' Zabeležil U. IVS. X0CTHMKT». TEST Tiskom i nakladoj Dolenčeve tiskarne 1896 . Ponatis iz „Edinosti' Je li vse „prastarina ?“ BcHmtO 3a HCIHHOCIHa. C. M. flonoev Iskreno sem se obradoval, ko sem pročital poslednjo razpravo poštovanega g. Lamurskega ,V izjasnjenje in uterjenje*, kajti uvidel sem iz nje, v kakem stadiji se nahaja borba za pravice sloven¬ skega dovršnega glagola in kako o njega značaji v sedanjej in nekdanjej knjigi slavjanskej sodita dva kompetentna slovenska jezikoslovca, ve- lečestiti o. Stanislav pa gosp. Viktor Bežek, oba urednika dveh važnih, in, kar je glavno, ne na¬ hajajočih se pod anatematom slovenskih izdanj O. Stanislav piše, da je mislil, „da je z do- tičnimi njegovi spiski taka stvar, to je, razprav¬ ljanje o dovršnem glagolu, enkrat za vselej dolo¬ čena in končana", inače govore : Roma locuta, cansa finita. Po mojem skromnem mnenji, ta stvar nikakor ni šče določena in dovršena. Moj namen, se ve da ni, prepričati o. Stanislava in gosp. Viktorja Bežka, nego le privesti nekoliko taktičnih popravek, katerih se more, ne mora poštevati. Oddajem je le na blagorazmotrenje čislanega čita- 4 telja, ki sam more priti do vernega zaključenja potegnuvši paralelo mej vsemi našimi mislimi in potvrjajočimi jih primeri. Istina je, kar tvrdi o. Stanislav, da so stari Slavjani in stari Ruski # bomkali“. Njega dvema primeroma privedem jih od svoje strani šče ne¬ koliko. Tako čitamo v Nestorji: „Ašče !i vzjal bu¬ det" . . . „ašče li kupil budet Grečin pod brestom, dostojin da jemu vozmet cenu svoju il . V Ruskej Pravdi: „ože budet ubil“ . . . „budet li stal na razboji“ ... V Evangeliji 1307 1. „ašče kde budu izgrubil . . v Evangeliji 1355 1. „ašče budem grubo napisali . . .“ Iz teh primerov je vidno, da so stari Slavjani in stari Ruski „bomkali“, nu »bomkali" so le v pogoj¬ nih, v stranskih stavkih, kakor jim rabi dan denes v takih stavkih „bi“, in to bomkauje ni označalo futurum I., nego futurum e x a c t u m. No, privedeni primeri mogo vvesti čitatelja na napačno zaključenie, da je to „bomkanje“ bilo pravilo, da so tako pisali in govorili vsi, da je „bomkanje“, kratko govore, nekaj staroslavjan- skega in staroruskega. Do tega popolno ne¬ varnega sklepa došel je tudi o. Stanislav na podlagi dveh primerov, vzetih, kakor pravi sam, iz sintakse Miklošiča, in on sam, velečestiti o. Sta¬ nislav, završuje svojo zaščito „bomkauja“ sledečimi slovesi: „Vidite, čislani g. Lamurskij, to je, kar nas sili, da se tolikanj poganjamo za svojo tudi .prastarino", nekedaj občeslovenski doveršni bodočuik (fut. exact.) in ne bi radi, da bi nam 5 ga popolnem izpodrinili goriški in tržaški pisatelji se surogatom, brezčasnim (sie!) dovršnikom, češ, ker ga oni več nimajo in mnogi drugi Slovenci zdaj tudi ne!“ Poslednje mi je nejasno, to je, česa „oni in mnogi drugi Slovenci več nimajo*, dovršnega bo- dočnika ali „surogata, brezčasnega bodočnika*, no tem ne menj idem dalje, opiraje se na smisel ostalih besed. Na podlagi dveh primerov zaključati, da je bilo jbomkanje* nekdaj občeslavjansko, izvinite, to je nekoliko prenaglo. »Bomkanje* Sta- roslovencev in Staroruskih je bilo celo v futurum exactumu jako redko izključen je (izjema), in v vsakem slučaji ne narodno, nego tuje, vvedeno ne vem odkod. Morate pročitati cele de- setke, da stotine stranij staroslavjanskih in staro¬ ruskih