K OBDELAVI POLJA V SLOVENSKI ISTRI (Nekaj misli ob popotnih zapiskih) Sergij Vilfan »Poslal je (vojvoda Ivan) na našo zemljo Slovane; oni orjejo našo zemljo in naše ledine, kosijo naše travnike, pasejo po naših pašni- kih ...« Tako se leta 804 na znanem rdžanskem zboru pritožujejo istrska mesta. Prvi slovanski naseljenci v Istri se tedaj okrog leta 800 ukvar- jajo s ipoljedelstvom in živinorejo. Zemljo orjejo, pri tem pa jo tudi krčijo. To pa je tudi vse, kar nam pove to mesto rižanske poravnave o našem predmetu. Cela vrsta vprašanj nam ostane odprtih: ali so uporabljali ralo ali plug, ali so se pri izdelavi in uporabi orodij česa naučili od istrskih prvoselcev, kakšen je bil njihov poljedelski sistem in še mnoga druga vprašanja. Pri tem pa gre za vprašanja, ki so v najtesnejši zvezi z pojasnitvijo slovanske kolonizacije v Istri. Tudi redki poznejši viri so malo zgovorni. Nekaj vpogleda v ob- delavo polj nam nudi opis lupK)glavskega gospostva v hrvatski Istri iz leta 1523. Razen pravih njiv, katerih donose upošte\a ta popis, imajo kmetje v tem gospostvu tudi desetinske njive, ki so naštete posebej. »Take njive izkopljejo in obdelajo kmetje iz puste zemlje iai dolin, dajejo od njih leto ali dve desetino, nato jih puščajo zopet nekaj let v pušči in jih le redkokdaj obdelajo. Zato teh zemljišč tudi ne gre oceniti kot obdelovalne njive.« Morda je to prvi izrecni opis letečih njiv v notranjosti Istre, sicer ne požigalniških, pač pa verjetno ve- činoma motičnih. Podatki, kd jih imamo iz 16. stoletja za beneško plat, kažejo na izredno dinamiko novih krčenj, ki pa ustvarjajo tudi stalne njive. Take podatke bi mogli vsaj za starejšo dobo do 18. stoletja izpo- polniti najbrž le s posameznimi fragmenti, ki bi stežka dali zaokro- ženo razvojno podobo, vsaj kolikor se tiče neposredno našega pred- meta. Že teh nekaj odlomkov pa nam kaže na to, da ima borba za zemljo v teh krajih svoje posebne oblike. Večina slovenskih krajev je do 16. stoletja utrdila obseg svoje poljedelske zemlje in nova krčenja imajo relativno majhen pomen; njihov vpliv na razvoj vasi nikakor ne more biti več odločilen. Tudi posamezna kmetijska gospodarstva so ustaljena. Njihovo število se povečuje kvečjemu z redkimi delit- vami kmetij ali pa z nastankom kajž, ki pa praviloma ne tvorijo pod- 61 Sergij Vilfan läge za razvoj saimostojne kmetije. Bistveno drugačen je položaj v Istri. Yas, kmetije in orna zemlja — vse je bolj dinamično. Vedlo bi nas predaleč, če bi hoteli ta pojav v celoti opisati in razložiti; omeju- jemo se za zdaj le na nekatere opazke v zvezi z obdelavo polja. V zvezîi s študijem gospodarske in družbene zgodovine na nekda- njem deželakosodnem gospostvu Socerb — tega študija še zdaleč nisem zaključil — sem si leta 1953 ogledal večino vasi, ki so nekdaj tvorile to gospoistvo, ki je na zahodu mejilo na ozemlje mesta Trsta;, na jugo- vzhodu pa segailo mimo Slavnika na pobočja Cičarije v hrvatski Istri. Izmed mnogih beležk, ki naj bi služile v pojasnitev ali delno tudi do- polnitev bogatega arhivskega gradiva, ki nam je ohranjeno za te kra- je, je tudi nekaj takih, ki sodijo v tukaj postavljeni okvir. Zapisane niso bile z namenom, da bi nudile obširno, analitično in deskriptivno podobo ornega ali motičnega poljedelstva v tem delu silovensike Istre, ker tako zbiranje gradiva mi bilo nameravamo in ni moj posel. Moja vprašanja in zapisi so' bili že vnaprej usmerjeni le na določene pred- mete, ki sem jih izbral glede na potrebe, ki mi jih je postavljalo arhivsko gradivo kot