ste me ujeli, šef,» pravi mali. «Sam še nisem dolgo tukaj. Kje bi naj bilo to? Zunaj v Flatbushu?» vpraša mali. «Nak!» pravd veliki. «Zunaj v Bensonhurstu. Nisem še bil tam. Kako se pride tja?» «^J e j!» pravi mali in se praska po glavi. Razumete, lahko je bilo opaziti, da ničesar ne ve. «To ste me ujeli, šef,» pravi «Nisem še slišal o tem. Ali ve kdo od vas?« se obrne k meni. «Gotovo,» pravim «Zunaj v Bensonhurstu je. Vstopite v ekspres za četrto avenijo in se peljite do 15. ceste, tam prestopite v lokalni vlak za Sea Bach in se peljite do o-semnajste avenije in do 63. ceste, potem greste peš ob štirih blokih navzdol. To je „vse,» sem rekel. «Pojdite no!» se vtakne nekdo vmes, ki ga nisem videl. Neki pametnjakovič, razumete. «Kaj neki govorite?« pravi. «Motite se. — Jaz vam povem, kako se boste peljali,« Pravi velikemu. »Na 36. cesti prestopite na linijo West End.» mu pripoveduje, «nato se pecite do New Utrechta na šest-najti aveniji in potem greste dva bloka tja in štiri navzgor ;n ste tam.» No, razumete, takle pametnjakovič. «0 seve!« pravim. «Kdo vam ■je neki to povedal?« Dečko me je ujezil, ker je hotel biti tako pameten. ((Koliko časa pa stanujete tu?« ga vprašam. »Stalno,« pravi. «Rojen sem v VVilliamsburgu in vam lahko pripovedujem stvari o tem mestu, ki jih še niste slišali.« «Res?» pravim. «Res!» pravi. «No, potem že lahko pripo-, vedujete stvari o tem mestu, o katerih tudi drugače njhče ni slišal. Najbrž si jih izmislite zvečer, preden greste spat, tako kot izrezujejo papirnate lutke ali kaj podobnega,« pravim. «0, seve,» pravi. ((Gotovo ste brihtni, kaj?« «Ah, ne da bi vedel,« pravim. «Dosiej ptiči moje glave še niso zamenjali z Lincolno-vim spomenikom. Toda klepetuljo že spoznam, če jo zagledam pred seboj,« pravim. «Tako?» pravi. »Zelo brihtni, kaj? No, tako brihtni niste, da vas ne bi kdo nekega dne razmazal po gobcu. Tako brihtni niste,« pravi. No. moj vlak je prav tedaj Pripeljal, sicgr bi mu takole še eno pritegnil. Toda ko sem videl svoj vlak, sem samo še rekel: «Ze prav, vi, prepirljivec! 2al mi je. da vas ne morem posnemati. Toda te vas bom srečal in. če hočete, u-Pam, zunaj na pokopališču.« Tako. In velikemu, ki je ves čas stal zraven, pravim: ((Pojdite z menoj!« Pozneje v vlaku ga vprašam; «Kam pravzaprav hočete zunaj v Bensonhurstu? Cesto in hišno številko menim!« Vnrašal sem ga to, razumete, ker sem si mislil, da mu bom morda lahko Pomagal, če mi pove naslov. «Oh,i> pravi. ((Nikogar ne i-ščem. Nikogar ne poznam tam zunaj.« ((Zakaj se potem peljete tja?« vprašam. «6h,» .pravi, «rad bi si enkrat ogledal Bensonhurst. U-Eaja mi ime, razumete Bensonhurst zveni tako lepo m saradi tega sem mislil: peljem se tja in si ga ogledam « “Kaj mj nski tvezete?« vprašam, «Lahko me imate vadi!« Razumete, mislil sem, d i mi hoče dečko nekaj natvesti. «Nak,» pravi. ((Govorim res-hioo. Rad se vozim okoli :n si ogledujem kraje s tako priletnimi nazivi. Sploh zelo rad hodim v najrazličnejša predmestja,« pravi. »Toda « pravim, «kako ste neki vedeli za takšen kraj. če biste o njem še nikoli slišali?« vdih, imam načrt,« pravi. “Načrt?« pravim. “Gotovo,« pravi. ((Imam na-,rt. na katerem so vsi ti kraji- C e nekaj takole zvem, ga lmam zmerom pri sebi« |h glej vraga! Res ga je Privlekel iz žena. Resnično ga ip imel. Resnico je govoril, im»i jp ve!ik0 skico tega pre-Sn®tega mesta z vsemi različnimi predeli na njej — Ca-Parsie in East N'ew York :n •jlatbush, Bensonhurst, South Jkooklvn, Heigts. Bay Ridge, Gfeennoint — vsi ti prekleti Prpdeli so stali pravilno na načrtu "Ste ?e mnogo obhodili?« ga vPrašam, “Gotovo,« pravi. «Precej. rJSvno sinoči sem bil doli v pd Hooku.« pravi. "Vraga! Red Hook!« pravim *^ai ste neki tam počel1?« *Gh,» pravi, one veliko, Ma- lo sem tekal naokrog. Bil sem v nekaj krčmah in sem pil. Toda največ sem letal okrog.« ((Preprosto letal okrog?« vprašam. «Gotovo,» pravi, «Da bi si stvar ogledal, razumete?« «Kam ste neki šli?« poizvedujem dalje. «Oh,» pravi, akako se kiraj imenuje, ne vem, toda pot sem na svojem načrtu zlahka našel. Sel sem čez veliko polje, kjer ni nobenih hiš, toda na drugi strani sem lahko videl lepo razsvetljene parnike. Iztovarjali so. Tako sem torej šel cez polja proti ladjam,« pravi. ((Gotovo,» pravim. «Vem. kje ste bili. Bili ste doli na Erie Basinu.« «Da,» pravi, «nekaj takega je bilo. Parnike so iztovarjali. Z velikimi dvigali in žerjavi. In nekaj ladij je stalo v suhem doku. Vse je bilo razsvetljeno in tako sem torej šel tja,« pravi ((In kaj ste potem napravili?« vprašam. «Oh, ne mnogo,« pravi. »Cez nekaj časa sem se spet vrnil čez polje in bil nato v nekaj krčmah, kjer sem pil.« (dn ni oilo tam nič novega?« vprašam. «Nak, ne veliko,« pravi. «V neki krčmi so bili dečki pijani in so hoteli narediti malo hrupa. Pa so jih vrgli ven. Eden od pijancev je hotel spet priti noter, toda bradati je zgrabil za palico od baseballa in jo potegnil izpod točilne mize. In dečko se je potuhnil,« pravi. ((Vraga,« pravim. «Red Hook!« «Gotovo,» pravi. «Se že u-jema, tam sem bil.« «No, bolje je, če ne hodite več tja,» pravim «Raje ne več!« «Zakaj?» vpraša, «Kaj naj ti bilo tam narobe?« «Eh,» pravim, «ravno tak prostor je, kamor se ne hodi. Tak lep prostor, kamor človek raje ne gre. To je vse.» ((Zakaj?« vpraša «Zakaj neki?« Vraga! Kaj naj počnem s človekom, ki je tako bedast? Vidim, kako brez pomena bi bilo, če bi mu kaj pojasnjeval. Saj ni ničesar uvidel. In tako mu samo pravim: «Tam se lahko izgubiš, to je vse.» ((Izgubiš?« vpraša. «Nak. ne bi se izgubil. Saj imam vendar načrt pri sebi.« Načrt? V Red Hooku? Eh! Tako je torej začel dečko znova in me spraševal v vseh mogočih oblikah: Kako velik je Brooklyn, če se povsod znajdem in kako dolgo , bi trajalo, da bi se človek znašel ((Poslušajte,« pravim. «To misel si takoj izbijte iz glave. Brooklyna ne boste nikoli prav spoznali. V sto letih ne! Vse svoje življenje sem preživel tu in še ne poznam vsega, kar je tu, kako boste neki vi spoznali celo mesto, če niti tukaj ne stanujete.« «Mhm,» pravi. «Toda jaz i-mam načrt. Potem je vendar laže!« «Z načrtom ali pa brez načrta,« pravim, «Brooklyna ne morete spoznati z nobenim načrtom.« ((Znate plavati?« me nenadoma vpraša. Kar tako Vraga! Takole mimogrede, razumete, sem vendarle uvidel, da je bil dečko nekako usekan. Seveda, pošteno se ga je napil, toda imel je tak nor odsev v očeh, ki mi ni ugajal. Torej; ((Znate plavati?« vprašuje. «Gotovo,» pravim. «Vi ne?« «Nak,» pravi. «Samo nekaj zamahov. Se nisem nikoli prav naučil.« «No,» pravim, «to je vendar lahko. Vse, kar se pri tem potrebuje, je nekoliko samozaupanja. Naučil sem se z osmimi leti, ko me je nekega dne brat porinil z doka v vodo. ’Zdaj plavaj!’ je rekel. I-mel sem obleko in vse na sebi. 'Zdaj plavaj, ali pa utoneš!’ je rekel. In verjemite mi, plaval sem! Ce veš, da moraš, lahko plavaš. Vse, kar pri tem potrebuješ, je nekoliko samozaupanja. In če si se enkrat naučil, si ni treba delati več skrbi. Nikoli ne pozabiš. To je nekaj takega, kar ostane za vse življenje,« pravim. «Znate dobro plavati?« vpraša. «Kot riba!« mu razložim. ((Pravilno, kot riba v vodi. Naučil sem se tamkaj pri do- ku z vsemi ostalimi dečki.« «Kaj bi pravzaprav storili, če bi videli, da se kak človek utaplja?« me vpraša dečko. «Kaj bi storil? Hm! Skočil bi za njim in ga potegni! ven,» pravim. »To bi storil.« »Ste kdaj videli človeka, ki se utaplja?« vpraša. , «Gotovo,» pravim. »Dvakrat. Vsakikrat na Coney Islandu. Dečka sta si upala predaleč ven in nista znala dovolj dobro plavati. Tako sta utonila, preden jima je mogel kdo priti na pomoč.« «Kaj bo z ljudmi, ki so tule zunaj utonili?« vpraša. «Kje utonili?« vprašam. «Tu zunaj, v Brooklynu.» «Ne vem, kaj s tem mislite,« pravim. «Se nikoli nisem o kom slišal, da bi bil tukaj v Brooklynu utonil. Kvečjemu v kaki kadi. Saj v Brook-lynu ne morete utoniti,« pravim. ((Utonete samo tam, kjer je voda, na oceanu.« ((Utoniti,« pravi dečko in strmi v svoj načrt. «Utoniti,» pravi. Zdaj sem opazil, da je bil resnično nor. Imel je tako bebast izraz v očeh, če je nekoga pogledal. In niti vedeti ne moreš, česa je tak človek zmožen. In tako sem, ko je vlak obstal, izstopil, čeprav še ni bila moja postaja, da bi počakal na naslednji vlak. «T,orej na svidenje, šef,» pravim. «Ne jemljite tega tako resno!« ((Utoniti,» nravi. «Utoniti.» In je strmel v svoj načrt. Vraga! Od tistega časa sem tisočkrat mislil na dečka in se spraševal, kaj je bilo z njim. Vraga! Ta je bil cepec! In kljub temu se sprašujem, kako se mu je vse izteklo. Ali mu je kdo prebil možganski predal ali pa še zmerom teka naokrog po mestu s svojim načrtom. Ubogi dečko! In kljub vsemu, vam rečem, se moram smejati, če se nanj spomnim. Najbrž je medtem uvidel, da gotovo ne bo tako dolgo živel, da bi spoznal ves Brooklyn. Da bi človek spoznal Brooklyn, potrebuje vse življenje. In še tedaj ne bi po. znal vsega. THOMAS WOLFE i — Znaš, Jakec, de jest be reku, de ni dobro znamnje, de se je novo leto začelo s tako m’glo. Vsi govorijo, de vse dobro kaze, ma tista m’gla vej me stri mislet. — Ben videš, de je dobra tudi tista m’gla .Vsaj stri mislet. Ma be je blo treba strašno dosti, zatu de be začeli vsi več mislet. — Vidi — denmo reč — glih ukuli novga leta so se začeli oglašat spet hitlerjanci. So začeli mazat njeh klu-kaste križe jen kričat proti Judam. Videš, anbot smo govorili, da so se Nemci — jen ne samo Nemci — spametli, ma zdej se vide, de ni neč res. De so ostali glih tašni, ku so bli. — Je prou res, de si začnu mislet. Jen jest bom reku še, de se je vre ska-zalo, de nista kriva vsega slabga samo Hitler jen Mušolini, ma še dosti dru-geh. Sej videš, de čeglih njeh dveh ni več, hitlerjanci jen fašisti so pej ostali. Jen čeglih so rekli, kadar je vojska končala, de je prepovedano bet fašist, so vselih ostali jen se tudi organizirali. Na Nemškem jemajo svojo stranko, ke vsi znajo, de so hitlerjanci, samo njeh vlada se dela. naumna, ku de neč ne zna. Jen tle, pr nas, je glih taku. Tudi tle znamo vsi, de so mišmi fašisti, samo vlada ne zna neč. Jen kadar kej nar-dijo, nikoli nobenga ne primejo. Jen taku bojo počasi dobili koražo jen bojo nardili kašno debelo. Jen vlada se bo nardila naumno jen bo samo »obžalovala«. — Znaš, kej rečem jest? Adenauer jema malo kej govort de «obžaluje-». če je pršlo do tega, je kriv glih uan, jen njegovi. — Kadu pej! Ma zastran tega vselih ni treba gledat preveč črno. Vidi ke se forte dela tudi pruti jen za mir. Samo kolko so se mamli, de be Gronchi ne šou u Moskvo! Pej bo vselih šou. Jen srn gvišen, de se bo v Moskvi dobro zastopu, zatu ke uan je pameten človek. — Tudi jest mislem taku. Jest rečem, de nam bo tu leto prneslo dosti novga jen morbet tudi kej dobrega. U Francji so — denmo reč — dobili za novo leto nov dnar. An frank ke je, ku prdvejo, težek. — Ben, če je tisti težek frank dober al ne, bomo šele vidli. Sej nazadne niso nardili druz-ga ku zbrisali dve j ničli. Namesto stu, bojo rekli aden. Ma ta reč ne bo rešla Štorje sez Alžiram. Tisto, viš, jej Prancozam dnar! Ma nazadne me tu ni nanka mari. Jest bol mislem na an lep začetek novga leta, ke smo ga jsmeli tržaški Slovenci. — A, vre znam. Ti misleš ta nov dijaški dom. Je treba reč, de je res nekej lepga. Lepi, veliki prostori, vse u lučeh, vse u laštrah. Poseben banjo. Jen tisto moderno uro brez cagarjev. Jest se prou godiram, kaku kašni čekirajo. — Ja, tudi jest sm forte kontent, de je zrasu ta lep dijaški dom. Ta dom bo kazau vsem, de smo Slovenci kulturen narod jen de znamo tudi najt dnar za pomagat mlademi rodi, de bo kej znou jen de ne bo taku šempjast ku midva. — Pej kej misleš, de samo midva! če be bla samo midva, be blo lepu na sveti. Jen midva nanka ne moremo naredet dosti škode tle pr temi zguni. Tisti, viš, nardijo dosti škode, ke so šempjasti jen jemajo še komando po vrhi. — Ben, tu jemaš pej prou! Se prou vide, de si z novem letam začnu mislet. Čeprav je do konca šole še daleč.. Kako gre kaj v šoli? Le na videz preuranjena razmišljanja o naših šolarjih Morda se bo komu zdelo preuranjeno, če se lotevamo vprašanja šole sedaj, ko ^ je mimo tkomaj prvo tromesečje. Toda otroci so že pokazali svoje prve uspehe in neuspe, he. Starši otrok, ki so jim o-troci prinesli domov «cveke», se prav gotovo ne bodo spraševali, ali je umestno ali ne, govoriti o šoli že sedaj. V začetku šolskega leta otrok po navadi kaže zanimanje za šolo, v redu opravlja naloge in vse teče kot namazano Po prvi vnemi pa začenja kazati utrujenost ali bolje nezanimanje za kak predmet in posledica tega je — neuspeh. Po prvem neuspehu se otrok ponovno zgane, toda kmalu vnema spet popusti. In čeprav je res, da je do konca leta časa dovolj: da se napaka popravi, ne smemo čakati, da se bomo reševali vprav v zadnjem trenutku, kajti to je zgrešeno iz dveh vidikov': predvsem je tedaj otrok že zares izčrpan, ker ga je celoletna šola utrudila, z druge strani pa se znanje, ki je bilo v naglici, rekli bi, s pospešeno brzino dojeto, dolgo ne ohrani. Ob neuspehu v šoli se morajo starši najprej vprašati, kje je vzrok. Ce gre za lenobo, kar ni nič nemogočega, je treba otroku dati več pobude, včasih tudi ostro bese- «Pereč problem prihodnosti - vprašanje kontrole rojstev» Vsako leto je na svetu 47 milijonov Če se bo porast prebivalstva nadaljeval v sedanjem obsegu, bo cez 740 let prišla na vsakega prebivalca komaj ena devetina kv. m površine Prebivalstvo sveta raste z eksplozivnim tempom. Porast svetovnega prebivalstva je podoben atomski verižni reakciji, nad katero smo izgubili kontrolo. »Eksplozija človeštva« — tako je ta pojav imenoval eden od najbolj slovitih biologov, angleški učenjak sir Julien Huxley, bivši predsednik UNESCO, brat znanega književnika Aldousa. Zemlja postaja mravljišče, v katerem prebivalstvo raste s silovitim tempom, ki pa se, in to iz očitnih razlogov, samo ne povečava. V poslednjem stoletju se je na svetu rodilo več otrok kot v njegovi celotni dotedanji zgodovini. Vsako leto mora svet nahraniti 47 milijonov «novih ust«, to pa je več kot število prebivalstva današnje Francije. Vsaki dve sekundi se rodijo trije otroci, vsako minuto 90 otrok, vsako uro 5400 o-trok, vsak dan imamo 130.000 uspešnih porodov. Učenjaki so zaskrbljeni. E-vo kaj pravijo ali so dejali nekateri od njih; Albert Einstein: «Fantastično povečanje prebivalstva ustvarja položaj, dimilo in ieleoiziin ---------Četrtek, 7. januarju 1900 —------ Radio Trst A Nacionalni program Slovenija 7.00 Jutranja giasoa in , koledar; 11.30 Dtobiž od1 vsepovsod in... »Potovanje po Italiji«, turistični razgledi; 12.10 Z« vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Mantovani; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Radijska univerza — Franc