literaturnih pametnikov bez najmanjše opas- nosti, da najdete „bomkanje“ celo v izražanje futur. II. Ne vem, v kakej smisli o njem govori Miklošič, kajti njega sintakse nemam pod roko, no ruski učenjaki, ki staroslovenščino in sta- roruščino gotovo ne manj znajo od slavnega Mi¬ klošiča, na „bomkanje‘ pokazujo ko na nekaj p o s e b n e g a, ko na izključen j e, srečajoče se v knjigi, kakor sera rekel, le kakor nenavadno redko izključenje, ko na posebnost ne staroslavjansko in ne starorusko, nego vklativšo se v ta dva jezika od z n n a j. Pogledimo, n. pr. letopis Nestorja, iz ka¬ tere sta gore omenjena primera „bomkanju“ vzeta. V „Mščeniji Oljgi* čitamo: „Ašče ne ubjem 6 jego, to vsja ny pogubit*. — „Ašče ne p o d- s t u p i t e zautra k gorodu, predati se hotjat ljudje Pečenegom“. — „Ašče li šego ne sstvo- rim, pogubiti ny imate Svjatoslav“. — ,Ašče ne poideši, ni obraniši nas, da paki ny v o z m u t“ . . . V „Ispitaniji veroizpovedanij* : »Ašče li (kto) v in (drug) zakon s t u p i 1 1 , to na onom svete v ogni gorete“. V »Kreščenji 01jgi“ : »Ašče gdje prista¬ ne ti vy, to otrevajte jego od berega 11 . — »Ašče ne obrjaščetsja kto, bogat li, ubog li. .. protiven mi da budete*. V »Skazaniji o kožemjake* : »Da ašče li tvoj muž udarit mojim, da ne vojujem za tri leta*. V »Jedinoborstvu knjaza Mstislava s Rede- deju“ : »Da ašče odoiješi ty, to vozmeši imenje moje... ašče bo o d o 1 j e j u semu, s b z i ž u cerkovt vo ime tvoje 1 '. Ti primeri so vzeti iz kosa Nestorjeve leto¬ pisi, ki je natisnena na 27 straneh velike osmerke. Tam je mnogo drugih primerov, kjer sedanjik do- vršnika označa futurum exactum, no ni j e d n e g a primera »bomkanja* ! Toliko iz Nestorja. V drugih pametnikih imate lih toisto, n. pr. v „Daniilu Zatočniku* (XIII. veka): »Ašče u s t a v 1 j a t s j a polci krepko, to ašče jemu i pobeždenu byti, no krepko bivsja, tože pobegne t“. — V vsem Dan. zatočnikuje j eden primer bomkanja, in sicer v spisku 17. 7 veka: „ašče li budet rodilisja v materi., ioni, vo- zrostnši, mene p r o d a d u t*. V večini pametnikov ne najdete za nikake denarje ni j e d n e g a primera „bomkanja“ za fnturum exaetum, no povsod se celo ta čas iz¬ raža sedanjikom dovršnega glagola. V „Stoglavu“ (1551 1.) imate nazadnje pri¬ mer : „1 kotorija budut svjatija ikoni sostare- lisja. . .* No takoj: I ašče kotoromu Bog o t- krijet takovoje rndodelije . . . I ašče kotorije ne p r e s t a n ut, ašče oni načnut glagolati...“ Ne bodem utrujal čitatelja daljšimi primeri. Ako je komu ugodno, naj si kupi knjigo : „PyccKaa XpncTOnaTia. IlaMaTHHKH ;npeBHe-pyccKoi SHTepaTypH. 9. BycaaeBa“. V njej naj poskusi iskati primerov „bomkanja“, takrat uvidimo, koliko jih najde, in takrat ne bode težko oceniti tvrditve o. Stanislava, da je bil dovršni bodočnik, jasneje rekši, bodočnik složeni s pomožnim glagolom „bom“, nekdaj o b- č e s 1 a v j a n s k i in da je on tudi „p r a s t a - rina“. Ako na dvesto primerov in več izra- ženja celo futur. exact. jednostavnim sedanjikom najdete jeden primer „bomkanja“, to morete se imeti najsrečnejšim človekom na svetu, za neizre¬ čeno bolj srečnim, nego sem jaz v tem oziru bil. No ne zabčdite, da g. Lamurskij ne govori o rabi „bomkanja“ v futurum exactumu, nego v jednostavnem bodočniku ; o. Stanislav in g. Viktor Bežek torej se borita proti temu, česar gosp. La¬ murskij celo trdil ni. Da bi se opovrgla trditev g. Lamurskega, trebe bi bilo dokazati, da je v staroslavjanščini in staroruščini dovršnik z 8 glagolom „bom“ rabil za jednostavni bodočnik, za bodočnik v glavnih stavkih, no to dokazati je absolutno nemogoče. In ko bi se celo našel kak primer, to on bi tega dokazati ne mogel, kajti protivorečili bi mu tisoči pri¬ merov, govorečih, dajedino pravo i n j e d i n o pravilno in absolutno pra¬ vilno sodi g. Lamurskij. Pogledimo zdaj usodo tega „bomkanja“ v fut. exactumu v drevnjih slavjanskih in ruskih pa- metnikih. Kako nesrečna in nezavidna je ta usoda! Slučilo se je z „bomkanjem“, kakor s psom, ki je prišel ha „žegnanje“ (proščenje): brcajo ga tu. brcajo ga tam, pode ga tako in inače, dokler ni izgnan iz družbe, kamor ne pripada. Vzemimo nekoliko primerov. V Daniilu Za- točniku, v primeru gore omenjenem, vidimo, da se „budet“ uže ne strinja se številom : ašče li budet rodilisja v materi, ; daljše vidimo, da v taistem stavku je fut. exact. izražen uže jednostavnim se¬ danjikom dovršnega giagola: „i oni vozrosteši mene pr o d adut*. V prvem stavku je glagol „budet“ uže docela atrofirovan. V listini 1656. 1. čitamo tak primer: „A budet my arhimandrit i kaznačej s bratnjeju učnem na nego na Nikitu o razmene toj pustoši carju biti čelom* — tu uže imamo „budet“ v družbi z „učnem “ (začnemo), t. j. uže ni kak pomožni glagol, nego je zveznik v značenji „ako“. Tako je ponikanje* pečaljno umrlo, ko pisatelji in prepisovavci uže niso znali, kaj bi delali s tem hirajočim nezakonskim otrokom, kajti zakonski oteč jezika, narod ruski, gospodar 9 svojega jezika, nikoli „bomkanja“ ni priznaval. Dokazal sem, zdi se mi, dovolj neopovržno, kako temeljito se moti o. Stanislav i n kako goloslovna je njega tvrditev o o b č e s 1 a v j a n s k o s t i „bomkanja“. „Bomkanje“, ki seje tako nenavadno redno pokazovalo tu pa tam, moralo je izginuti, kakor je izginul obče rabljeni dativus absolutus, t. j. dativ vzamen grškega genit. abs., n. pr. „Vo vremja ono, š e d š u Jisusu v nekuju vest, sretoša Jego desjati. prokažennyh mužej“. — V si že vre¬ mena Mstislavu suščju Tmutorakani (— ko je bil M. v Tin.). Tako je iz knjige izginul tudi oni finalni nedoločnik, ki ga slišite vedno v pravo- slavnej službi Božjej, n. pr. o izbaviti sja nam ot vsjakija skorbi ( oizep tou 4 ooS"(jV«i 01716 tiso - /]; Dž.tl-Eojg) Gospodu pomolimsja! Dovršni sedanjik rabil je vselej v staro- slovenšeini in staroruščini za izraženje prvega bo- dočnika in ne le prvega, nego i drugega, t. j. fut. exactuma. Ako se v tem poslednjem slučaji na stotine in tisoče primerov jednostavnega bodoč- nika nahaja kakih deset ali dvajset primerov ,bomkanja M , to pač ničesar ne znači. Ako je mej tisoči črnimi vranami jedna bela, je to pač iz- ključenje, ne pa pravilo, in prav nihče ne bode tvrdil, da občevranska barva je bel a. Nekako obžalovanje vzbudil je v meni pri¬ mer, ki ga navaja o. Stanislav v dokaz, da ,bom- kajo“ Mal o rus ki. Primer je vzet, zaključujem iz njega besed, iz sintakse Miklošiča, katere ne¬ mara pri rokah, kakor sem rekel. V njega „for- 10 menlehre" ga ni. Ta primer je sledeči: „Zemlju, kotoruju ony budut kupyly.