O-rožen: «2ivljenje Babiloncev ‘n Asircev«, 18.10 Koncert čelista Giacinta Caramie; 18.35 Zbor Lisinski; 19.00 Sirimo obzorja — Drago Stoka: «Gerard Phi-lippe«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Igrata orkestra Greger in Kaemptert; 21.00 Josip Tavčar: «100-Ietnica smrti Thomasa Babingtona Macau-laya»; 21.15 Simfonični koncert: C.eorges Bizet, Chopin, Honeg-ger, Stravinski, v odmoru, I/. sodobne književnosti: «Abton Ingolič in njegova zbirka .Vidim te Veronika’«, nato Južnoameriški Odmevi. Trst 12 10 «Tretja stran«, kronika umetnosti, slovstva in predstav iz Vitima in Gorice. Koper 5.00—6.15 Prenos kL; 6.15 Ju- tranja glasba; 700.7.15 Prenos KL: 7.15 Glasba za oobro jutro- 11.00 Otroški kotiček. (.Knjižna polica«; 11.30 Lhotka »Koncert za violino«; U.45 zenski kotiček; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza: ((Zdravstveno varstvo zene ir. otroka«; 13.50 Odlomki iz operete ((Melodije srca«, 14_ -Glasba po željah; 15-20 Dai m at Inske popevke; 15.40 16 v0 Prenos RL; 16.00 Ritmi; 16-™ Izbrane strani: «Prljatelj», M. Rožanc; 16.50 In-terinezzl J. Brahmsa; 17.30 Operni stavki; 18.00—19.00 Prenos RL; 19.00 Zabavne melodije; 19.30—22.15 Prenos RL; 22.15 Predstavlja mo vam Joa Harveya; 22 35 Glasba za lahko noč. 11.00 Radijska šola; 11.30 Zivl glasovi; 11.35 Giasbeno življenje v Ameriki, pripravil Ver-ga-ra Caffarelli; 12.10 Vrtiljak motivov: Latilla, Pizzi, Toglia-ni itd.; 12.23 Glasbeni album: 16.00 <(Zveplenke», pravljice in zgodbe za najmmlajše, pripravila G!a*dys Engely; 16.30 ((Plače de 1’Etoile«, sličice iz Francije; 16,45 Rimska predzgodovina: Lazio se dviga iz morja; 17.40 V naših dneh: zanimivosti o vsem in od povsod; 18.00 Najnovejše znanosti: umetni sateliti, atomska pogonska sila; 18.30 Radijska šola; 21.00 «Fe-dra« Gabriela D'Annunzia, glasba Pizzeti, II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Izberite sl svojo ljubavno pesem; 11.12 Glasba za one, ki delajo; 13.45 »Severnica« — moda; 14.45 Orkester dneva: Nelson Rid-dle: 16.00 Italijanske ljudske popevke; 16.20 Fantazija motivov, pojejo Marisa Collomber, Aureiio Fie-rro, Natalino Otto itd. 17.30 Koncert operne glasbe, vodi Massimo Freccia, sodelujeta sopranistka Moflo in tenor Ismon-do; 18.30 Zaplešite z nami; 20.30 Stefano Sibaldi vodi glasbeno prireditev «Arcidtapason»; 22.00 Komorno gledališče, sodeluje Jean Tardieu. III. program 17.00 Solistični koncert: Mozart; 1800 stara zgodovina: pogovor o zgodovini in zgodovinarjih, priredil Giovanni Forni; 18.30 Boris Blacher: »Ornamenti«; 19.00 Razvoj elektrodinamike, pripravil A. Alberigi; 19.15 Italijanska lirična poezija 17. stoletja; 20.00 Vsakovečern! koncert: Schubert, Prokofijev; 21.30 (illijada v copatah«; «Oblomov-ščina« v sedanji psihologiji po raznih avtorjih, izvaja rimski radijski oder; 23.15 Mala pesniška anatologia 8.05 Zveneče kaskade; 8.40 Glasbene matice; 9.00 Z glasbo v deželi Tisoč In ene noči — Rimski - Korsakov: Šeherezada; 9.45 Poje «Tennessee» Ernie Ford; 10.10 Dve skladbi za klavir W.A. Mozarta; 10.30 Zvočni kaleidoskop; 11.00 Trije operni dvospevi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Venček slovenskih narodnih; 12.15 Kmetijski nasveti: Varstvo sadovnjakov proti pozebi; 12.25 Manuel de Fal-la: Fantasia; 12.40 Češke in moravske ljudske pesmi; 13.30 Stari in novi Rossini: Seviljski brivec;’14.05 V plesnem ritmu z ansamblom Mojmira Sepeta; 14.25 Šport In športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ob 150-letnlct Chopinovega rojstva; 16.45 Godala in mandoline; 17.10 ((Pastirček« — Pesmi Petra Liparja; 17.30 Odlomki iz znanih operet; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza, Dobovišek: O kuitudi Eskimov; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Samuel Coleridge: Pesem starega mornarja; 21.40 Komorni inter-mezzo; 23.10 Majhna revija popevk; 23.40 Dušan Kostič: Črnogorska suita. Ital. televizija 17.30 TV za mladino: posebnosti, igre in pesmi mladega sveta, vedi Silvio Noto, režija Le-lio Dolletti; 1845 Stari in novi šport; 19.00 tečaj angleščine; 19,30 Lahka glasba in pesmi z orkestrom Giannija Ferrija: 20.00 TV za kmete: rubrika posvečena poljedelstvu in vrtnarstvu; 21.00 «Campanile sera« — vodi Mike Bonglorno. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. poln problemov, do sedaj še nevidenega obsega.» Sir Julien Huxley: ((Pro- blem eksplozivnega porasta svetovnega prebivalstva ja največji problem, ki po svoji resnosti ne zaostaja za problemom vojne ah miru.» Dr. Vanevaar Buch, atomist: «Ce ne bo znalo zavreti svojega prirastka, bo človeštvo doživelo katastrofo.» Arnold Toyinbee, zgodovinar, «Pereči problem prihodnosti bo vprašanje kontrole rojstev.» Danes živi na svetu okrog 2.750.000.000 ljudi; čez 40 let, v začetku naslednjega tisočletja, bo prebivalstvo sveta znašalo nad 5 milijard in pol ljudi; čez sto let pa bo. morala Zemlja prehraniti okrog 9 milijard ljudi (če bo to sploh zmogla). Ne gre le za to, da raste prebivalstvo sveta; narašča tudi sam tempo njegovega porasta. Ce se bo tempo porasta svetovnega prebivalstva tudi v daljni prihodnosti tako stopnjeval, bomo imeli naslednje stanje, čez 740 let bo na vsakega človeka prišla komaj ena devetina kvadratnega metra površine; čez 1700 let bo teža vseh ljudi na Zemlji enaka teži naše Zemlje; čez 2400 let bo prebivalstvo Zemlje težko kot Sonce! Očitno je torej, da je treba nekaj ukreniti, da bi preprečili katastrofo. Tega se zavedajo predvsem učenjaki. Leta 195-1 se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov vršila v Rimu prva mednarodna konferenca, posvečena temu problemu. 68 držav je poslalo na to konferenco 650 u-čenjakov in strokovnjakov. Zaključek je bil, da je kontrola rojstev vprašanje, ki ga je treba rešiti brez odlaganja, in to v svetovnem merilu. V ostalem pa taka rešitev ni nova. Kontracepcija se je široko prakticirala že v starem Egiptu. K njej so se zatekale, z večjo ali manjšo u-činkovitostjo, tudi mnoge druge civilizacije. Danes temu nasprotuje samo katoliška Cerkev, «poslednji Mohikanec« na področju protiznanstvenih predsodkov. Upoštevati je treba seveda tudi ((drugo stran medalje« ki je v tem primeru ugodna. Živimo v dobi velikega napredka znanosti. Velike, nove uspehe ne doživljamo le na področju atomistike, ampak tudi v poljedelstvu. Z uporabo atomskega žarčenja (gre seveda šele za začetne uspehe), se ustvarjajo nove vrste kulturnih rastlin. Odkrili tudi povsem novo tehniko poljedelske proizvodnje, ki sploh ni odvisna od tal. Gre za tako imenovano hidropomko, ki omogoča gojenje kulturnih rastlin na povsem industrijski način. Rastline se gojijo brez zemlje, tako da se njihove korenine nahajajo v vodi, ki smo ji dodali hranljive sestavine. Proces rasti se na ta način zelo pospeši, hkrati pa sp poveča donos, ker rastlina na troši svoje življenjske e-nergije za to, da se s kereni-nami prebita skozi tla Dela se tudi na tem, da bi se po- večala prehrana človeštva z t prebivalstva eden od osnov-izkoriščanjem povsem novih j nih pro-blemov današnjega sve-prehrambenih virov. Učenja-1 ta. To vprašanje se sicer tiče ki so se zlasti orientirali na I bolj bodočih generacij, kakor morske rastline, predvsem na alge, 'ki so izredno bogat vir beljakovin, ene od treh osnovnih hranljivih sestavin. N teh poslednjih . Jetih. so se. znan-, stveniki v ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in zlasti na Japonskem — kjer je vprašanje prehrane prebivalstva zelo akutno — vrgli na iskanje postopka, ki naj bi omogočil, da bi se alge uporabile kot vir za ljudi primerne hrane. Seveda je tu še druga možnost, namreč da se alge uporabijo kot surovina za proizvodnjo krme za živino, pa da se tako poveča proizvodnja mesa. Na tem področju so že dosegli prve večje uspehe. in v nekaterih japonskih mestih že proizvajajo hrano, za katero so alge služile kot surovina. Koliko ljudi bomo mogli na ta način prehraniti? O tem je zelo težko dati kakršno koli zanesljivo prognozo, vendar je moč reči, da bi taki postopki omogočili prehrano tudi človeštva, ki bi bilo nekajkrat številnejše od današnjega. Toda kljub vsemu temu je samo po sebi razumljivo, da je treba današnji tempo porasta svetovnega prebivalstva vsekakor zmanjšati. Predvsem ne moremo pričakovati, da bi se obljube znanosti uresničile v tako kratkem času, da bi s tem rešili to vprašanje. Pa tudi če bi nekoč to -rešitev dosegli, bi to v najboljšem primeru -vprašanje porasta prebivalstva samo ublažilo. Zato ni danes več nikakršnega dvoma, da je ((eksplozivni« porast današnjih (dasi prenaseljenost obstaja že danes v mnogih delih sveta), toda to nas vendarle ne rešuje obveznosti, da težimo k rešitvi« tega vpraša-, nja. do. Huje je, če je vzrok neuspeha v nezanimanju otroka. Takoj moramo reči, da je za našo dobo. ko se govori le o najnovejših dosežkih tehničnih ved, naš .učni načrt zastarel, zato otroka z bujno fantazijo marsikatera snov ne zanima. Pri tem moreta pomagati dva činitelja: na eni strani starši, na drugi strani učno osebje. Ustavimo se najprej pri učnem osebju. Učitelj ali profesor bi se moral bolj poglobiti v psiho svojih učencev in zbuditi v njih zanimanje za snov. So profesorji, ki menijo, da je njihov predmet edini, hkrati pa se ne potrudijo toliko, da bi ga. za mladino pripravili prikupnejšega. Sicer je gotovo, da iz suhoparne snovi ne moremo napraviti kdo ve kako veselega predmeta, toda iz vsake snovi, iz vsake panoge znanosti se da izcimili nekaj, kar bo učenca zanimalo, pa naj gre za otroka v osnovni ali v srednji šoli. Predmet oziroma snov je treba pač prikazati tako, da bo otroka zanimala, da bo nekako pričakoval, kaj bo prinesla naslednja učna u-ra. Sicer pa spada to v območje pedagogije, kamor se ne bomo vtikali. Učitelj ali profesor se mora zavedati dolžnosti do svoje vloge in svojega poklica. Vse drugačna pa je naloga staršev, ki opazijo, da njihov otrok v tem ali onem predmetu šepa. Predvsem je treba staršem povedati sledeče; ni nujno, da vsak dijak postane ((doktor«, pa naj gre za odvetnika, zdravnika, ali kateri koli akademski - poklic. Tudi drugi poklici so častni, so docela vredni človeka. Ce pa pri otroku vidimo, da ga šola mika, če vidimo, da mu pretežna večina snovi gre dobro od rok, b: bilo škoda, da bi zaradi ene ali dveh snovi zavrgli talent, če otrok pač ni našel s predmetom, z določeno snovjo tistega stika, ki bi ga moral imeti, da bi mu učenje bilo lažje. V tem primeru seveda ne bomo prav nič opravili z grožnjami. Ni redko, ko od očeta slišimo, da bo sina — študenta, ki šepa — poslal za mehanika. Morda bi tak oče s tem napravil- sinu še uslugo. Veliko mladine je, ki jo praktično delo, posebno nekatere stroke tehničnega značaja, bolj mika. kot. pa salta znanost, s katero se ulbija >v šoli. In če oče zagrozi sinu, da ga bo poslal v mehanično delavnico, bo sin še bolj zanemarjal pred. met, ki mu ne gre. Prav takd bo zanemarjala določen pred* met hči, če ji bo mati reklaj da bo šla za šiviljo, ko pa de-klica ali dekle že sedaj ves čas čepi ob kaki modni revi. ji. ali kroji. in predeluje obleko, da bi za gotovo bila «.po zadnji mo'di». Kot vidimo, sa take grožnje neuspešne, ša manj pa bi mogle biti uspešne še ostrejše grožnje, Ce torej hočemo, da se bo otrok, da se bo dijak lotil tudi tistgga predmeta, ki mu ne diši, mu moramo na ustrezen način prikazati, kako potrebno je znanje. In ko se bo nato v snov uvedel, ga bo snov tudi, zamikala! Za primer bi navedli nekega znanega slovenskega matematika, ki je skozi vso realko imel popravne izpite iz matematike. Ko se je vpisal na dunajsko univerzo, je vpisal matematiko in pozneje postal profesor —• matematike na dunajski univerzi. S poglabljanjem v snov, ki je večini študentov ne le dolgočasna, pač pa odvratna, se je zanjo tako navdušil, da ji je posvetil vse življenje. Ne mislimo, da bo isto tudi z našimi šolarji, ki jim ta ali oni predmet ne gre, toda vzbudimo v njih vsaj toliko zanimanja, da bodo snov spro. ti obdelovali in da jim pred koncem leta ne bo lezla voda v grlo, kajti v tem primeru bo dijak ali padel ali pa bo zlezel «skozi šivankino uho* in v naslednjem razredu mu bo slaba predla. Starši, ki i-majo življenjske izkušnje za seboj, morajo otroku, ki je še brez njih, pomagati, da se ne bo kdaj pozneje kesal, ker ni znal dovolj ceniti dobe. ki je priprava za vse življenje. Do konca šolskega leta je časa dovolj, da se napake popravijo. Toda popravljati jih moramo družno — dijaki m starši, da ne govorimo o učnem osebju. Staro ob novem niiiiuiimimiiiiiuiiniiminiiiinniiioiiinioiKKiiiiiiiiiKiiiiiiniiiKOiiiliiiiiniliKDi" 0 pomladanski in poletni modi Medtem ko si večina žensk izbira še zimske obleke, so prišli modni ustvarjalci že na da nz novo poletmo modo. Velikih modnih revij s poletnimi modeli sicer še ni bilo, vendar so skoraj že t’se znane modne hiše tako v Italiji, kot tudi v Franciji in Angliji pokazale, kakšni modni liniji nameravajo sle-aiti za letošnje poletje. Pred nekaj dnevi je avtobus novinarjev odpotoval iz Milana v Parmo, kjer je bila prva letošnja modna revija spomladanskih in poletnih modelov. Italijanske modne hiše so se letos uvrstile spet med tiste modne ustvarjalce, ki diktirajo ženskam, ob nastopu vsake nove sezone, modo. Ta prva modna revija je bila res bogata, tako kar se tiče modelov, kot tudi tkanin, iz katerih so bile posamezne obleke. in plašči napravljeni. Med oblekami je bilo največ chemisier oblek, ki so sicer že več let v modi, a bodo ostale, prav zaradi svo-ip enostavnosti in preproste linije verjetno še precej časa na prvem mestu. Seveda pa zahteva takšna preprosta obleka tepe tkanine: za dopoldanske obleke m za šport so modni ustvarjalci uporabili v glavnem debelo tkano platno ali soilo v temnejših barvah (največ v kavni barvi); za svečanejiz priložnosti pa so uporabili organdis iz nplona in iz chif-fc-na. Novost letošnje poletne mode 'so bluze iz zelo živo-pisane svile, kot tudi bluze, napravljene iz svilenih rut z velikimi vzorci. K takšni bluzi bomo nosile ruto iz istega blaga in tudi torbica bo po možnosti iz istega blaga, ali pa vsaj z enakim vzorcem. Za večerne priložnosti bo v modi črna bluza, ki jo bomo okrasile z raz-n im umetnim cvetjem. tDru ga modna novost so plašči in jopice iz istega blaga kot obleke. Če bo torej obleka enobarvna,,potem bo tudi plašč ali jopica iz istega blaga. Lahko pa bodo takšni plašči tudi iz živopi-sane svile, kot tudi iz črtastega blaga. K takim plaščem spadajo, seveda, zelo gladke in enostavne obleke. Ce pa bo jopica ozko krojena, potem m lahko privoščimo k njej tudi široko rezano krilo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)] Novice, ki jih boste prejeli, bodo zadovoljile vašo dušo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.)l Ce., ljubite znanstveno čtivo, morete pričakovati darilo, ki vas bo razveselilo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne prepustite se skušnjavi, da bi opustili obvezo, ki vam je zelo zoprna. RAK (od 23. 6. do 22 7.V, Nekaj več domišljije v življenju in ne bojte se gledati nanj z neke druge plati. LEV (od 23. 7. do 22. 8.)’ V zvezi z nekim malenkostnim prepirom boste spoznali neko zanimivo in pravično o-sebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razsodno boste ocenili to, kar so drugi obsodili. Dobro moralno razpoloženje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neka simpatija, na katero niste računali, vam bo olajšala delo. Nerazpoloženje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Utegnete srečati osebo, ki vas že dlje časa izredno zanima. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Majhen nesporazum zaradi nediscipliniranosti najmlajših Zdravje dobro. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sreča in okoliščine vam bodo šle na roko, toda ne pokažite svojega zadovoljstva. VODNAR (od 21. 1. do 13. 2.) Ne bodite raskrbljeni za. radi spletke, ki je delo neke zavistne osebe. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)’ Majhne materialne nevšečnosti, toda s sreč boste pridobi-(Foto M. Magajna) li izgubljeno. Pazite na jetra. iiiiTiiiiiiiiiiinmmiiiiiHinmiiiiirnuiiiniMiMnuiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimiiiiiitil čil. Da je bil obisk indu-strijcev na tej modni reviji tako velik, ni le naključje: že nekaj let zapovrstjo se je namreč pripe- tilo, da so začele tovarne * konfekcijo, z izdelovanjem modelov, ki so jih modni ustvarjalci kasneje ovrgli, ker so se v zadnjem trenutku premislili in spremenili modno linijo. Industrijci so seveda utrpeli škodo, ker niso mogli svojih oblačil prodati, ali pa so jih morali pred prodajo spreminjati. Tokrat so gotovi, da bodo ubrali pravo modno linijo, kateri bo ženski svet v novem letu v glavnem sledil. HOROSKOP ZA DANES__ Največ uspeha so ^mele pri modni reviji športne obleke, plašči in jopice — torej oblačila, ki jih današnja ženska najraje nosi, ker so lepa in praktična. Modno revijo v Parmi si je ogledalo, poleg številnih žensk, tudi precejšnje število italijanskih industrij-cev, kot tudi tujih kupcev. Prvi so si hoteli zagotoviti najlepše modele po katerih bodo začeli s serijskim izdelovanjem posameznih obla- zavezammi očmi — Pravil si, daj se tzkažil da ga pobiješ tudi Nekaj misli k članku ravnatelja Pokrajinske turistične ustanove Sodelovanje med tržaškimi in slovenskimi turističnimi ustanovami bi koristilo Trstu Pokrajinska turistična ustanova se pripravlja za sprejem tujih turistov, ki bodo navalili v Italijo za olimpiado v Rimu G. Doro Rinaldini, ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove, je v včerajšnjem «Gazzet-trnu* objavil daljši članek o turizmu na našem ozemlju ter o uspehih, ki so bili doseženi na tem področju v lanskem letu. O delovanju Pokrajinske turistične ustanove in o turističnem prometu v lanskem letu smo tudi mi že obširno poročali, tako da ne kaže ponavljati že znanih reči. Toda dr. Rinaldini zaključuje svoj Članek s pozivom, da je treba že sedaj misliti na bodočo, to je letošnjo turistično sezono, ko se predvideva zaradi olim-piade velik dotok tujih turi-tov v Italijo in tudi v naše mesto. Menimo, da je ta poziv povsem na mestu. In prav ob tej priložnosti se nam zdi potrebno, da še enkrat poudarimo pomembnost našega mesta ne samo kot turistično zanimive točke, temveč zlasti kot izhodiščne točke za ekspanzijo tujih turistov v Jugoslavijo ali iz nje. Pred nedavnim je neki tržaški list opozoril oblasti, da je v letu olimpiade pričakovati velik dotok tujih turistov ne samo v Italijo, temveč tudi v sosedne države. Nedvomno bo dalmatinska obala privabila mnogo teh turistov, a ne samo dalmatinska obala, temveč tudi drugi kraji Jugoslavije, saj je znano dejstvo, da prihaja v sosedno državo iz leta v leto več tujih turistov. List nato toži, da Italija ni prisotna s svojimi ladjami v Jadranskem morju, kjer sploh ne obstaja konkurenca, saj opravljajo ves potniški promet tako rekoč izključno ladje jugoslovanskih .pomorskih družb. Ob zaključku pa je člankar, ,kot smo lahko že večkrat brali, ponovno zahteval, da se tudi v Jadranskem morju uvedejo potniške pomorske proge in da je treba zato dati na razpolago nove, moderne ladje... Vse to, kar se sedaj piše že nekaj časa v italijanskih listih, smo v našem dnevniku nakazali že mnogo prej. Izhajamo namreč iz dveh gledišč: prvič, da kljub dobro organizirani pomorski službi jugoslovanske ladje le s težavo žadoščajo vse večjemu potniškemu prometu, predvsem seveda v turistični sezoni, in drugič, da bi lahko Trst, kot naravno izhodišče za mnoge zaledne države srednje Evrope prevzel del tujskega prometa na Jadranu. Zato bi potenciranje potni-žko-pomorskega prometa z italijanskimi ladjami nedvomno prispevalo k okrepitvi tujskega prometa tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Trst pa bi lahko postal izhodiščno pristanišče, kar bi prav gotovo prineslo našemu mestu določene koristi. Potem smo že večkrat ome- nili, da predstavlja Trst prehodno točko v prometu tujih turistov, ki potujejo skozi naše mesto v Jugoslavijo ali iz nje. Letos se bo ta promet zaradi olimpiade prav gotovo močno povečal in zato, je poziv ravnatelja Pokrajinske turistične ustanove vsega upoštevanja vreden. Toda kot smo že mnogokrat poudarili, ni dovolj, da v inozemstvu delamo propagando za počitnice v naših obalnih krajih, kajti če primerjamo številke preho-dov tujih turistov, ki potujejo skozi naše mesto z onimi o nočninah, tedaj kaj lahko ugotovimo, da se jih le minimalno število ustavi v našem mestu. Prav zaradi tega bo letos prav od Pokrajinske turistične ustanove v mnogočem odvisno, če bomo uspeli v našem mestu zadržati čimveč tujih turistov, pa čeprav le za kratko dobo. Mi mislimo, da je že prišel čas, ko bi lahko na Pokrajinski turistični ustanovi pogledali stvarnosti v oči. Dejstvo je namreč, da smo bili vsa dosedanja leta priča izredno velikemu prometu tujcev skozi naše mesto m da ni nihče, vsaj javno ne, doslej rekel ene besede ali dal enega predloga, ki bi stremel za tem, da se to, za naše mesto neproduktivno gibanje usmeri v produktivno Nič ne rečemo,! saj je prav, da se inozemskim potovalnim uradom de-1 lijo brošure in reklamni le-1 taki o lepotah Sesljana in Devina, da se kaže miramarski grad in opozarja na pomembnost tržaškega pristanišča toda pričakovali, bj, da bi bilo v teh letakih vsaj z besedico omenjeno, da predstavlja Trst tudi izhodiščno točko za Dalmacijo in Jugoslavijo sploh, da lahko tujci iz Trsta napravijo kratke izlete recimo v Postojno in Škocjanske jame itd. Nekoč smo že omenili primer letoviščarskih krajev ob Vrbskem jezeru, kjer stojijo skoraj pred vsakim hotelom taksiji, ki za nekaj tisoč lir odpeljejo letoviščarja v Postojno, na Bled, v Trst, Benetke ali Portorož. In od Vrbskega jezera je vseeno nekaj več kilometrov do Postojne kot iz Trsta! Hočemo reči, da bi lahko Trst svoj položaj izkoristil tudi na ta način, namreč za kratke izlete v bližnje jugoslovansko zaledje. Res je, da bi od tega imel nekaj koristi tudi jugoslovanski turizem, toda nemajhne koristi bi imeli tudi mi; tujci bi se zadržali v naših hotelih, potovali bi z našimi avtobusi, ogledali bi si tudi tržaške zanimivosti itd. Vsega tega ni. Ni nam znano, da bi se kdaj predstavniki naše Pokrajinske turistične ustanove sestali s predstavniki sloven- skih turističnih podjetij, čeprav bi bilo to za obe strani samo koristno. Zadržanje naših turističnih predstavnikov je bilo vsa dosedanja leta podobno noju, za katerega pravijo, da v primeru nevarnosti vtakne glavo v pesek. Tu sicer ni govora o kaki nevarnosti, vendar bi to besedo lahko nadomestili s kako drugo. Zdi se nam namreč, da morda le obstaja določen strah, češ kaj bodo rekli, če se povežemo oziroma če sodelujemo z onimi onstran meje. In to je morda glavni vzrok, da gredo skozi naše mesto množice tujcev, ki nam ne prinašajo nobenih koristi, razen te, da imajo na obmejnih blokih v poletnih mesecih dosti več dela kot sicer. A da se povrnemo k pozivu dr. Rinaldinija. Mi bi v pričakovanju letošnje turistične sezone dali že sedaj nekaj konkretnih predlogov: 1. Se odločneje naj se zahteva ustanovitev potniških pomorskih prog med Trstom in dalmatinsko obalo, pa čeprav le v turistični sezoni. 2. Pokrajinska turistična u-stanova naj naveže stike z ustreznimi jugoslovanskimi u- nega sodelovanja in usmerjanja tujskega prometa. 3. Vprašanje Trsta kot turističnega področja naj se ne obravnava samo z gledišča da je treba pritegniti čimveč turistov na letovanje, temveč naj se obravnava tudi kot prehodna točka v tujskem prometu z Jugoslavijo. 4. Uredi naj se vprašanje turističnih potovanj v Postojno, Škocjan in druge zanimive kraje jugoslovanskega zaledja, in sicer po določenem načrtu in v sodelovanju s pristojnimi oblastmi. 5. Ustrezno s položajem Trsta kot prehodnega središča za tujski in turistični promet naj se vodi tržaška turistična propaganda. To je seveda le nekaj misli, ki pa jih bomo kasneje še razvili. Vsekakor pa smo trdno prepričani, da je le od vzajemnega sodelovanja z ju- Avtobusnc zveze v turistični sezoni Na osnovi sporazuma mešanih komisij bodo tudi letos obnovili mednarodne avtobusne linije, ki bodo povezale jugoslovanske turistične kraje z raznimi središči Avstrije in Italije. Tako bodo v turistični sezoni vzpostavili deset avtobusnih linij s Trstom oziroma Gorico in 11 linij med Grazom, Dunajem in Celovcem ter jugoslovanskimi turističnimi kraji Bledom, Rogaško Slatino, Postojno in morskimi letovišči v Istri in Kvarneru. «»------- Občni zbor jamarske skupine «Carlo Debeljak» Nedavno je bila na sedežu v Ulici Montecchi 6 redna let-r.a skupščina jamarske skupine «Carlo Debeljak*. Na skupščini so člani potrdili bivši cdbor in so bili tako ponovno izvoljeni v izvršni odbor sledeči člani: predsednik Alme-rindo Brena, odgovorni vodja skupine Giorgio Nicon, tajnik Vinicio Divo, blagajnik Mario Nacinovi. Med raznimi poročili, ki so jih podali na skupščini posamezni člani, je treba zlasti omeniti moralno poročilo in poročilo o lanskem delovanju skupine, ki je že odposlala italijanskim in tujim speleolo' VPRAŠANJA ODGOVOR N goslovanskimi turističnimi u-i škim društvom tretji in četrti stanovami v marsičem odvis-1 zvezek »Speleološka raziskova- no, če bomo uspeli v naslednjih letih povečati koristi, ki jih prinaša turizem našemu mestu. Dokaz temu so tudi Benetke, kjer ne gledajo na turistična vprašanja s političnega vidika, temveč sodeluje- stanovami. V razgovorih naj I jo zato, ker imajo od tega se prouči možnost medseboj-1 določeno korist. iiiiiiiiiiniMiHiiiiHuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiniRiiiraHiiiiiiimimiiiiiHumnuiiiiuniiimnim Skušnjava po tujem denarju je izdala mladega dezerterja rja in odkritja na Tržaškem Krasu*, peti zvezek pa bo do-tiskan v najkrajšem času. Vse to delo jasno prikazuje ljubezen do speleologije vseh članov skupine ter njihovo požrtvovalno delo pri sestavljanju novega vsedržavnega in deželnega katastra. Vprašanje: Sem delavka in sem ves čas od leta 1920 delala, sedaj po uživam starostno pokojnino. Kaki dve leti ne morem več delati, ker boleham na srcu. Napravila sem prošnjo za prejemanje invalidni.ie, pa so mi jo zavrnili. Rada bi vedela, ali imam pravico do priziva. Odgovor: Državni zavod za socialno zavarovanje (INPS) je zavrnil prošnjo za priznanje invalidske pokojnine, ker že dobivate starostno pokojnino. Po sedanjih zakonih nima namreč nihče pravice do dveh osebnih, to je neposrednih pokojnin, marveč samo do ene, to je ali do starostne pokojnine (pri 55 letih starosti za ženske in pri 60 letih za moške) ali pa že prej do invalidnine, če je zdravstveno stanje I prizadete osebe takšno, da ji ne dopušča nujno potrebnega zaslužka. V nekem smislu bi lahko rekli, da gre vedno za starostno pokojnino, kajti zavarovalni zavod prizna invalidsko pokojnino, ko ima zdravstveno. stanje zavarovanca na njegovo delovno sposobnost približno enak učinek kakor starost. Zaradi tega vam ne svetujemo priziva na INPS. Ce pa ste po upokojitvi delali še na. prej, lahko napravite prošnjo, da vam priznajo dopolnilo k sedanji starostni pokojnini. To dopolnilo bodo zaračunali na podlagi zavarovalnih prispevkov, ki ste jih plačali po upokojitvi. Zato bo pač vsota dopolnilne pokojnine odvisna od vsote teh prispevkov. Vprašanje: Vdove, ki so leta 1957, to je pred poviškom, dobivale 5.000 lir osebne (neposredne) pokojnine nimajo po trditvah zavarovalnega zavoda pravice do družinske pokojnine (po umrlem možu). Zakaj se to dogaja? Odgovor: Na splošno imajo vdove pravico do družinske pokojnine (po možu) tudi če dobivajo neposredno osebno pokojnino (starostno ali invalidnino). Lahko pa se dogodi, da je neposredna pokojnina »minimalna*, to je zvišana po zakonu na 6.500 ali na 9.500 lir (pred letom 1957 je ta pokojnina znašala 3.500 oziroma 5.000 lir). V tem primeru se lahko pripeti, da ima vdova sicer vedno pravico do družinske pokojnine (po možu), da pa zaradi te pokojnine zgubi pravico do druge pokojnine. Po zakonu se namreč ne prišteje družinska pokojnina k »minimalni* neposredni pokojnini, marveč se seštejeta obe pokojnini, do katerih ima upokojenka pravico na podlagi dejansko plačanih prispevkov. Upoštevati je namreč treba, da je vsota »minimalne* pokojnine, čeprav je tako nizka, vendarle višja od vsote, do katere bi imela upokojenec ali upokojenka pravico samo na podlagi plačanih prispevkov. Ce je torej vsota obeh pokojnin, ki pritičeta na podlagi dejansko plačanih prispevkov, nižja od vsote minimalne pokojnine, ki jo je vdova dobivala že prej (to je minimalne »osebne* pokojnine), tedaj dobi vdova samo dotedanjo minimalno pokojnino. Ce pa se Sedaj sedi v zaporu, kjer pričakuje razpravo, na kateri se bo moral zagovarjati najprej zaradi tatvine, nato pa še zaradi dezerterstva V prvih popoldanskih urah L t.m. je neki fant stopil v garažo «Sport» v Ul. Zoven-zoni in prosil dežurnega mehanika Francesca della Negro iz Ul. D. Chiesa, da bi ga pustil telefonirati. Mehanik je ugodil njegovi prošnji in ga pustil samega v pisarni. Po njegovem odhodu je mehanik pogledal v pisalno mizo in u-gotovil, da mu je zmanjkalo 9600 lir, ki jih je bil malo prej spravil. Da bi ujel fanta, ki si je po njegovem mnenju pčisvojil denar, se je usedel v avto in krožil po okolici. Iskanje ni rodilo uspehov m ker ni imel drugega izhoda, je tatvino prijavil organom letečega oddelka, katerim je podrobno opisal tata. 3. t.m, je Rodolfo Selvani, ki je bil v trenutku tatvine v svoji garaži, v Ul. sv. Frančiška srečal fanta, ki ga je o-kradel. Seveda ga je ustavil in zahteval pojasnila. Zatem ga je spremil v sodno palačo, •od koder ga je neki agent tamkajšnjega komisariata odpeljal v pisarne letečega oddelka. Fant, ki so ga identificirali za 22-letnega Giordana Carli-nija, stanujočega v našem me. atu, je med zaslišanjem priznal tatvino 9500 in ne 9600 lir, kot je bilo navedeno v prijavi. Najhuje pa je, kar je tudi sam priznal, da se je nezakonito oddaljil iz Miana pri Neaplju, kjer je pri oklopnih oddelkih služil vojaški rok. To se je zgodilo 7. decembra lani in še istega dne se je z raznimi sredstvi pripeljal v Trst, kjer je nekaj dni preživel pri materi. Z izgovorom, da je končal do-pust in da se mora vrniti, je zapustil njen dom in nato taval brez posebnega cilja po mestu. 