“ Tako ne napiše in ne poreče nijeden Maloruski. Omenjeni sta¬ vek bil bi po maloruski tako : .Zemlju, ščo vony*) k u p 1 j a t b“, ali pa: „Zemlju, kotoru vony majut kupyty“. Tertium non datur v ruskej Ma- lorusiji. V avstrijskej »červonnej Rusiji" se pač redko, no vendar, srečuje, zopet kakor izključenje, kakor p o 1 o n i z e m, kakor napaka — sposob bomkanja. No pravilno se izraža bodočnost dovr- šnikov in nedovršnikov tako, kakor v ruskej Ma« lorusiji. Značenje trpežev glagola pa je v malo- ruskem jeziku prav tisto, kakor v velikoruskem. Primer nedovršnika: .Budu razmovljaty“, (velikoruski 6yay paBroBapnBaTt) ; dovršnika: Jak pidu, ja podyvljusja, (velikor. Kor/ta nofny, nocMOTpro; no : jak pidu, budu dyvy tucja (anBHTtca), kadar pojdem, bodem gledal. V stavku, ki ga privaja o. Stanislav, je zaime .kotoruju" in „ony“ n e malorusko, v svojej ce¬ loti pa ta stavek ni ne maloruski, niti velikoruski, nego on je poln absurd. V s t a r o s 1 a v j a n š c i n i in s t a r o ru¬ ščini ima sedanja oblika dovršnega glagola vselej pomen bodočnika. Si¬ cer se je bodoči čas izražal šče pomočjo glagolov .jati, hoteti, očeti, početi 11 , no ti glagoli so dajali stavku izvestno koloracijo. Izgubivši silo kolori- zovati smisel, izgubili so se sami kakor pomožni *) Transkripcija je po Miklošiču izražena, to je, y za rusko h ali malor. h. 11 glagoli in ,imeti" je ostalo le v maloruščini ka¬ kor fakultativni pomožnik, jednako „liocu‘ v srbohrvaščini. Perij oda, ko bi dovršnik imel drugo z n a č e n j e, v drevnjej literaturi n i b i 1 o. Y Nestorji, v legendi o sv. Andreji, čitamo : ,Na sih gorah vozsijajet blagodati božja“ ; ali, v »Mščeniji .Oljgi' : ,Idete s danju domovi, a ja v o z v r a š e u s j a, p o h o ž j ii ješče. Az utro pošlju po vy“. Ali primer o „Slovo o polku Jgorjeve* (Jaroslav plače): „Polečju (poletim) zegziceju po Dunajevi; omočju (omo¬ čim, obmaknem) bebrjan rukav v Kajale reče (reki); litru (uterem, obrišem) knjazju krovavija jego rany na žestocem jego tele“. In tako v v s e h pametnikih. Miklošič govori, da nepravilno rabo dovršnika v Slovencih treba je pripisati nemškemu vplivu (gl. sl. Šumana). Toisto govori gosp. La- murskij, no o. Stanislav ga zavrača nekaterimi citati iz ,starih bukev', katere citate je, kakor govori, vzel iz sintakse Miklošiča. »Tako, češ, so pisali razni možje — pa ali morebiti v zloglasni gorenjščim ? Spet ne, temuč v stari slovenščini, bolgarščini, hrvaščini, srbščini, maloruščini, stari ruščini in stari češčini". Glede staroslovenščine in staroruščine, kakor sedanje . maloruščine dokazal sem dovolj jasno, kako žestoko se moti velečestiti o. Stanislav. O. Stanislav ne dopušča, da je na vse te mogla vplivati tujščina, najmanj nem¬ ščina. Prvi pogled v kateri si bodi staroslavjanski pametnik, kamor moramo prištevati i starobol- 12 garščino in starosrbščino, kakor tudi staroruščino, dokazuje uam velikanski vpliv, ki ga je na te jezike imela grščina ; vzemi le oni gore omenjeni finalni nedoločnik ali absolutni dativ in celo ko¬ pico drugih grecizmov, pa uvidiš, kako so bili vklenjeni ti jeziki v okove tujščine. Ne mnogo stoji staroslovensko Evangelije, dobiva se povsodi za kake četiri groše lehko — odprite in gledite. No vsi ti občestaroslavjanski grecizmi, ki so se držali cele vekove v vseli pametnikih, izginuli so naposled iz jezika. Vrgel jih je iz sebe, kakor meče iz sebe vino, kadar kisa, vse raznorodne mu predmete, dokler se naposled ne razčisti. Sevčda, takega vpliva, ni količestvenega