1, t.m. je hotel res 'samo telefonirati nekemu znancu, katerega je hotel prositi za posojilo. V notranjosti pa je podlegel skušnjavi in si je prisvojil denar, ki ga je našel v miznici. Policija je ugotovila, da je vojaško tožilstvo iz Neaplja izdalo 17. decembra lani zaporni nalog proti Carliniju, in sicer zaradi dezerterstva. Zaradi tega so Carlinija spravili v koronejske zapore ■»iiuiiiinniiiHiiuiiimiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiminuiiiHniiiiiiiiniiiiiHiiiiniiiiiuunnniiiiinniniuiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniii Pismo Trebencev županstvu in občinskim svetovalcem Pritožujejo se zaradi visoke cene avtobusa . Podjetje vozi Trebence v Trst skozi Bazovico - Enosmerna vožnja stane 125 lir Prebivalci Trebč so naslovili oddelku za prevozništvo pri tržaški občini, svetovalcema dr. Deklevi in dr. Agne-lettu ter skupini svetovalcev KPI in PSI pismo, v katerem navajajo nekaj pritožb in zahtev na račun prevozniškega podjetja «Autovie Car-siche*. V pismu je med drugim rečeno: Za prehod v Trst se prebivalci vasi Trebče poslužujemo avtobusov podjetja «Auto-vie Carsiche». Enosmerna vozna karta Trst-Trebče stane 125 lir, kajti avtobusi vozijo skozi Padriie, Gropado in Bazovico, tako da je proga za celih 7_ km daljša kot bi sicer bila. Dejstvo je namreč, da SAT zahteva isto ceno kot podjetje eAutovie Carsiche» samo zato, da ne bi bilo podjetje «AC» oškodovano zaradi konkurenčne cene. Ta monopol v korist podjetja uAutovie Carsiche» povzroča vsem prebivalcem Trebč občutno gospodarsko škodo. Tedenska karta za progo Trst-Trebče in nazaj stane 870 lir, za Trst-Bane in nazaj pa 840 Ur. Mesečna karta Trst- Trebče in nazaj stane 1800 lir, za Trst-Bane in nazaj pa 1750 lir. Na osnovi povprečnih voženj je lahko izračunati, da bremeni razlika med temi cenami prebivalce Trebč za približno 300.000 lir letno. Jasno je, da večji del tega bremena nosijo revnejši pre- znaša dolžina ceste Trst-Treb- živalci ki se morajo posluže-če .(avtostrada) 10 km, preko ivati avtobusov zato, da od-Bazovice pa znaša 17 km. Za- j bajajo na delo v mestu, radi tega moramo plačati viš- j IVa osnovi navedenih ugo-jo ceno, toda istočasno smo tovitev zahtevamo prebivalci prisiljeni na večjo izgubo I Trebč, da se to vprašanje re-časa. j ši, in sicer tako, da se pod- Avtobusi prevoznega pod- ^AT dovolt jetja SAT vozijo na drugi vozne cene. Kar Oi ono v progi po avtocesti mimo Trebč. Tudi na tem avtobusu moramo plačati 125 lir za vozno karto, kljub temu, da stane vozna karta za Bane in dalje (Sv. Križ) samo 115 lir. Očitno je, da podjetje mn luninimi iiiiiiiiif ■tNiifiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiii, miniiMiiiiiiiitimiiiiimiiiiiiiiiiimiiinmf imiiiiiiiimmiiimiiii iitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHi, iiiiiiiimiiilillliiiilllliiiiiiilliimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiliiiiiilliiimiiiiiiii Običajna obdaritev mestnih redarjev Vsa glavna križišča polna raznih dobrot V L Kljub ostrim predpisom novega cestnega zakona ja včeraj med prometnimi stražarji in šoferji vladalo premirje. Stražarji so spravili svoje bloke za globe v žep in sprejemali razna darila, ki so jim jih poklonile ustanove, društva ter posamezniki. Letos ni bilo običajnih sprevodov kot prejšnja leta, da ne bi ovirali prometa. Darila so se začela kopičit’ na določenih mestih že v prvih dopoldanskih urah, tako da so jih okrog poldne od nekod morali že odpeljati. Največji kup daril, kot običajno, je bil pri Portici di Chiozza; darila pa so sprejemali tudi na Trgu Riborgo, Trgu Goldoni, Trgu Garibaldi, Pont« della Fabra, na križišču Ul. Carducci-Coroneo, na Trgu Dalmazia, na križišču Ul. Milano-Ul. Roma, na križi-šču Korzo-Ul. Roma, na križi- šču Ul. Battisti-Ul. Rossetti in na Senenem trgu. Tržaški avtoklub je kot vsako leto v imenu svojih članov pripeljal bogata darila; svoja darila pa so prinesli tudi predstavnik vladnega generalnega komisarja, župan, škof in drugi predstavniki oblasti, Rdečega križa, Delavskih zadrug, bančnih ustanov, prevoznih podjetij itd. Med darili je bilo največ steklenic vina, Coca-cole in likerjev, slaščic, igraj za otroke, nekje tudi divji zajci, obleke za otroke itd. Neko podjetje pa je pripeljalo za darilo električni štedilnik. Vsa darila si bodo stražarji razdelili, žreb pa bo odločal za večja darila. Kakor smo že omenili, letos ni bilo ovir za promet, ker ni bilo raznih povork in večjih skupin obdarovancev; na nločnikih pa so se zbirale gruče meščanov, ki so opazovali darila in primerjali letošnje obdarovanje s prejšnjimi. Med takim obdarovanjem na včerajšnji dan bi bilo krivično, če bi se ne spomnili tudi gasilcev. V gasilskem domu na Trgu Niccolini je bila včeraj dopoldne ceremonija, katere so se udeležili prof. Gregoretti, poveljnik gasilcev, predstavnik generalnega vladnega komisarja, podpre-fekt Pasino in tržaški Župan. Darila so dobili otroci gasilcev od enega do deset let starosti. Razdelili so skupno 60 paketov, nato pa so gostom priredili malo zakusko. V vojašnici «Beleno» so obdarovali s paketi 1231 otrok pripadnikov civilne policije; v vojašnici pri Sv Soboti 206 Včeraj popoldne v Soški dolini Motociklistoma iz Krmina spodrsnilo na mokri cesti Z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa so ju pripeljali v civilno bolnišnico Včeraj sta se v Rodežu pri Plaveh hudo poškodovala motociklista iz Krmina, ki sta *e odpeljala na izlet v Soško dolino. Mizar, 26-letni Bruno Fa-bris, lastnik motocikla Gilera, je odšel s prepustnico v popoldanskih urah v Jugoslavijo in odpeljal s seboj še prijatelja 21-letnega zidarja Valterja elementa. Ko sta se okoli 17.25 ure vračala proti Solkanu, jima je vozilo zadrsnilo ob mokri cesti. Zaletela sta se ob obcestni kamen, kjer ata obležala a hudimi poškodbami. Zlasti vozač Fabris je utrpel pri padcu hude telesne poškodbe. Z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa so ga čez solkanski prehod prepeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Ve-neto, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Fabrisu so ugotovili zlom leve stegnenice in veliko rano na levem stegnu, zlom leve pogačice in manjše rane po drugih delih telesa. Ce ne bodo nastopile komplikacije bo ozdravel v e dneh. Clemente pa se je udaril v trebuh ter se potolkel po o-beh kolenih. Tudi njega so pridržali na zdravljenju in bo po izjavah zdravnikov ozdravel v 8 dneh, če ne bo komplikacij. Motocikel je ostal na jugoslovanski strani, kjer policija ugotavlja vzroke nesreče. «»----------------- Vlak povozil dva mladeniča Dva prijatelja, ki sta se včeraj zjutraj vračala demov, sta otrok, v Devinu 68, na Opči-1 bila tako neprevidna, da sta nah pa 83. J šla kljub zvočnim opozorilom in signalu o nevarnosti preko tračnic. V tistem trenutku je privozil vlak, ki je oba ubil. Fanta, 25-letni Primo Virgo-lini in 26-letni Francesco Ma-ran, oba iz lalmicca pri Palmanovi, sta bila pri maši v Čedadu. Skupno z drugimi sta se odpravila z motornimi kolesi domov in medtem ko se je dvema prijateljema posrečilo nriti srečno preko tirov, sta fanta privozila na tračnice prav v trenutku ko je pridrvel vlak. skladu z manjšo kilometražo, ali pa naj se prouči možnost, da bi progo Trst-Trebče prevzelo občinsko prevozno podjetje, predvsem zaradi tega, da se ukine monopol, ki ga izvaja podjetje «Autovie Car-sichen. V pričakovanju čim prejčnje rešitve izrekamo naše spoštovanje. Sledijo podpisi. Draga zabava V nedeljo 3. t. m. je skupina fantov, ki se je najprej napila in najedla, zgolj iz zabave prevrnila fiat 600 last Gior-gia Ricciottija iz Ul. Concordia. Giorgi je bil v gostilni «Pri-mavera* v Miljah skupno z igralci neke nogometne enaj-storice, katero mož trenira in medtem ko so diskutirali o igri, so nekateri fantje, ki so se verjetno dolgočasili, odšli i.a cesto in prevrnili avto. Takoj po prijavi so policijski organi identificirali vandale za 26-letnega Eugenia Cro-saro, 27-letnega Eneo Crosaro, oba iz Ul. Pescheria, 26-letnega Giuseppa Franca in 21-letnega Francesca Lionettija, oba iz Ul. del Ponte. Po dejanju so se vsi vrnili domov, eni s filobusom, drugi pa s taksijem. Liorretti, ki se je s Francom pripeljal s taksijem v mesto, se je celo sprl s šoferjem zaradi cene. Na zahtevo policijskih agentov,-ki so bili v bližini in so intervenirali zaradi spora, nista hotela niti izročiti osebnih dokumentov. Vse mlade vandale so poslali v zapor. Giorgi, ki se bo p.a procesu vtrjetno prijavil ko* zasebna stranka, je utrpel 24.000 lir škode. Dve tatvini prijavljeni policiji Predvčerajšnjim je 26-letni remški državljan Ludvig Prass-ler prijavil, da so mu neznani tatovi ukradli iz njegovega avta. ki je bil parkiran v Ul. Ghiberti, radijski aparat vrste ((Grundig*. Ceciliji Vatovan por. Valenčič od Sv. M.M. Spodnje pa je neki možakar, ki je prišel prosjačit, ukradel denarnico z 12 tisočaki, ki jo je imela v torbici. Torba je bira v slačilnici garaže v Ul. Romanin, kjer se je ženska preoblekla preden se je lotila čiščenja prostorov, Valenčičeva je tatvino, do katere je prišlo predvčerajšnjim kmalu pc opoldnevu, prijavila organom komisariata v Ul. deli Universita. pri seštetju pokojnin, ki pripadata na podlagi dejansko vplačanih prispevkov, dobi višja vsota od osebne minimalne pokojnine, tedaj se vsoti obeh pokojnin seštejeta tudi za plačevanje pokojnine. Praktično pomeni to, da se v primeru pravice do dveh pokojnin, to je do osebne in do družinske (po možu), ti dve pokojnini nikoli ne seštejeta, če sta obe »minimalni*, to je če zanju ni bilo plačanih dovolj" prispevkov, da bi lahko bili »redni*. Takšni so pač zakoni, kar pač še ne pomeni, da so pravični. Zato pa jih je treba, zlasti kar se pokojnin vdovam tiče, popraviti, tako da dob« vdove boljše pokojnine, ki so v mnogih primerih naravnost smešno, oziroma bolje rečeno, žalostno nizke. V tem smislu so tudi levičarski parlamentar. ci predložili zakonski načrt, ki zagostavlja seštetje obeh »minimalnih* pokojnin, Vprašanje: Kaj so blagajne za delavsko samopomoč, ali po italijansko »casse di resi-stenza»? Iz časopisov sem namreč opazil, da včasih delavske stranke ali sindikati razpravljajo o tem vprašanju. Odgovor: Odnosi med delodajalci in delavci postajajo v naš) državi vedno bolj zapleteni in resni ter zahtevajo bolj popolno organizirane oblike sindikalne borbe. V raznih borbah so delavci spontano zopet organizirali blagajne za samopomoč, ki so bile zelo razširjene v sindikalni praksi pred letom 1925 in ki so bile često zelo močne ter pravi str-žen sindikalnega gibanja. Clen 58 statuta Splošne italijanske zveze dela CGIL jih smatra za obvezne za sindikate, ki so vključeni vanjo. Tudi druge sindikalne organizacije so se izrekle, vsaj z besedami, v prid teh blagajn. Toda doslej smo bili priča le raznim poskusom, ne pa njihovemu organičnemu uresničenju. V preteklem marcu je skupina tramvajskih uslužbencev v Milanu ustanovila takšno blagajno za samopomoč in ta pobuda je zbudila obče zanimanje med delavstvom. Statut te blagajne pravi, da je njen namen, da zbira del zaslužka delavcev in nameščencev za podporo delavcev, ki stavkajo v mezdne in pogodbene namene. Nadalje pravi statut, da lahko pristopijo k blagajni vsi uslužbenci milanskega tramvajskega podjetja ne glede na to, kateremu sindikatu ali stranki pripadajo. Skupščina je določila 500 lir pristopnine in po 250 lir članarine na' mesec. Podpore blagajne so enake za vse ne glede na njihovo kvalifikacijo ali službo. Blagajno upravljata skupščina članov in upravni svet. Celotno besedilo statuta je objavila revija »Tempi Moderni*. Blagajna za samopomoč je torej združenje delavcev, ki dajo vsak mesec na stran malo vsoto denarja, s katero lahko razpolagajo v primeru zelo resne in dolgotrajne stavke, to je s skladom, s katerim lahko odpomorejo izgubi mezd za časa stavke. Cesto se je namreč v zgodovini delavskega gibanja dogajalo, da so morali delavci kloniti, še preden so dosegli uresničenje svojih zahtev ,samo ker niso mogli več vzdržati zaradi pomanjkanja najnujnejših sredstev za preživljanje sebe in družin. Vprašanje: Želel bi vedeti, kakšne so naloge Višjega sveta za gospodarstvo in delo? Odgovor: Na podlagi člena 99 republiške ustave je Nacionalni svet za gospodarstvo in delo sestavljen iz izvedencev in predstavnikov proizvajalnih kategorij, upoštevajoč njihovo količinsko in kakovostno važnost. Svet je posvetovalen organ za obe veji parlamenta in za vlado za snovi in naloge, ki so mu predpisane po zakonu. Ima zakonodajno pobudo in lahko sodeluje pri iz. delavi gospodarske in socialne zakonodaje po načelih in v mejah, ki jih določa zakon. ' Njegovo ureditev in njegove naloge je določil zakon št. 33 z dne 5. januarja 1957. Svet ima 80 članov. V njem so zastopniki delavcev, voditeljev podjetij, profesionalcev, kmetovalcev, obrtnikov, raznih zadrug, podjetnikov, bančnih in zavarovalnih zavodov, občinskih podjetij, IRI, javnih ustanov vsedržavnega obsega ter 20 strokovnjakov v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Parlament in vlada lahko prosita za mnenje Sveta o zadevah, ki se tičejo gospodarske, finančne in socialne politike ter tudi o zadevah, ki se tičejo gospodarstva in dela sploh. Ker lahko prispeva k izdelavi zakonodaje o omenjenih predmetih, lahko predlaga parlamentu zakonske načrte. Na zahtevo vlade in parlamenta in po lastni pobudi lahko izvaja v državi in v tujini razna proučevanja in ankete, seveda na svojem področju. Tudi deželne uprave lahko prosijo Svet za nasvete. Svet raz-,., polaga z lastnim proračunom. Njegove tajniške posle opravlja okrog 30 funkcionarjev, ki jih v ta namen dodelijo razna ministrstva. Svetovalcem pripada samo nagrada za dejansko število ur njihovega dela in sejanja. Svet se ukvarja tudi z nekaterimi vprašanji, ki so tesno povezana z uresničevanjem u-stave. študij je poverjen nekaterim posebnim komisijam, ' ki jih sestavljajo določene skupine svetovalcev. Tako je ena izmed teh komisij pripravila zakonski načrt za uveljavljenje člena 39 ustave (priznanje in registracija sindikalnih organizacij). Druga komisija se ukvarja s proučevanjem in pripravljanjem zakona za uresničenje člena 41 ustave, ki se tiče omejitev programov in nadzorstva nad zasebno in javno gospodarsko pobudo. Tretja komisija se ukvarja s prouče- j Vanjem reforme socialnega zavarovanja in skrbstva. Četrti komisiji je bilo poverjeno pro- I učevanje za koordinacijo zakonodaje o gradbeni dejavno- j sti, ki se tiče ljudskih stanovanj. Končno je tudi komisija, ki proučuje vprašanje delovne kvalifikacije in strokovnega izobraževanja zlasti v zvezi z novo mlado delovno silo. V teh kratkih letih svojega obstoja je Svet izrekel svoje mnenje o zakonskem načrtu za obvezno socialno zavarova. nje obrtnikov, o uveljavljenju delovnih pogodb »erga omnes* itd. Svetu torej predlagajo v presojo točno označene probleme. Kar se tiče sredstev za reševanje teh problemov, je • seveda drugo vprašanje. Tu ; pridejo v poštev sile, ki imajo v rokah ključne položaje v gospodarstvu in politiki in ki često vsilijo svoje poglede in zahteve v škodo skupnosti. .................................. m,,.,,,,,,,..nim..i.iiimmnii„,imimi....... Razvoj pomorske družbe tSplošna plovba> iz Pirana 15. januarja otvoritev ekspresne proge Koper - Reka - New York Na lej progi bodo vozile 8.200 - tonske ladje *Bovec», , ki lahko vkrcajo v udobne kabine vsaka po 80 potnikov - V torek v roškem pristanišču 52 ladij Piranska pomorska družba »Splošna plovba* bo s 15. januarjem uvedla redno mešano tovorno-potniško ekspresno progo Koper-Reka-New York. Progo bo otvorila 8200-tonska ladja «Bovec», 15. februarja bo na tej progi vozila ladja 1 «Bohinj», 15. marca pa ladja «Bled». Vse omenjene ladje i-majo po 8200 ton nosilnosti. Za sedaj bodo te ladje obratovale na progi Koper-New York enkrat mesečno, po 1. juniju pa dvakrat mesečno. Ladje «Bovec», «Bohinj» in »Bled* bodo lahko na vsakem potovanju prevzele po 80 potnikov, ki se bodo lahko po-služili prvega ali drugega razreda. Med potovanjem, ki bo trajalo od Reke do New Yor-ka od 16 do 18 dni, bodo potnikom na razpolago udobni saloni, pa tudi ladijske kabine so udobne in moderno o-premljene. Cena enosmerne vožnje bo 110.000 din za prvi razred in 80.000 din za drugi razred. Splošna plovba, ki ima sedaj 14 ladij, bo v kratkem dobila še 4 ladje, in sicer ((Belo krajino*, «Trbovlje», ((Korotan* in «Goranko». Vsaka v Trstu, Kopru, Sibenjku, Fa-magosti in Hajfi, možni pa »o tudi pristanki v Smirni, Ira-kionu in Pireju. Ladje, ki bodo vzdrževale to progo, bodo imele po 1800 ton nosilnosti. Zaradi močnih padavin je v preteklih dneh tudi Soča močno narasla Z Reke poročajo, da je bil v torek 5. januarja dosežen rekordni promet v reškem pristanišču. Ta dan je bilo namreč v pristanišču ali pred njim zasidranih 52 ladij srednje in velike tonaže torej toliko, kolikor jih doslej še ni-so registrirali. V pristanišču razkladajo oziroma nakladajo 31 ladij, ostale pa so zasidrane v zalivu. Od 52 ladij je 28 tujih, ostale pa so jugoslovanske. Med tujimi ladjami je 11 italijanskih, 4 grške, 3 madžarske, 3 angleške, ostale pa so last norveških, egipčanskih, albanskih, turških in a-meriških brodarjev. Ena lad-od teh ladij, ki bodo dobav-! ia nosi zastavo kneževine Moljene v roku šestih mesecev, nako. bo imela po 12.000 ton. S temi ladjami se bo skupna to-naža ladij piranske ((Splošne plovbe* povečala na 155.822 ton. Z Reke pa poročajo, da bo reška ((Kvarnerska plovitba* uvedla z 10. januarjem novo redno progo proti Levantu, in sicer z Reko in Trstom kot izhodnima pristaniščema Na progi bosta vozili spočetka dve ladji mesečno, toda že v začetku februarja bodo na to progo vključili še tretjo ladjo, Ladje se bodo ustavljale Do 11. januarja je treba plačati avtomobilsko takso ACI (Automobile Club d’I-talia) javlja, da 11. t. m. zapade rok za plačevanje takse avtomobilov za prevažanje oseb. To pa zaradi tega, ker je 10. januar, ki je bil doslej določen kot zadnji dan za plačevanje, praznični dan. Gospodarska Spričo popuščanja politične napetosti med Vzhodom in Zahodom bi bilo pričakovati, da bodo tudi v svetovnem gospodarstvu začele pokati blokovske vezi. In res so nekatera znamenja, ki govore o perspektivi tesnejših gospodarskih stikov med vzhodnimi in zahodnimi državami. Med takšne pojave je potrebno šteti trgovinske sporazume, ki jih je v zadnjih mesecih sklenila Sovjetska zveza z nekaterimi zahodnimi evropskimi državami. Za te sporazume je značilno, da vsebujejo poleg tekočih trgovinskih izmenjav tudi kreditne aranžmaje. Po drugi strani smo v zadnjih tednih priče poskusov gospodarske učvrstitve obstoječih političnih blokov. Med takšne poskuse je treba šteti potovanje a-meriškega državnega podtajnika po Zahodni Evropi, Eisenhowerjeve razgo-gove v Zahodni Evropi in gospodarske sklepe zadnjega zasedanja — NATO. Ob koncu razgovorov šefov štirih zahodnih držav oziroma vlad (Eisenhowerja, H. Mac Millana, de Gaulla in Adenauerja) je bil objav-ljev 21. decembra komunike o gospodarskem sodelovanju, ki navaja, da so potrebni «povečani kooperativni napori« 1. zaradi pospeševanja razvoja nerazvitih dežel, in 2. zaradi vzdrževanja skladnih trgovinskih odnosov. Tem ciljem naj po besedah komunikeja služijo tudi zahodnoevropske regionalne organizacije, kot sta skupni trg šestorice in svobodna trgovinska cona sedmo-rice. In o teh ciljih naj bi razpravljala konferenca gospodarske organizacije zahodnoevropskih držav (O EEC). Na tej konferenci, ki se bo sestala februarja, bodo v polni mer sodelovale tudi ZDA in Kanada. Nobenega dvoma ni, da gre za konferenco, ki naj stori nove gospodarsko-po-litične korake v zahodnem bloku. Pariški komunike poudarja, da gre za ukrepe, ki naj jih izvede industrializirani del zahodnega sveta». In končno poudarja pariški komunike, da so štirje šefi držav oziroma vlad sprejeli pariške sklepe soglasno. Kljub temu pa je umestno vprašanje, kakšne so možnosti za realizacijo pariških predlogov. Bolje rečeno, umestno je vprašanje, ali obstoje gospodarski in politični pogoji, ki bi narekovali ali vsaj o-mogočali, da bi zahodni blok okrepil s\ojo gospodarsko enotnost in svojo gospodarsko - politično dejavnost. Gledano čisto gospodarsko (to je v smislu materialnih možnosti) so v zahodnih industrijskih državah pogoji za nadaljnje povečanje trgovine in za nadaljnje povečanje finansiranja gospodarskega razvoja trenutno ugodni Skoraj vse zahodne industrijske dežele so namreč v poslednjih mesecih doživele vzpon gospodarske konjunkture in skoraj vse te dežele imajo še neizkoriščene industrijske kapacitete. V takšni situaciji je zahodnim deželam mogoče sprejeti ukrepe za povečanje medsebojne trgovine, vsaj trgovine z industrijskimi izdelki. To bi bilo mogoče tudi zato, ker ima sedaj Zahodna Evropa leto ■dni uspešnih skušenj s konvertibilnostjo valut, čeprav so sedaj zamenljive v dolar, so se zahodnoevropske valute m zahodnoevropske devizne rezerve okrepile. In kar je prav tako važno, se je 1. 1959 zmanjšalo neravnovesje v razdelitvi zahodnoevropskih monetarnih rezerv, v prvih devetih mesecih je Francija, kronični dolžnik Zahodne Evrope, povečala svoje rezerve za okrog 900 milijonov dolarjev in Zahodna Nemčija, kronični upnik Zahodne Evrope, je — prvič po vojni — zmanjšala svoje rezerve (za 675 milijonov dolarjev). V zvezi z zboljšanim zahodnoevropskim gospodarskim položajem bi bilo pričakovati, da bodo sedaj zahodnoevropske države same izvajale mednarodne gospodarske akcije če prihaja sedaj do poskusov, da izvaja nove gospodarske akcije celotni zahodni blok, so razlogi pretežno politični, povezani z novo politično situacijo, ki jo karak-terizirajo priprave za konferenco na vrhu. Pojača-nje blokovskih gospodarsko - političnih tendec v takšnem momentu ni paradoksalno, če upoštevamo dvoje. Prvič, da bo verjetno prišlo do večjega števila sestankov na vrhu, da bo torej šlo za pogajanja, ki bodo dolgo trajala, za pogajanja, pred katerimi skuša vsaka stran utrditi svoje pozicije. Drugič pa gre pri konferencah na vrhu za poskus sporazumevanja, ki bo v svetovni politiki zmanjšalo vlogo strateških in povečalo vlogo gospodarskih elementov. To so najsplošnejši politični razlogi, ki pojasnjujejo nove poskuse gospodarske konsolidacije zahodnega bloka. Toda poleg teh splošnih obstajajo tudi po posameznih državah različni momenti. Interes na gospodarsko - politični konsolidaciji zahodnega bloka je posebno očiten pri ZDA. One morajo poizkušati doseči konsolidacijo Zahoda že zato, ksr so protagonist pogajanj z Vzhodom. Obenem pa sili ZDA njihov plačilni deficit, da poskušajo doseči povečanje svojega izvoza; dalje navaja plačilni deficit ZDA, da poskušajo doseči večjo vlogo Zahodne Evrope pri pomoči gospodarsko nerazvitim deželam, seveda pod pogojem, da igra Zahodna Evropa to vlogo v sklopu akcij zahodnega bloka. Interesi posameznih zahodnoevropskih držav na novih zahodnih gospodarskih akcijah so manj določni od ameriških. Tako so mnoge zahodnoevropske države zainteresirane, da se čimprej razvije trgovina z Vzhodno Evropo. Nekatere zahodnoevropske države nameravajo obdržati in razvijati gospodarske stike predvsem z določenimi gospodarsko nerazvitimi deželami; takšen je na primer slučaj Velike Britanije. Zahodnoevropske države danes sicer pristajajo na nove akcije in na enotno gospodarsko - politično nastopanje zahodnega bloka, toda njihovi interesi jim ne dopuščajo, da bi ta enotnost prekoračile določene meje. Ta enotnost, o kateri je bilo govora na zahodnih sestankih zahodnoevropskih državnikov, je zato samo poskus konsolidacije zahodnega bloka, šele prihodnje mesece bomo videli, koliko je ta konsolidacija čvrsta. In malo je verjetno, da bo ta konsolidacija dolgotrajna sni Pogled na mesto železniške nesreče pri Monzi. Eden izmed vagonov je zletel na neko lopo bližnje tovarne, jo podrl ter pri tem uničil še neki avto Danes bo v Monzi pogreb žrtev železniške nesreče Pričela se je preiskava v zvezi z nesrečo - Izjava drugega strojevodje Ali so bile petarde postavljene ali ne ? MONZA, 6. — Nepretrgana vrsta ljudi je danes ves dan prihajala k mrtvaškim odrom žrtev včerajšnje železniške nesreče pri Monzi. Ze od davi so na zidovih mesta plakati, ki proglašajo ((žalovanje mesta». Mrtvaški odri so postavljeni v salonu palače ViHa Reale. Ob krstah se je nabralo precejšnje število vencev, med katerimi je tudi venec predsednika vlade. Stanje ranjencev v bolnišnici se ni poslabšalo in nekateri bodo lahko že odšli domov. Za tistih šest, ki so hudo ranjeni, pa zdravniki še nočejo dati izjav, četudi se tudi njih stanje ni poslabšalo Ze ponoči okrog dveh je po progi stekel prvi vlak. Vendar je usposobljen za promet samo en tir. Razbiti vagoni so bili danes še tam; verjetno bodo odstranjeni jutri ali pojutrišnjem, nakar bodo popravili tudi drugi tir. Preiskovalni sodnik čh- Pe-trosino je že okrog poldneva zaslišal pomočnika strojevodje Giuliana. Sodnik je sporočil, da mu je železničar izjavil sledeče: «Vodil sem vlak od Sondria do Lecca iz ................ Štiriintrideset oseh v IDA se je ubilo ko je neko letalo DC-6 treščilo na tla Potnike, ki so večinoma potovali iz New Yorka v Miami na dopust, bi moralo peljati neko letalo Boeing-707, ki pa se je pokvarilo Med mrtvimi je tudi vice admiral Edward McDonnell BOLIVIA (Severna Karolina), 6. — Pri nesreči, ki se je dogodila nekemu letalu «DC-6» družbe ((National Airlines)), se je ubilo 34 oseb, 29 potnikov in 5 članov posadke. Letalo je bilo na’ poti iz New Yorka v Miami, kamor bi moralo prispeti ob 10,36 po srednjeevropskem času. Ker letalo ni prišlo na cilj, so ga takoj začeli iskati v pokrajini južno od Wilming-tona v Severni Karolini, od koder se je zadnjič oglasilo. Razbitine letala so res našli približno 4Q kilometrov jugozahodno od mesta Wilming-ton (Severna Karolina) v bližini majhnega mesta Boli-via. Kmalu se je ugotovilo, da nihče od potnikov in posadke — vseh skupaj je bilo na letalu 34 — ni ostal pri življenju. Posamezni kosi letala so raztreseni po prostoru več hektarov. Med potniki je bila večina takih, ki so se peljali v Florido na dopust. Med njimi je bil tuli viceadmiral Edward McDonnell, ki je v pretekli vojni poveljeval eni izmed letalonosilk na Pacifiku. Žrtve te letalske nesreče bi se bile morale odpeljati z letalom tipa ((Boeing 707», ki pa ni moglo na pot zaradi neke okvare. Vseh 105 potnikov so razdelili na dve letali: 29 na «DC-6» in ostale na neki ((Lockheed Electra«, ki je prispel v Miami z živimi in zdravimi potniki. Letalo povozilo dva delavca ZUERICH, 6. — Na letališču Kloten je neko letalo med dviganjem s kolesi zadelo v majhno vozilo, na katerem sta se nahajala neki električar in njegov pomočnik. Oba-dva je ubilo. Pilot letala je sicer opazil, da prav v času, ko se je letalo dvigalo, je vozilo peljalo čez progo in je hotel dviganje pospešiti, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Letalo je utrpelo le malenkostno škodo. «»-------- Požar v tovarni smuči LUINO, 6. - Preteklp noč se je vnel požar v tovarni smuči v Mesenzani. Plameni so uničili okrog 10 kub. m dragocenega lesa. Gasilci so preprečili, da bi se požar razširil v delavnice, toda skladišče je bilo skoraj popolnoma uničeno. Skoda je o-gromna. «»-------- V Avstraliji umirajo zaradi vročine SYDNEY, 6. — Skoraj teden dni že traja v Avstraliji močan vročinski val. Smrtnih žrtev vročine je že 13. Neka skupina petih domačinov se je 1. januarja odpeljala z nekim starim avtomobilom iz Coober Pedyja v Anna Creek, ki je oddaljen okrog 200 kilometrov. Toda zaradi hude vročine jih je vseh pet umrlo približno 80 km od Anna Creeka. to z delnicami za več kot 100 milijonov, ki so se glasile na prinašalca in ki jih je nekdo v njegovem avtomobilu pozabil. Ker ni mogel u-gotoviti, kdo je kuverto pozabil, je vse skupaj predal policiji, ki ji je uspelo najti lastnika. Ta je šoferju poslal ček za 500.000 lir. Tudi «svctnicc» imajo opraviti in s ntne hlače in majico, kajti vse ostalo mu je zaplenila uprava nekega beneškega hotela, kjer je več' dni stanoval, ne da bi mogel služnosti plačati. V svojem kratkem bivanju v »Italiji je Visconti zagrešil vrsto goljufij v Livornu in v Benetkah, predvsem na škodo lastnikov hotelov. V Turinu pa je podpisal ček za milijon lir in pol. Cek je bil seveda brez kritja. Z niim pa je plačal avtomobil, ki ga je bil kupil od Corrada Pivierija. Avto so mu seveda tudi zaplenili. Nepoštenost in TRIDENT, 6. — Neki neznanec se je predstavil 77-letni Idi Dalpiaz ter ji natvezel, da bi lahko prejemala vsak mesec 5.000 lir pokojnine. Prepričal jo je še, da mu je izročila 5.000 lir za kritje njegovih stroškov. Goljufija je prišla na dan, ko se je starka pojavila v uradu INPS, da bi dobila pokojnino. Nasprotno pa se je izkazal poštenjak milanski taksist Angelo Mandelli, ki je v svojem avtomobilu našel kuver- llllllllllll1lllllllllllllllllllllll•ll,"ll,,,,,l,"""l""l,I,,ll,IM,," ........ iimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiinii .................................... Mati §in rt in O otrok je gorelo 1« Indijskih rudarjev CHICOUTIMI (Quebec), 6.— Ssdem oseb, mati in njenih šest otrok od dveh do desetih let, je davi zgorelo, ko je njih hišo na pristavi v Gerardvillu zajel požar. Starejši trije otroci so uspeli zbezati iz gorečega poslopja. Oče, ki je drvar, je bil odsoten NEW DELHI, 6, ■— Premogovnik v Damui v osrednji Indiji je nenadoma zalila vo-Ida, pri čemer je 16 rudarjev izgubilo življenje. Z vso nagli, co so prispele črpalke, da sz rudnika izčrpajo vodo. sc morajo zahvaliti za življenje VIAREGGIO, 6. — Neki psiček je rešil življenje trem artistom cirkusa «Medrano», ki so se na poti ustavili na cesti Aurelia. V nekem cirkuškem vozu so spali trije artisti »od katerih se je eden sredi noči zbudil, ker je psiček, ki je bil tudi v vozu, začel cviliti. V vozu je bil močan duh po plinu, ki je uhajal iz jeklenke za tekoči plin. Artist je takoj prebudil še ostala dva, vendar so morali vsi trije v bolnišnico zaradi simptomov zastrupitve s plinom. V bolnišnici so vse rešili nevarnosti. «»-------- povsod po svetu RIO DE JANEIRO, 6. — Posebna parlamentarna omisi ja brazilskega parlamenta, ki je bila ustarovljena za °» a bi proučila način, sredstva in količino tihotapstva kave, je zaključila svoje delo in ugo o vila, da tihotapci nakupujejo kavo od tako imenovanih « a-fezaisov» v Panami in da jo od tod izvažajo, najprej z av- tomobili, nato z motornimi čedni in celo z letali. To kavo izvažajo največ v Paragvaj. Vrednost tako izvažane kave znaša 4 do 6 milijard kruzej-rosov. Deček je med igro zabodel tovariša NEAPELJ, 6. — Ko so se dečki igrali «vojno», je prišlo med dvema do resnega pretepa. Mlajši med njima, ki i-ma 11 let, je zabodel svojega 13-letnega tovariša, ki so ga morali takoj spraviti v bolnišnico. Njegova rana je precej nevarna, ker je zaboden blizu srca. «»------- LUINO, 6. — Preteklo noč sc finančni stražniki opazili v gozdovih naa naseljem Can-tello skupino tihotapcev. Da bi mogli zbežati finančni straži, so tihotapci odvrgli breme- na in se umaknili v gozd. Pri tem jim je pomagala tudi že nastopajoča noč. Finančni stražniki so nato pregledali kraj in tu našli enajst oprtnikov polnih tobaka. Bilo je vsega 130 kg švicarskih cigaret. «»--------- LUINO, 6. — Davi med 7. in 8. uro se je iz Lago Mag-giore «kadilo». Gre za pojav, ki se dogaja pozimi zaradi različnih temperatur vode in zraka ter zračnih tokov. ki povzročijo, da se hlapi na vodi dvigajo v spirali kar daje videz, da jezero vre «»-------- LA VALLETTA, 6. — Neko letalo je danes opazilo ob li-b-jski obali ostanke ameriškega letala, ki ga pogrešajo že od ponedeljka, ko je z deseti1 mi osebami letelo čez Sredo zemsko morje v Bengazi. Ne ve se, ali je kdo ostal živ Razbitine so opazili na neki plaži približno 100 km od Ben gazija. PISTOIA, 6. — Ebe Giorgi-i:i, ki jo bolj poznajo z imenom «velika svetnica iz Lo-rctina», se je ločila od svojega moža Priirfti Ugoliniis. Tožba za razporoko je bila že pred časom vložena pred sodiščem Pistoji. Zakonca sta se ločila sporazumno. Vzroki tega sklepa niso znani. Pred časom se je Ebe Gior-gini «proslavila,» zaradi svoje verske blaznosti, tako da so jo mnogi smatrali za nekakšnega «čudežnega padarja*. Policija pa je tedaj to njeno dejavnost prekinila in jo prijavila, ker je neki 16-letni dr-kiici dajala zdravila; (dekle je pozneje umrlo, verjetno za-di srčne kapi) Policija jo je prijavila tudi zaradi nasilja in žalitve javnih organov Sodišče je ((svetnico« obsodilo. Pred kratkim pa se je z njo ukvarjala tudi cerkvena oblast, ki je njeno ((gibanje verskega značaja« proglasila za neveljavno. Pred dnevi so ((svetnico« ponovno prijavili sodišču, ker ni plačala «svetih» oblačil in predmetov, ki jih je naročila za svoje (iversko gibanje«. «»------------------- Deklici sta ostali vso noč na prostem LUINO, 6. —s Franca Mena-fo, deklica 11 let, je nekaj nakuhala staršem ki so jo zaradi tega ozmerjali. Vzela je s seboj 7-letno prijateljico Roso Cannito in zbežala od doma Bilo je to sinoči. Starši, ki so ^.pazili, da sta deklici zbežali, so ju začeli iskati in tudi karabinjerji ter drugi prostovolj ci so šli na iov za njima po poljih, gozdovih, povsod po vsej okolici. Sinoči in ponoči je bilo vse iskanje zaman. Davi nekaj pred 9. uro pa so ju vendarle našli. Čepeli sta na pol otrpli poleg zidu zapuščene kmečke domačije, kjer sta prebili vso noč. Starejša deklica je karabinjerjem povedala zakaj je zbežala. «»------- Izbral si je predvsem hotelirje BENETKE, 6 — Agenti be-reške policije so v bližini Trga sv. Marka ujeli mednarodnega goljufa, francoskega državljana italijanskega porekla Giacoma Viscontija. Giacomo Visconti živi navadno v Parizu, je bivši francoski legionar k. so ga pred kratkim izgnali Iz Maroka kot nezaželenega Poznajo ga policije več dežel in zanj re zanima tudi Inter-pool zaradi vrste goljufij. Ko ga je policija prijela, je imel Visconti na sebi le plat- RIM, 6. — Številni filmski in gledališki igralci in druge osebnosti iz gledališkega življenja so se udeležile pogreba 10-letne Luiselle, hčerke neapeljskega dramatika in igralca Eduarda de Filippa, ki je predvčerajšnjim nenadoma umrla na Terminillu. usluge do tovariša, ki je vedel, da poznam bolje ta del proge. Prvi strojevodja je potem spet prevzel vodstvo za progo od Lecca do Milana. Ko smo prispeli v bližino Monze, je prvi strojevodja — čeprav sem ga opozoril, da smo blizu nevarnega mesta — še naprej vozil z veliko brzino, ker je bil prepričan, da smo še precej daleč od prihoda na postajo v Monzi. Ko sem se popolnoma zavedel tragične zmote, sem odrinil tovariša ter položil roko na zavore. 2al pa je bilo prepozno in pripetila se je nesreča; od tedaj se ne spominjam ničesar več. Vsekakor pa trdim, da znamenj za nevarnost in počasnejšo vožnjo zaradi megle nismo videli in da na progi tudi ni bilo petard; takšen vsaj je bil moj vtis«. > Kar se tiče petard, stvar Se ni čisto jasna. Državni pravdnik iz Monze dr. Vol-terra je na predpisanih mestih našel ostanke petard, k'. SffisvŠšŠŠšeS m Andrea Giuliano, pomočnik strojevodje na vlaku, ki se je ponesrečil pri Monzi. Giuliano je ostal živ in je bil o nesreči že zaslišan; trdi, da ni bilo slišali pokanja petard so eksplodirale; ugotoviti pa je treba, ali so eksplodirale pri prehodu nesrečnega vlaka 341 ali že pri prehodu prejšnjega vlaka. Dr. Petro-sino je zaslišal tudi čuvaja, ki je imel nalogo, da postavi na progo v bližini mesta, kjer se je dogodila nesreča, petarde. Z dvema pričama je čuvaj dokazal, da je malo pred nesrečo petarde res postavil na predpisana mesta. Toda mnenja funkcionar- jev z železniške direkcije se glede petard ne skladajo. Pravzaprav se ne skladajo pričevanja, ki so jih dobili pri zaslišanjih, in to, kolikor se tiče samega postavljanja petard kakor tudi možnosti, da so se petarde slišale. Železniški direktor inž. Forte je mnenja, da bo treba še precej časa, preden bo mogoče dobiti povsem točne podatke ter z mirnostjo in gotovostjo opredeliti posamez. ne odgovornosti. Uprava hranilnice lombardskih pokrajin je sklenila dati takoj na razpolago" 5 milijonov lir za družine žrtev nesreče. #» — Zaradi požara mnoge umetnine v nevarnosti MILAN, 6. — Velik požar se je preteklo noč razplamtel v prostorih «Circolo dell’Unione», ki se nahaja v središčni Ulici Filodrammatici. Požar se je razvil zaradi velike vročine, ki jo je oddajala cev dimnika, in zaradi česar so se vnele lesene strukture v prostorih palače iz XVIII. stoletja. Po-žai se je vnel ne le v podstrešju, pač pa tudi ob stenah in ob podih prostorov ter tudi ob pohištvu in divanih, ki so razmeščeni po prostorih. Požar se je naglo razširil po velikih salonih, ki jih je skoraj vse uničil. Nato se je razširil tudi po drugih dvoranah in po nctranjem stopnišču. Gasilci, ki so prihiteli z več črpalkami -in drugimi gasilnimi sredstvi, so z vso požrtvovalnostjo gasili plamene, ki so začeli že ovijati drugo nadstropje in se širili v notranjost palače, kjer se hranijo dragocene slike, stenske preproge in dragoceno pohištvo, za katero se praktično ne more označiti niti približna umetniška in zgodovinska vrednost. Pele tik pred 6. uro je gasilci m uspelo požar pogasiti. Prva ocena pravi, da gre za škodo okoli 25 milijonov lir. Pri gašenju je bil neki gasilec ranjen, vendar ne kdo ve kako r.evarno. Veleposlanik ujel tatu DUNAJ, 6. — Japonski veleposlanik na Dunaju Hiroo Furuuki je zalotil nekega tatu. ko je skušal odpreti vrata v njegovem avtomobilu. Skočil je k njemu, ga pošteno prijel m držal, dokler ni prišla po-bcija. Policijski agenti so nato na domu tatu odkrili precejšnjo količino ra,znih ukradenih predmetov. Pri zasliševanju pa je tat priznal, da je izvpšil v zadnjih tednih kakih dvajset kraj. Njegovo ((delovišče« so seveda avtomobili. • v pnHMHi mmm 50 Trije nacisti v Berlinu se v policijskem avtomobilu skrivajo pred fotografi, potem ko so bili aretirani pri neki antisemitični demonstraciji iMiiiimiiiimiimiiiMiiiiiiiiiMiiiiHHnHiiiiiiHMuimiiiniiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiMiiMminiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiniimiiiiii Ugrabitev se je ponesrečila in ugrabitelja čaka aretacija NOCERA INFERIORE, 6. — Mlado lepo kmečko dekle iz Sama, 16-letno Immacolato Crescenzo, je njen fant ugrabil. Pri tem sta mu pomagala še dva moška. Karabinjerjem pa je uspelo kmalu zatem dekle osvoboditi. Immacolata Cre-seenzo se je v družbi s svojo sestrično vozili s kolesom po cesti iz Lavorate proti Sarnu Vtem pa so iz avtomobila, ki je stal ob robu ceste s prižganim motorjem, stopili trije oboroženi moški, ki so jo usta- vili in z orožjem prisilili, da je stopila v avtomobil. Trije ugrabitelji, med katerimi je bil tudi 19-letni kmečki fant Carmine Crescenzo, ki je v dekle do ušes zaljubljen, in ki ga je dekle vedno odklanjalo, so se nato z avtomobilom izgubili. Ko so prispeli v kraj Monte Prato, so izstopili iz avtomobila in potegnili dekle za seboj. Dekle pa je klicalo na pomoč in skušalo pobegniti. Neka ženska, ki stanuje tu v bližini, je vso stvar opazila in takoj opozorila karabinjerje, ki so prišli v Monte Prato. Eden izmed ugrabiteljev je opazil, da se karabinjerji bližajo, in opozoril svoje tovariše Nato je zbežal in sledila sta mu še ostala dva ugrabitelja. Med begom so trije nepridipravi izstrelili še nekaj strelov iz samokresov, toda v zrak. Dekle so karabinjerji po spremili nato na njen dom. Karabinjerji iščejo ugrabitelja, ki ga poznajo, in njegova dva pomagača, za katera ši ne vedo, kako se kličeta. Alberta Camusa so včeraj pokopali Včeraj so pokopali Alberta Camusa. Nobelovega nagrajenca 1957 za književnost. Pogreb je bil v majhnem kraju Lourmarin v Proven-ci. Poleg sorodnikov so bili na pogrebu najbližji prijatelji, pisatelji in filozofi, ter domače prebivalstvo. Pokojnik sam je želel, da bi bil pogreb kar najbolj preprost. Na grobu je samo domači župan spregovoril kratek, ganljiv pozdrav. Letos v Sšralmzi Ajshfaa Orestšada V Sirasuzi že mrzlično pripravljajo vse potrebno za spomladanske predstave v grškem gledališču. Predvajali bodo Ajshilovo trilogijo «Orestiado» v prevo-lu Paula Claudela. Zvedelo se je, da je scensko glasbo pripravil Da-rius Milhaud. Glavno vlogo bo igral Vittorio Gassman. Zopet «Piove» na prvem RISStti V Cagliariju se je včeraj zvečer zaključila dlje čas trajajoča televizijska oddaja «Canzo-nissima«, pri kateri je šlo za to, katera izmed znanih popevk bo izbrana kot najbolj priljubljena'. Z rezultati tega tekmovanja je bilo povezano tudi žrebanje novoletne loterije. Zmagala je Modugnova popevka «Piove», medtem ko so naslednja mesta po vrsti zasedle popevke: «Arrivederci», «Vec-chio frack«, «Mamma», «Arrivederci Roma«, «L’edera», «Signorinel-la». Po tem vrstnem redu so tudi razdeljeni izžrebani dobitki Prvi znaša 100 milijonov lir. drugi 50, tretji 30 in o-stali po 20 milijonov lir. Zdi se, da je dobitnik 100 milijonov iz Parme; tam vsaj je bila prodana srečka z izžrebano številko. Seveda pa se dobitnik skoraj gotovo ne bo pustil najti. Umetnine špekulanti in zakonodaja v SZ V skladiščih moskovske policije se nahajajo umetnine velike vrednosti, med katerimi so tudi dela Van Gogha, Tiziana in glavnih ruskih slikar, jev. Policija jih je zaplenila pri neki akciji, kier je ugotovila, da je nekdo prišel do teh slik med vojno, ko so ljudje za živila in drva oddajali tudi dragocene umetnine, ki so jih imeli ali kot potomci slikarjev ali kot še predrevolucionar-ni zbiratelji. Moskovsko kazensko sodišče je odločilo, da je treba umetnine vrniti, špekulante pa izpustiti, kajti v sovjetskem zakoniku ni zakonov, ki bi prizadeli špekulacijo z umetninami. Toda sovjetski tisk zahteva, naj se zakonodaja primerno priredi. Špekulanti delajo dobre posle z zemljo, stroji in umetninami; vsega tega namreč sovjetski zakonik ne upošteva in obsoja samo tiste, ki špeku lirajo z dobrinami največje nujnosti. Kinematograf za belce in črnce Od sobote bodo imeli v Tuskegee v Alabami zopet kino, kjer bo v veljavi rasna diskriminacija: ločeni platni za bele in črne, belo in črno osebje, ločeni blagajni za vstopnice, iočeni vhodi; po sredi dvorane pa bo pregraja ločila bele od črnih gledalcev. Kinematograf so zaprli 1. 