ni kačestvenega, kakor na slovenski jezik, tuj- ščina ni imela na nijeden drugi slavjanski jezik. Ni v cerkvi, ni v uredu, ni v školi, najmanj pa v domačem živenji in v občenji mej seboj nem¬ škega jeziku v Ruskih nikdar v zgodovini ne vi¬ dimo. No da so imeli in mogli imeti Nemci celo na Ruske vpliv, dokazujo muogi pametniki. Ako čitamo v „Istoriji Ivana Groznago 14 , ki jo je spisal knez Kurbskij, rodivši se v 1528 ]., besede „šanci“‘ ,šturm“ i. dr., to čemu jih pripisati, ako ne nem¬ škemu vplivu? No v dotiko z Nemci prišli so Ruski uže mnogo prej. To nam dokazuje n. pr. dogovorna gramota kneza smolenskega Mstislava z Rigoj i Gotskim bregom (Gothland) po smrti rižskega epi- skopa Albrehta v 1229 1.. ali gramota Polockega episkopa Jakoba k „rižskemu p r o b s t u i rižskim 13 r a t ra a n a m“ v 1300 L, ali gramota, ki jo je dal Vel. Kil. Andrej Aleksandrovič Hanzejskomu sojuzu (Bund der'Hansestadte) 1. 1301. Vpliv nemščine na Jugoslovane mogel je mej drugim imeti mesto vsied mnogih vojen proti Turkom prejšnje veke, kakor tudi naselbine v Vo- jenej Granici, kjer srečavamo toliko nemških imen tudi zdaj v potomkih častnikov in vojakov nem¬ škega rodu, sicer uže pohrvačenih. Starobolgarska literatura bila je cerkvena in oddeljati jo od sta- roslavjanske v Rusiji in drugod nemarno povoda ; nova bolgarska literatura pa je uže zato morala podpasti pod nemški vpliv, ker se je vsa inteligen- cija bolgarska večinoma izobraževala v Germaniji- Kaj pa se more reči o Čehih ? Ali Praga ni jedno iz prvih nemških učilišč? Ali so Čehi tako davno nehali tiskati svoje knjige v šva- bahskej azbuki? I zdaj gotovo lehko najdete na Češkem na zaprašenih policah in v starih oma¬ rah cele kopice molitvenih knjig, natisnjenih n e m- škoj azbukoj. Ako so Čehi imeli celo azbuko nemško, to ali se more dvomiti o vplivu nem¬ ščine na češki jezik ? Seveda, daleč sem od misli, da je nemščina mogla imeti na druge slavjanske jezike, izključujč lužiško srbski, tako gromadno in v nameček tako gibeljno vplivanje, kakor za nas Slovence. Mi smo bili od nekdaj obkoljeni, od nekdaj zavisni od Nemcev, in ako smo ostali šče celi in živi, da si skrčeni in skrajšani do minimuma, to moremo to po- števati za posebno blagodat božjo, za katero se ima¬ mo seveda najprej zahvaliti našemu duhovenstvu, ki 14 je bilo v prejšnje čase do cela narodno in do cela narodne, prisne kmeške krvi. Žal, da so ti časi minuli!! Nadejamo se, da rano ali pozdno pride reakcija ; ako pa ne pride — propali smo ! Kje, povedite mi radi Hrista razpetega, nem¬ škega vpliva ni? Kje si Nemec gnezda ne vije? Kje se ne vidi v našem živenji vpliva naroda, ki je zamučil našega prosve»itelja sv. Metoda, ki je izgnal, zakovavši v verige, njegove učence Go¬ razda, Nauma, Savo in drugih ? Naša nesreča, naša pogibelj je, da tega vpliva uže ne spoznavamo, ne čutimo, ka¬ kor ga spoznavajo in čute drugi naši slavjanski bratje. Nemški upliv razlil se je kakor povodenj črez slovensko zemljo in mi stojimo v barji, iz katerega si pomoči ne moremo, ker ne hočem o. Ako tu pa tam zaplapola slavjanski duh na tem barji, to ima uže velika večina ta vzplamenček ne za ogenj spasenja, ne za ogenj, h kateremu se imamo stremiti, da najdemo pravo pot, ki nas izvede iz grezi, nego za ponočno luč, za „blužda- juščij ogonjek', (divji ogenj) ali. »irrlicht*, kakor mu