1957, ko ga je začelo črnsko prebivalstvo bojkotirati Ima prostora za 336 črn cev ter 324 belcev Zadnja tekma za mednarodni pokal na stadionu Fuorigrotta v Neaplju Po slabi igri v prvem polčasu Italija premagala Švico s 3:0 Strelci golov v drugem polčasu: Colombo, Sta cekini in Montuori - Koristna zamenjava More z Nicolejem v drugem polčasu ■ Krilca Colombo in Cuarnacci odlična STRELCI: v drugem polčasu v 1’ Colombo, v 18’ Stac-chini, v 36’ Montuori. ITALIJA: Buffon; Fontana, B. Sarti; Guarnacci, Maldi-ni, Colombo; Mora (Nicole), Lojacono, Brighenti, Montuori, Stacchini. ŠVICA: Parlier; Maegerli, Seluenberger; Weber, Wespe, SchneiUr; Chiesa.. Hosp, Meier, Allemann, Riva IV. SODNIK: Lariqueigui (Španija), stranska sodnika Biri-gav in Carcia Fernandez (oba Španija). GLEDALCEV: 70.000. Koti 7:2 za Italijo. NEAPELJ, 6. — Italijan- .t-——---------------- nogometna repreeenton. ] ca je danes na stadionu Je precizno zaposlil na desno Fuorigrotta v Neaplju premagala A reprezentanco Švice s 3:0 (0:0) Tekma je bila zadnja za mednarodni pokal, ki se je začel 27. marca 1955 s tekmo med C SR in Avstrijo. Izid današnje tekme ni več mogel vplivati na končni vrstni red. Med Italijo in Švico je bilo to 34. srečanje, od katerih jih je Italija odločila v svojo korist 16 z 11 zmagami v Italiji, 11 se -ie razčistila stran Brighentija. ki je na glo ušel in se pojavil sam pred vratarjem, tedaj pa v naglici streljal naravnost vanj in žoga se je odbila v kot, ki je ostal brez učinka. Premoč Italijanov je postala vse večja in po napaki Montuorija v 22’ je v 23’ Lojacono streljal v bližino zgornjega trikota. V 24’ je We-spe s težavo rešil izpred Brighentija, v 26' pa je Mora preveč pretiraval z osebno akcijo in dovolil obrambi, da jih je končalo neodločeno, 6 pa z zmago Švice z razmerjem v golih 71:52 za Italijo. PRVE MINUTE*IGRE Začetni udarec je izvedel švicarski kapetan Meier. Ze v 2’ je po akciji Sarti-Guar-nacci-Mora-Lojacono-Mora We-spe naredil prekršek nad Mo-rom, toda kazenski strel z desne strani kazenskega prostora je ostal neizkoriščen. Prve minute so potekle v nervozni igri z natrpano polovico Švicarjev ter s pritiskom Italijanov. V 3’ je Maegerli prekinil osebno akcijo Stac-chinija, v 4' pa so izvedli prvi napad gostje, ki ga je zaustavil Maldini izpred Chiese. V 6’ je Colombo prehitel Al-lemanna in podal na levo Stacchiniju, ki je centriral. V gneči pred golom je dobil žogo Brighenti toda njegov strel se je odbil od zgornjega roba prečke, ko je bil vratar Parlier že brez moči, Italijani so bili v stalni terenski premoči in Švicarji so se branili z urejeno, toda ne vedno korektno obrambo, kar je povzročilo številne kazenske strele proti njim. Po nekaj napakah Montuorija je v 10’ isti italijanski napadalec na predložek. Loja-cona prodrl skozi obrambo gostov, toda Leuenberger je v zadnjem trenutku izbil izpred njega žogo v kot po katerem je Parlier zanesljivo blokiral prvo nevarno žogo. DRUGIČ V DROG Vse do sedaj je igra potekala brez pretresljajev, ležerno in z mnogimi slabo zasnovanimi in slabo izpeljanimi akcijami Italijanov, ki so vedno naletele na pripravljeno obrambo. V 15’ so Švicarji izsilili kazenski strel z desne. Izvedel ga je Meier. toda Buffon je zanesljivo blokiral. Minuto kasneje je zablestel Stacchini in njegov center je obramba slabo odbila. Zogo je dobil Mora, toda njegov predložek se je izr gubil v autu. Kmalu nato so Italijani drugič zadeli v drog. Montuori je podaljšal kazenski strel do Brighentija ta pa do More, ki je preigral dva ali tri nasprotnike in z 12 m silovito streljal. Far-lier je bil premagan, toda žoga se je odbila od droga na njegovi desni strani, se vrnila v polje, povzročila gnečo, ki se je končala z visokim strelom Stacchinija na Brighentijev predložek. V 20’ je imela Italija zopet lepo priložnost za vodstvo. Mora je iz lastne polovice i-grišča po osebni akciji pre- V 27’ so Švicarji, ki so bili do sedaj stalno zaprti v svojo polovico igrišča, izvedli e-nega izmed redkih protinapadov. Allemann je izvedel nevaren strel proti italijanskim vratom, toda žoga je šla preko prečke. Minuto kasneje so gostje znova prodrli po akciji Ilospa. Maegerli-ja in Allemanna, izpj-ed katerega pa je Guarnacci rešil v kot. VEDNO SLABSA IGRA Zaradi vedno manj odločne igre Italijanov in zaradi njihove nepreciznosti v ofenzivnih fazah, so Švicarji začeli prihajati bolj do besede. V 29’ je Brighenti po osebni akciji preigral dva nasprotnika, pri tretjem poskusu pa je izgubil žogo. Po paradi Buffona v 30' je Stacchini na Lojaconov predložek ostro streljal iz neposredne bližine, toda v zunanjo stran mreže. V 32’ in 33’ so Italijani dosegli dva kota, v 34’ pa je eden izmed švicarskih branilcev zaustavil Montuorija po lepem predložku Lojacona. Zmeden napad Švicarjev se je zaključil v 35’ z lahko intervencijo Buffona, minuto kasneje pa je Brighenti na Montuorijev predložek kljub oviranju iz neposredne bližine streljal za las mimo droga. Ofenzivni posegi Švicarjev so bili sedaj pogostejši kot v začetku. V 37’ je Sarti prekinil akcijo Meierja in Chiese, takoj nato pa je Stacchini podal Montuoriju in ta Brighen-tiju, katerega strel je branilec odbil v kot. Zoge iz kota Parlier ni zaustavil in dobil jo je Lojacono. ki je takoj streljal, toda mimo. IN ZOPET PREČKA Sledilo je zopet nekaj protinapadov Italijanov in kritičnih trenutkov pred vrati Švicarjev, nato pa se je igra ustavila na sredini igrišča. V 34’ je Guarnacci odvrnil v kot akcijo Chiese nakar je sledil v 44’ protinapad, ki ga je začel Stacchini in katerega center je prestregel z glavo Brighenti, toda njegov močan udarec se je že tretjič v prvem polčasu odbil od prečke. Kmalu nato se je polčas zaključil brez golov kljub znatni terenski premoči plaviti, ki je prišla do izraza samo v petih kotih proti dvema. GOL V PRVI MINUTI «Azzurri» so se vrnili v polje z Nicolejem namesto More in že po eni minuti je Italija dosegla vodstvo po strelu iz kota, ki ga je povzročil Parlier, ko je odbil mo- čan Nicolejev strel. Na visoko žogo sta istočasno skočila Parlier in Colombo, ki pa je bil hitrejši in je žogo z glavo usmeril v mrežo med vratarjem in branilcem. V 4’ je s strelom z roba kazenskega prostora Lojacono zaposlil vratarja, ki je žogo s težavo odbil. Igra Italijanov je bila sedaj znatno boljša kot v prvem polčasu. Njihovi napadi so postajali vedno bolj nevarni, obramba pa je z lahkoto nadzorovala blede poskuse protinapadov. V 8’ je Stacchini na desni preigral nasprotnika, nato pa je zaradi pretiranega individualizma žogo izgubil. Dve KONČNA LESTVICA ZA MEDNARODNI POKAL CSR 10 7 2 1 24 14 16 Madžarska 10 6 3 1 34 16 15 Avstrija 10 4 3 3 21 21 11 Jugoslavija 10 3 3 4 21 13 9 Italija 10 2 3 5 12 21 7 Švica 10 0 2 8 10 37 2 minuti kasneje je Lojacono prekinil akcijo Švicarjev in zaposlil Brighentija, ki je prodrl skoraj do dna igrišča, od koder je pcslal žogo proti Stacchiniju, katerega strel iz voleja pa je bil slabo centriran. Pobuda je še naprej ostala v rokah Italijanov in v 10’ je moral Chiesa na precej nekorekten način razčistiti kritično situacijo. V 12’ je Colombo na Lojaconov predložek streljal odločno, toda nad zgornjim desnim trikotom, V 14’ je Lojacono zaradi oklevanja upropastil nevarno akcijo, minuto kasneje pa je Parlier interveniral skoraj na robu kazenskega prostora in izbil žogo izpred Ni-coleja, ki je igral stalno na mestu desne zveze, medtem ko se je Montuori umaknil na desno krilo. Sledilo je nekaj kritičnih situacij pred vrati Švicarjev, ki so bili za nekaj minut dobesedno zaprti v lastni kazenski prostor. V 16’ je Montuori ušel Le- uenbergerju, toda predolg predložek se mu je izmuznil v aut. DRUGI GOL ZA ITALIJO V 18’ je Italija podvojila vodstvo. Akcija se je začela na desni strani z izmenjavo Lojacono - Montuori. Poslednji je z desne strani poslal pred vrata centrirano žogo, na katero so istočasno skočili vratar Parlier, dva švicarska branilca in dva italijanska napadalca, med katerima Brighenti; Parlier se je žoge dotaknil z roko, toda le v toliko, da jo je usmeril na noge Stacchiniju, ki je brez težav zatresel mrežo praznih vrat. 2:0 za Italijo. Italijanski pritisk je postajal poslej vedno bolj močan, tako da se je končno spremenil v pravo obleganje Par-lierovega svetišča. V 21’ je Nicole streljal mimo, potem je zamudil lepo priložnost Brighenti. Sledil je Lojaconov strel s Parlierovo blokado in nato še en Lojaconov strel z roba kazenskega prostora j za las mimo vrat. V 27’ je Lojacono preigral štiri nasprotnike, toda nekaj korakov pred Parlierom je bil zaustavljen. Italijanskega pritiska so se Švicarji osvobodili šele okrog 30’ ko je Meier prisilil Buffona k lahki paradi. V 32’ so se Švicarji po akciji Montuorija rešili v kot, minuto pozneje pa je Nicole na lep predložek zelo aktivnega Lojacona streljal mimo s kakih 20 metrov. TRETJI GOL Italijani so sicer še vedno pritiskali, toda zdelo se je, da so že zadovoljni z doseženim rezultatom. V 35’ se je akcija Lojacono-Nicole-Mon-tuori zaključila s prizemno parado Parliera na strel Montuorija, minuto kasneje pa so Italijani dosegli tretji gol. Lojacono je dva metra izven kazenskega prostora nakazal strel, toda v zadnjem trenutku je podal žogo v lahni paraboli Montuoriju, ta pa je iz ogeljne pozicije in s kakih 12 metrov streljal v mrežo mimo presenečenega Parliera. V 39’ je po akciji Lojacono-Montuori ušel Stacchini po desni strani, toda njegov strel je zaustavil Schneiter. Minuto pozneje se je strel istega igralca Juventusa izgubil ob strani. V 41’ je dotlej skoraj brezposelni Buffon požel prvi aplavz v drugem polčasu zaradi lepe intervencije na strel z desne strani. V zadnjih minutah so bili Italijani zopet v napadu in tekma se je zaključila z akcijo Stacchinija, ki je večkrat preigral Maegerlija. KOŠARKA V VARESE Druga zmaga Beograda nad moštvom Antibes VARESE, 6. — Drugi dan mednarodnega košarkarskega turnirja v Varese, sta bila dosežena naslednja rezultata: Beograd — Antibes 94:59 (44:24) Ignis (Varese) - Levissima Cantii 76:55 (40:16) Lestvica po drugem dnevu je naslednja: Beograd 2 2 0 167:125 4 Ignis 2 2 0 153:113 4 Levissima 2 0 2 121:149 0 Antibes 2 0 2 117:171 0 «»------ KOŠARKA V VIDMU Udinese - Radnički 44:43 VIDEM, 6. — Včeraj zvečer je v prijateljskem košarkarskem srečanju ženskih vrst Udinese in Radničkega iz Beograda, petorka italijanskega prvaka Udinese premagala drugoplasirano vrsto jugoslovanskega prvenstva s tesnim izidom 44:43 (26:21). Igra je bila posebno v zaključni fazi zelo napeta in tudi na visokem kvalitetnem nivoju. Jugoslovanke, med katerimi je bilo nekaj državnih reprezentantk, so pokazale dobro tehniko in znatno vigra-nost in bi lahko tudi zmagale, če ne bi prišle v Videm že dokaj utrujene zaradi napornega potovanja in napornih gostovanj po Italiji. Športni obračuni iz leta 1959 Bogata žetev rekordov v atletiki in plavanju V atletiki 19 svetovnih in 28 evropskih, v plavanju 34 svetovnih in 16 evropskih rekordov Minulo leto 1959 je bilo zelo bogato na novih svetovnih in evropskih rekordih posebno v atletiki in v plavanju. Tako je bilo v atletiki v moški konkurenci doseženih 13 novih svetovnih in 23 evropskih rekordov, izenačenih pa je bilo 6 svetovnih in cela vrsta evropskih rekordov. Nič manj uspešna ni bila bilanca v genski konkurenci, v kateri je bilo doseženih 6 svetovnih in pet evropskih rekordov, izenačeni pa so trije svetovni in dva evropska rekorda^ Še mnogo več novih rekordov je bilo postavljenih v plavanju. Moški so dosegli 16 svetovnih ,in 7 evropskih, ženske pa 18 svetovnih in 9 evropskih re- iiiiiiimiiiiiiiiMiitiiiiiniiit im ti mn min i n im Miiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiioii Nemško-avstrijska skakalna turneja V Bischofshofenu 1. Planck skupno pa NemecMax Bolkarf Jugoslovan Šlibar v Bischofshofenu 9., v skupni klasifikaciji 15. BISCHOFSHOFEN, 6. — V znanem avstrijskem športnem središču Mischofshofenu so bila danes na sporedu mednarodna tekmovanja v smučarskih skokih v okviru nemško-avstrijske turneje, Zmagal je Avstrijec Albin Planck, ki je osvojil 227.5 točk. 1. Planck (Avst.) 227.5 (91.5-93.5), 2. Leodolter (Avst.) 224 (92.5-89), 3. Egger (Avst.) 221 (87.5-94) itd. Od Jugoslovanov se je najbolje uvrstil Šlibar in sicer na 9. mesto z 208 točkami in skokoma 87.5-79 m. Božo Jemc je bil 12. z 202 točkama irt skokoma 81.5 in 88 m Miro Oman je bil 19. (190 točk, skoka 81 in 78 m), 24. Pečar (183 točk, skoka 75 in 75 m), 29. Langus (175 točk in skoka 67.5 in 71 m). Največje presenečenje je pripravil Kanadčan Charland, ki je zasedel 7. mesto, razočaral pa je Nemec Max Bolkart, zmagovalec iz vseh treh prejšnjih nastop iv, ki je dosegel šele 6. mesto. Kljub temu pa je Bolkart v skupni klasifikaciji nemško-avstrijske turneje osvojil 1. mesto. Končni vrstni red skakalcev je bil naslednji. 1. Bolkart 878 točk, 2. Planck 874.7, 3. Leodolter 870.6, 4. Egger 860.5, 15. Jože Šlibar, 19. Pečar, 24. Langus, 27. Oman. «»------ ZARADI MEGLE Brescia - Verona drugič odložena BRESCIA, 6. — Zaostala tek. ma B lige Brescia - Verona, ki bi morala biti odigrana danes, je bila ponovno odložena zaradi megle. Odigrana bo 13. t. m. če bo Zveza odobrila sporazum med kluboma. lltllll Mllllll IIIIIHIMII Mednarodni košarkarski turnir v Ljubljani končan Domača Olimpija Stella Azzurra trikrat poražena Zadnji igri: Lech-Zadar 112:103, Olimpija-Stella Azzurra 94:68 LJUBLJANA, 6. — Pred okrog 2500 gledalci sta bili nocoj, v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odigrani zadnji dve tekmi v okviru novoletnega košarkarskega turnirja. V prVi tekmi se je pomeril poljski prvak Lech z Zadrom. Poljaki so bili boljši in so zasluženo zmagali z rezultatom 112:103 (54:52). To je bila ena najlepših tekem turnirja, polna dinamičnosti in hitrih akcij. Poljaki so bili odlično razpoloženi in imeli več oU igre, zlasti proti koncu. V poljskem moštvu so bili najboljši Mlinarčik, Pude-levič ’n Svjerčevski, pri Zadru pa so se odlikovali Petričevih, čubrič in Djerdja. V zadnjem srečanju je Olimpija premagala Stello Azzurro iz Rima s 94:68 (41:33) in tako brez poraza ze drugo leto zaporedoma osvojila prvo mesto. Začetek tekme ni kazal preveč dobro za domače. Italijansko moštvo je z odlično taktiko umirilo igro ter spretno organiziralo obrambo. Gledalci so bili že nekoliko nervozni, saj je 'domače moštvo vodilo v 11’ komaj z 22:19. Ta del igre je bil povsem, nasproten od prejšnje tekme, kjer so padali koši z izredno hitro naglico. Zdaj je šlo za strateško igro dveh obramb in bolj za preračunane kot za spontane akcije. V drugem polčasu so Italijani spremenili taktiko. Zaigrali so na vse ali nič toda s tem so napravili uslugo le domačinom, ki so v svojih «tradi-cionalnih petih minutah« zvišali razliko zg skoraj’ 30 košev in jo obdržali do konca. Pri Olimpiji je bil najboljši Danev, v italijanskem moštvu pa sta se odlikovala Fontana in Volpini. V drugi tekmi včerajšnjega drugega kola mednarodnega košarkarskega turnirja v Ljubljani je poljski prvak Lech iz Poznanja premagal tretjepla-sirano italijansko moštvo Stella Azzurra z 86:77 (47:39). Končna lestvica: Olimpija 3 3 0 269:228 6 Lech 3 2 1 282:272 4 Zadar 3 I 2 250:263 2 S. Azzurra 3 0 3 213:151 0 L. O. «»-------- Lokalni nogomet KRMIN, 6, — Diletantska nogometna reprezentanca dežele Furlanija-Julijska Benečija je v okviru priprav za finalni turnir deželnih reprezen- tanc v trening tekmi premagala enajsterico Cormonese z rezultatom 3:1 (0:1). Gole za reprezentanco so dosegli v drugem polčasu: v 18’ Gregori, v 41’ Bene, v 43’ Mic-chelini. ## * MILJE, 6. — V zaostali nogometni tekmi prvenstva diletantov B skupine sta se Mug-gesana in Toriana razšli z neodločenim rezultatom 2:2. ——«»------ PRIJATELJSKI NOGOMET Alessandria-Langnedoc 1:1 NIMES, 6. — V prijateljski nogometni tekmi v korist žrtev katastrofe v Frejusu je Ales-sandria igrala neodločeno 1:1 z lokalnim moštvom «Langne-doc». Alessandria je dosegla vodstvo v 6’ prvega polčasa po'Tachiju, domačini pa so izenačili v 43’ prvega polčasa. «»------- DISCIPLINSKI UKREPI Štiri diskvalifikacije med igralci A lige MILAN, 6. — Razsodiščna komisija FIGC je med svojimi današnjimi ukrepi diskvalificirala za dve nedelji Pedronija (Alessandria) in Valentija (U-dinese), za eno nedeljo pa Ren-no (Bologna) in Ghiggio (Roma). Opomin z globo so dobili Skoglund (Sampdoria), Misto-ne (Napoli), Rambone (Napo-li), Lojacono (Fiorentina) in Arce (Palermo), samo opomin pa Longoni (Atalanta). Macchi (Spal), Rosa (Padova), Balle-ri (Spal), Novelli (Spal), Pan-zanatto (Lanerossi). «».------ ZENSKE V GRINDEWALDU Švicarka VVaser prva v slalomu Italijanka Marchelli peta GRINDEWALD, 6. — Prvi dan 22. mednarodnega ženskega smučarskega tekmovanja v alpskih disciplinah so Švicarke dosegle trojno zmago v sla. lomu. Prvo mesto je osvojila 19-letna Enne - Marie Waser pred rojakinjama Lilo Michel in olimpijsko prvakinjo 1956 Chamot-Berthod Rezultati: L Wascr (Sv.) 1’48”7, 2. Michel (Sv.) 1’49' 7, 3. Chamot-Berthod (Sv.) 1’50"0, 4. Speri (Nem.) 1’52”0, 5. Marchelli (It.) 1’53"9, 6. Grosso (Fr.) in Jann (obe Fr.) 1’55”0, 8. Netzer (Avst.) 1’55”4, 9. Bentlauser (Avst.) 1’55*’7, 10 Hennerber-i nem stegnu. ger (Nem.) 1’56”0, 11. Frandl (Avst.) 1’56”7, 12. Vera Sche-none (It.) 1’56”8, 18. Chenal Minuzzo 1’58”9, 33. Jerfa Schir 2’05”7, 42. Pia Riva 2’12”3. «»--------- TRŽIČ, 6. — V prijateljski trening tekmi je član C lige CRDA premagal diletantsko moštvo San Canciano s 3:0 (3:0). kordov. Podroben pregled pa je naslednji : ATLETIKA SVETOVNI REKORDI Moški 100 yardov: R. Cok (ZDA) 9”3 (r. izenačen), R. Norton (ZDA) 9’’3 (r. izenačen), B. Woodhouse (ZDA) 9”3 (rekord izenačen). 100 m: R. Norton (ZDA) 10’ (r. izenačen). 200 m (z zavojem): R. Norton (ZDA) 20”6 (r. izenačen). 1000 m: D. Waern (Švedska) 2’18” (prej: 2’18”1), D. Wern (Šved.) 2’17”8. 100 m ovire: M. Lauer (Zah. Nem.) 13”2 (prej 13”4). 200 m ovire (z zavojem): M. Lauer (Zah. Nem.) 22”5 (prej 22”7). Troskok: O. Fedosejev (SZ) 16,70 (prej 16,59). Krogla: D. Long (ZDA) 19,25 (izenačen) P. 0’Brien (ZDA) 19,27, P. 0’Brien (ZDA) 19,30. Disk: E. Piatkowski (Polj.) 59,91 (prej 59,28). Kopje: A. Cantello (ZDA) 86.04 (prej 85,71). Deseteroboj: V. Kuznecov (SZ) 8.357 točk (prej 8.302). 4x110 jardov: Univerza v Te-xasu (ZDA) 39”6 (prej 39”8). 4x1 milja: Avstralija 16’25”6 (prej 16’30”6), Madžarska 16’ in 25”2. Ženske 60 m: G. Podova (SZ) 7’’3 (r. izenačen), N. Poljakova (SZ) 7”3 (r. izenačen). 400 m: M. Itkina (SZ) 53”4 (prej 53”6). 440 yardov: B. Guthbert (Av. stralija) 55”6 (r. izenačen), B. Guthbert (Avstral.) 54”3, M. Itkina (SZ) 53”7. Višina: Y. Balas (Romunija) 1,84 (prej 1,83). Krogla: T. Presse (SZ) 17,25 (prej 16.76). Peteroboj: I. Press (SZ) 4 880 točk (prej 4.872). Ti rezultati (razen Guthber-tinega na 440 yandov), so tudi novi evropski rekordi. NOVI EVROPSKI REKORDI V LETU 1959 100 jardov: A. Hary (Zah. Nem.) 6”4 (prej 9”5). 400 m: M. Kaufmann (Zah. Nem.) 45”8 (prej 46”). 1000 m: D. Waern (Švedska) 2’18” (prej 2’18”1), D. VVaern (Šved.) 2’i7”8. 1 milja: S. Valentin (Vzh. Nem.) 3’56”5 (prej 3’57”2). 110 m ovire: M.'Lauer (Zah. Nem.) 13”5 (prej 13”7), M. Lauer (Zah. Nem.) 13”2. O SYDNEY, 6. — Na prvenstvu Južnega Walesa je lisa Konrads zmagala na 220 jardov v času 2’15”3. Druga je bila Sandra Morgan, bivša svetovna prvakinja Crapp pa šele 5. * * * O TOKIO, 6. — Japonec Yo-nekura je osvojil prvenstvo Daljnega vzhoda v petelinji kat. z zmago po točkah nad Filipincem Leom Espinoso. iiiniiiimiiiMiiiiiiimiimimiimiiiiiHiniiiiiiimiMiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Neposredno pred nastopom v Veroni Trevisan brez štirih standardnih igralcev Oboleli so: Varglien, Szoke, Taccola, Brach V kaj neprijetnem položaju se je znašel trener Triestine, ko so se njegovi igralci včeraj dopoldne zbrali na treningu na občinskem stadionu. Med njimi namreč ni bilo kar štirih standardnih igralcev, ki so obenem vsaj v treh primerih tudi stebri prvega moštva. To so Varglien, Szoke, Brach in Taccola. Varglien ima influenco z mrzlico in je skoraj gotovo, da proti Veroni ne bo mogel nastopiti. Zdravniki, ki ga zdravijo z antibiotiki, so ba’e že izjavili, da ne bo emel igrati tudi če bo do nedelje brez mrzlice. Szoke ima v nasprotju z zadnjimi vestmi še vedno bolečine zaradi pretegnitve v dim-lju in tudi zanj je verjetno, da ga ne bo v nedeljski formaciji za Verono. Taccola je imel sinoči vročino 38 stopinj, Brach pa čuti bolečine v des- Problem torej ni majhen in Trevisan se mora že sedaj o-rientirati na nekatere rezervne igralce, ker nikakor ne sme tvegati nastopa z bolnimi ali pa samo površno ozdravljenimi igralci. Največje vprašanje predstavlja seveda zamenjava Vargliena, ker Triestina praktično nima rezervnega srednjega krilca odkar je Merkuza pri vojakih in izven forme. Zdi se, da re bo v pomanjkanju drugega Trevisan odločil za branilca Frigeria, ki se je na treningu ze s uspehom preizkusil na mestu centerhalfa. V tem primeru ni izključeno, da bo v obrambi igral Du-dine, v kolikor bi Degrassi moral še enkrat nadomestiti Szo-keja v krilski vrsti. Ce pa bi Szoke vendarle nastopil, potem bi lahko Degrassi igral v ožji obrambi, kjer je običajno njegovo mesto v B moštvu. Resnejši pa bi postal problem, če ne bi mogel nastopiti niti Brach, 200 m o. ire (z zavojem): M. Lauer (Zah. Nem.) 22”6 (prej 22”9), M. Lauer (Zah. Nem.) 22”5. Daljina: I. Ter - Ovanesian (SZ) 8,01 (prej 7,98). Troskok: O. Fedosejev (SZ) 16,70 (prej 16,59). Palica: V. Bulatov (SZ) 4,62 (prej 4,60), V. Bulatov (SZ) 4,64. Krogla: S. Meconi (It.) 18,03 (prej 18,01), S. Meconi (Italija) 18,48, A. Rowe (VB) 18,59. Disk: E. Piatkovvski (Polj.) 57,55 (prej 56,98), E. Piatkow-ski (Polj.) 57,89, J. Szecsenyi (Madž.) 58,33, E. Piatkovvski (Polj.) 59,91. Kladivo: V. Rudenkov (SZ) 67.92 (prej 67,32). Deseteroboj: V. Kuznecov (SZ) 8.357 točk (prej 8.014). 4x1 milja: Madžarska 16'25”2 (prej 16’20”6). PLAVANJE EVROPSKI REKORDI Moški 110 yardov: John Devitt (Avstralija) 55’’L 200 m: Jon Konrads (Avstr.) 2’02”2, Tsuyoshi Yamanaka (Jap.) 2’01”5. 220 yardov: Jon Konrads (Avstr.) 2’02”2. 490 m: Jon Konrads (Avstr.) 4’19”, Tsuyoshi Yamanaka (Jap.) 4T6”6. 440 yardov: Jon Kradas (Avstralija) 4’19”. 809 m: Jon Konrads (Avstr.) 8’59”6. 880 yardov: (Isto). 200 m metuljček: Mike Troy (ZDA) 2’16”4. 200 m hrbtno: Frank Mac Kinney (ZDA) 2T7"8. 4x100 m: ZDA (Follett, Lar-son, Farrell in Alkire) 3’44”4. 4x200 m: Japonska (Umemo-to. Fujimoto, Fukui in Yama-naka) 8’21”6, Japonska (Yama-naka, Fukui. Ke-njo in Fujimo-to) 8’17”7. Zenske 800 m: lisa Konrads (Avstr.) 10’11”4. 880 yardov: (Isto). 1500 m: lisa Konrads (Avstr.) 19’25”7. 1650 jardov: (Isto). 200 m prsno: Anita Longs-bourgh (VB) 2'50”3. 100 m metuljček: Nancy Ra-*ney (ZDA) 1’09”1. 110 yardov metuljček: Becky Collins (ZDA) 1’11”2. 200 m metuliček: Becky C01. lins (ZDA) 2’37”. 220 yardov metuljček: Be-verley P.aindridge (Avstralija) 2’43”8, Sylvia Ruuska (ZDA) 2’40”3, Becky Collins (ZDA) 2’37”. 100 m hrbtno: Ria Van Vel- sen (Niz.) 1’11”7, Carin Kone (ZDA) 1’11”4. 200 m hrbtno: Satoko Tana-ka (Jap.) 2’37”1. 220 yardov hrbtno: Carin Kone 2’37”9. 4x100 m mešano: Sylvia Ruu. ska (ZDA) 5’41”1. 4x110 vardov mešano: Sylvia Ruuska (ZDA) 5’40”2. 4x100 m mešano: Nizozemska (Van Velsen, Den Haan, Lagerberg, Castelaards) 4’51”5, ZDA (Gene, Banncroft, Collins, Van Saltza) 4'44’6. EVROPSK' REKORDI Moški 800 m: Guy Montserret (Fr.) 9'22”7. 200 m prsno: Helmuth Enke (Vzh. Nem.) 2'38"6. 100 in metuljček: Federico Dennerlein (It.) 1’01”8. 200 m metuljček: Federico Dennerlein (It.) 2’19”5. 100 m hrbtno: Robert Chri-stophe (Fr.) 1’02"2. 4x100 m prosto: SZ (Morga-čev, Lu.jkowski. Sorokin in Po. levoj) :i’47’’1. 4x100 m mešano: lan Black ( rB) 5’08”8. Zenske 100 m: Cookie Gastelaars (Nizozemska) 1’02’’9. 400 in: Corrie Schimmel (Nizozemska 4'58’’5, 4’58”1, 4’57’’7, 4’52"4. 800 m: Corrie Schimmel (Nizozemska) 10’22”3. 1500 m: Corrie Schimmel (Nizozemska) 19'46”2. 200 m ,'rsno: Anita Longs-bourgh (VB) 2’50”3. 100 m hrbtno: Ria Van Velsen (Niz.) 1’11"7. pooooooooooooooooooo $ A. F. PRČVOST anm £ebcauit ooo oooooooooot V neštevilnih izlivih žalosti in besa sem si dajal duška, kakor je pač strast, ki je hrula po meni, vzplamtevala ali pojemala. Ko sem se do kraja izmučil, se je razburjenje v meni nekoliko poleglo in mogel sem že trezneje misliti. Primerjal sem to poslednjo nesrečo s tistimi, ki sem jih že do življal na podoben način: sprevidel sem, da mi sedaj ni treba Bolj obupovati, kakor kdaj prej. Saj sem poznal Manon. čemu bi se tolikanj žalostil zaradi nesreče, ki sem jo vendar moral slutiti? Kaj si ne bi raje poiskal leka? še bi bilo čas. Vsaj nekoliko dobre volje naj bi bil pokazal, sicer sem vedel, da se bom moral kesati, ker sem si tx> lastni slabosti in malo marnosti še goršal muke. Po vsem tem sem začel razmišljati, kaj vse bi mi utegnilo pokazati pot do upanja Da bi poizkušal iztrgati Manon iz rok mlademu G.M., bi bilo preobupno početje, ki bi me spravilo ie v pogubo in povrhu tudi ni kazalo, da bi se mi posrečilo. Pač pa se mi je zdelo, da bi zanesljivo pridobil vsaj malo njenega srca. če bi mogel govoriti z njo. Dobro sem vedel, kje so občutljiva mesta v njenem srcu. Trdno sem se zanašal na njeno ljubezen! Prisegal bi bil, da je celo domislek z .epim dekletom ki naj bi me tolažilo, prihajal od nje, ker sem se ji smili! v svoji zapuščenosti. Sklenil sem zastaviti vse sile, da bi jo zopet videl. V pisani množici načrtov, ki so mi rojili po glavi, sem obsta! pri temle: gospod T. mi je vse od kraja s takim prijateljstvom izkazoval usluge, da ni bilo najmanjšega dvoma v njegovo iskrenost. Namenil sem se iti k njemu kar pri priči ter ga naprositi, naj da poklicati mladega G.M. pod pretvezo nujnega razgovora. Pol ure bi mi zadostovalo, da bi govoril z Manon. Hotel sem se vtihotapiti v njeno sobo, kar bi mi bilo v odsotnosti mojega tekmeca kaj lahko. Ob tem sklepu sem se nekoliko pomiril. Dal sem precejš njo nagradu dekletu, ki je bilo še vedno pri meni in, da se ne bi vračalo k onima dvema, sem jo prosil za naslov in ji namignil, da utegnem priti spet k njej. Sedel sem v kočijo in se v diru odpeljal h gospodu T. Na srečo sem ga našel doma, a spotoma sem se že bal, da ga ne bo. V nekaj besedah sem mu razložil, kaj me mori in mu omenil, kaj bi ga rad prosil. Novica, da mi je GM. speljal Manon, ga je tako presenetila, da mi je, ne glede na moj delež pri dogodivščini, velikodušno obljubil, zbrati vse svoje prijatelje, ki bodo šli z rokami in z meči reševat mojo ljubico. Dopovedoval sem mu, da bi utegnil tak podvig spraviti v nevarnost Manon in mene. «Prihranima kri,» sem mu dejal, «za skrajni primer. Na misli imam glajšo pot in upam, da ne bo brez uspeha.« Brez pridržka bi se bil ogreval za vse, kar bi ga prosil. Ponovil sem mu, da gre le za to, kako naj pokliče mladega G.M. na sestanek in ga zadrži uro ali dve. Pri priči se je odpravil z menoj, da bi mi izpolnil želio. Preudarjala sva, kakšen izgovor naj izmisli, da bi ga tako dolgo zadržal. Svetoval sem mu, naj mu napiše pisemce datirano iz kakšne pivnice, in riaj ga prosi za nujen in važen sestanek. «Jaz pojdem pa na prežo,» sem dodal, «da bom videl kdaj se bo odpravil iz hiše, in potem se bom brez težave vtihotapil, ker me razen Manon in mojega služabnika Mar cela nihče ne pozna. Vi boste medtem z mladim G.M. in mu boste lahko rekli, da ste ga klicali tako neodložljivo češ da ste v hudi denarni stiski, da ste zgubili pri igri, in ste s prav enako nesrečo igrali še na besedo. Nekaj časa bo ze preteklo, da vas pelje k svoji blagajni, in medtem bom imel dovolj časa, da izvršim svoj načrt.« Gospod T. se je do pičice ravnal po tem dogovoru. Pu stil sem ga v pivnici, kjer je nemudoma napisal pismo. Postavil sem se na prežo nekaj korakov od hiše, ki je v njej bila Manon 2e je prihajal sluga s pismom in čez h:p je prišel iz hiše G.M v spremstvu lakaja. Počakal sem, da se oddalji po ulici, in potlej sem se približal vratom hiše svoje nezveste ljubice. Ob vsej jezi sem vendar s spoštovanjem potrkal, kakor da trkam na svetišče. Na srečo mi je prišel odpirat Marcel. Dal sem mu znak, naj molči. Čeprav se mi ni bilo treba ničesar bati, sem ga vprašal s pritajenim glasom, ali me more povesti do sobe, kjer je bila Manon, ne da bi me kdo opazil. Dejal je, da ni nič lažjega, in me potiho vodil po stopnicah. «Stopiva brž!« sem mu naročil, «in glej, da ne spustiš nikogar gor, dokler bom jaz tu!» Tako sem brez ovir stopil v stanovanje. Manon je brala. Prav to pot sem lahko občudoval značaj tega nenavadnega dekleta, se malo se ni prestrašila ali zmedla, ko me je uzrla, le lahno sied začudenja sem opazil na njej, tako, ki je ni mogoče skriti, ko se srečaš s človekom, za katerega misliš, da je daleč od tebe. Objela me je z običajno nežnostjo in rekla: »O, ti si, dragi! Moj bog, kako si predrzen! Kdo bi te pričakoval danes v tej hiši?« Izvil sem se ji iz objema. Namesto da hi ji vrnil milo-vanje, sem jo s prezirom odrinil ter stopil nekaj korakov nazaj in se oddaljil od nje. Ta kretnja jo je vendarle *> vznemirila. Obstala je, kakor je bila, in me vsa prebledela nepremično gledala. V dnu srca sem bil ves očaran, da jo zopet vidim. Ce sem imel še tako pravico biti jezen, mi skoraj ni bilo mogoče odpreti ust, da bi jo karal. Srce mi je krvavelo zaradi brezsrčne žalitve, ki mi jo je prizadela. Z vso silo sem si klical to žalitev v spomin, da bi izzval v sebi jezo in da bi se mi oči vžgale v drugačnem plamenu, ki ne bi bil plamen ljubezni. Nekaj hipov sem obstal brez besede. Videla je, kako sem razburjen Trepetala je. Morda se me je bala. Nisem mogel več vzdržati. »O, Manon!« je bruhnila iz' mene nežnost, »nezvesta in verolomna Manon! Kako naj pričnem obtožbo? Vidim, da si bleda in da trepetaš, še vedno mi je hudo, če vidim, da trpiš, najsi še tako malo, vendar se te bojim preveč žalostiti s svojimi očitki. A povem ti. Manon, da mi poka srce zaradi tvoje izdaje. S takimi udarci ne smes tolči dragega, razen če hočeš, da umre. Glej, Manon, že tretjič! Dobro vem, kaj takega ni moči pozabiti. Kar sama premisli, kaj ti je storiti pri tej priči: moje srce ne more več kljubovati tako črnemu izdajstvu, omagalo bo in počilo od bolečine. Ne morem več prenašati tega,« sem še dodal in re sesedel na stol. «Nimam več moči, da bi govoril in se držal pokoncu« Ni mi odgovorila. Ko sem sedel, je pokleknila predme, mi naslonila glavo na kolena in skrila obraz v moje roke. V hipu sem začutil, da mi jih moči s solzami. O bog, kakšna bridkost me je prevzela! '