prave Nemci. Kdor pokazuje na Slavjanstvo, na kulturno jedinjenje z našimi brati, ta je jednim fantast ali premo norec, drugim pa zločinec ki stresa stolpe države in katerega je zato treba streti z lica zemlje kakoršnim si bodi sredstvom, naj bode šče tako gnusno in beznravstveno. Ali nismo zašli daleč, ko n. pr. prvi slovenski dnevnik javno tvrdi, da slovensko ,občinstvo' ne mara slavjanskih igrokazov in oper, da ne čita prevo¬ dov iz ruske literature, da mu vse to ni po „uku- 15 su“ (!!), nego da zahteva nemške in francoske „prestave*. (Od Nemcev je bržkone vzeta ona sistematičnost in logičnost, od Francozov pa ona najfinejša .politesse*, ki je karakteristikon teh .razumnikov*.) Mi smo veja velikanskega slavjanskega drevesa. No Nemci so to vejo ablaktirovali na svoje drevo; veja ima svoje tipično listje, svoje veje, svoj ha- bitus ; no zrasla se je uže z nemškim drevesom in od njega dobiva živenja sok. No naj se pre¬ seka zveza, takrat bode vidno, da prava žiznena sila je šla iz rodnega, iz slavjanskega drevesa ; ona zasahne bez te zveze in kjer je rasla ona, tam se razprostre nemški dob, a o nas, o Slo¬ vencih, ostane „odno pečaljnoje vospominanije* v historiji narodov. Takrat poreko: fuerunt! Kdor ljubi zares svoj narod, komur je za njega obstanek, njega razvitje, tega sveta dolžnost je, ne zanemarjati ničesar, ne prezirati nijedne malenkosti, ki more služiti v prospeh narodu. In tako je, po mojem mnenji, dolžnost nas vseh, ki umemo držati pero v roči, pisati v slavjan- skej smisli, v slavjanskem duhu in bližati se tako vedno bolj drugim svojim bratom. Zato pa je najprej naša sveta dolžnost, izbacati iz knjige naše vse, kar ni našega, vse, kar nam je po našej volji ali proti njej navezanega, ko bi prav uže priraslo našemu telesu. In jedna taka reč je — „bomkanje“. D o- vršni sedanjik je — bodačnik, to je ob¬ če s 1 a v j a n s k a posebnost, to je poseb¬ nost tudi večine slovenskega naroda, 16 ne pa, „s n r o g a t kakor govori o. S ta¬ ni s 1 a v, Ako je dovršni glagol ohranil svoja kačestva na Primorskem in Dolenjskem bolj, nego drugod, to dokazuje to le, da je bilo tam nemškovanja manj ; no on živi v svojej pravici tudi v drugih krajih, daleč od Gorice in Trsta, kakor to ne tvrdim le jaz, nego i Miklošič in drugi, in kakor je to tvrdil pred par leti tudi oni g. Viktor Bežek, ki zdaj zaščitnike svojega on- kratnega učenja prišteva smešnim ljudem. (Ka¬ ko žalostna metamorfoza učenega filologa !) No nadejamo se, da zmore tudi tu ono, kar je pravilno, kar je slavjansko, kar je slovensko. Ako pa ne, ako nam je sojeno potonuti v tujih valovih — da budet, Gospodi, Tvoja svjataja volja ! V Moskvi I 2 '. ma j a 1896. 1. 3. junija ^ -r- V5 ^ f r, '\'x•• Sy 5 ’ '■'■-/j’.' %■.%». f \ Mt-*■? , • •/- »,- u. ^ T>, J i / iV ' fr* r ' VV . *v v" ;,: -u- ‘ = *r:". y' -4 I ' - 'j .1 • ' ■ 4 \ - , ; ..-v; 4 r-H^ 4 c,v-/ 44 / ' a.j 4 :| 4 r^. v ' ».r-v;,:« 4=4 "i*"',- ■ V^ 1 ! 4'4 4 f ,4 4 > 4 x£ vTS '' ; 1 V, V’ ^ •• A ' -4 : ■<' ...4 v--' 4 1 *>*#!. /V,< •• <•■ ,-f •« ,V> , V — * -r. " ,. , ■ g?*&$£:£. ^ ^ V > \v 7 ^ xA Je *r.‘ i' y ^ *A>; >- n -.h .. ^ ~ j. - '' ' _-■•-■»•■ V: V c __ ‘\ ■■ 'i ' r. ič&C- «jV- >* * 4 f> t ■ j i ' I (4*4^4, 'ks f% J ^V *J ■ - -- v vyN*T V**- / '.*»*> .VV'/^ 4 , v s 35 r+j 'i .**'• . m'* -.v l ' S,< X •* ?$: ■' t *&*> ■ v>f* k ,>^rm -d L.C 4 , ■