ključne za določene probleme. Za pojasnitev va- ške organizacije, neagrarnih pridobitnih panog in imovinskih odnosov sem moral tu in tam upoštevati tudi orno zemljo in njeno obdelavo, vedno z določenih gledišč. Kot pripravljalno delo za sintetično zgodo- vinsko študijo dajem pregled zapisanih podatkov o tem predmetu, ne zato, da bi podrobno delo' etnografa na tem terenu postalo- odveč, mar- več zato, da bi ob mekaterih podatkih pokazal na širši kompleks pro- blematike v gospodarski zîgodovini slovenske Istre, problematike, ki ni brez aktualne note in pri kateri so terenski poidatki lahko zelo po- učni. Dokler so ti podatki osamljeni ali krajevno omejeni, se nam ob njih vprašanja šele postavljajo in le- delno rešujejo, medtem ko nam bo šele širša povezava nudila tudi odgovor. V današnjem stanju se moramo pač še le prevečkrat zadovoljiti s prvim, toda tudi spozna- vanje problemov in njihove medsebojne povezave je ena izmed sto- penj k rešitvi. Pri terenskih podatkih se omejujem na zgoraj označeno' socerbsko ozemlje. Poizvedovanje v krajih okrog Hrovatinov v enem izmed obrežnih predelov bemeike Istre pa je pokazalo, da marsikateri po- datek velja tudi tu. 1. Njive. Narava omogoča obdelavo njiv na kraških poljih, na pobočjih ali slemenih v kraških dolinah ter sicer ponekod v gmajni. Že tu se pojavlja prvo vprašanje: ali se je urbarizacija: tal vedno iz- vršila po tem, najbolj naravnem vrstnem redu. Najstarejša koloni- zacijska oblika v Istri, ki jo z gotovoistjo ugotavljamo, so predrimski kašteljeri. Pri izbiri njihove lege so odločali predvsem obrambni raz- logi. To sicer ne izključuje sočasne obdelave vsaj bližnjih kraških ¦ polj, vendar imajo nekatere vasi ob kraških poljih slovanska imena (na pr. Prešnioa, nekdaj Presušnica), kar bi kazalo na njih primeroma 62 K obdelavi polja v slovenski Istri mlajši nastanek. Podoba je, da že v teh najstarejših dobah koloniza- cije naravni moment rodovitnosti tal ni bil edino odločilen. Ko pa so kraška polja urbarizirana, tvorijo primeroma stalno je- dro poljedelske obdelave. Drugače je z njivskimi kompileksi na po- bočjih in slemenih. Erozija ^ode in vetra vnašata tu znatno dina- mičnost, s katero se vasi v alpskih predelih ne morejo^ meriti. Reambulančne mape iz leta 1869 izkazujejo 89 ha njiv v Podgorju, danes je njiv kakih 15 odstotkov manj. Pravijo, da orna zemlja sploh peša, ker jo odnaša voda. — Ocizla je po- pripovedovanju domačina imela nekoč njive pod vasjo, »kjer je slaba zemlja«. Njive so sicer še zdaj tam, vendar ob suši ne obrode. Zato pa so napravili nov njivski kompleks nad vasjo, kjer iso včasih pasli. — Da take trditve niso iz- vite iz trte, najlepše dokazuje primer vasi Beke. Kdor pride iz OcizJe v vas, je šel mimo mnogih, popolnoma neobdelanih teras. Od nekdanje obdelovalne zemlje je ostello le nekaj prstov na debelo. Premiki njivskih kompleksov gredo še dallje: O vasi Petrinje gre splošno izročilo, da je bila vsa vas včasih nekje drugje v bližini in da se je j meno vala Trpce. Dejansko so Trpce še danes ledimsko ime. Vas so prestavili baje zaradi kač in na njenem prvotnem mestu je še ne- kaj obdelovalne zemlje, ki menda spada zdaj k Črnemu kalu. Na Trpce se veže tudi tradicija o grofici, ki je prodala ta kraj Crnikalcem za slepo kobiilo. — Če nič drugega, je na tej tradiciji resnično to, da je bila v 16. stoletju vas Trpce, da pa se tedaj Petrinje ne omenjajo. V 17. stoletju pa se omenjajo Petrinje, ne pa Trpce. Dejstvo, da so Trpce še danes ledinsko ime, potrjuje vei^jetnost tradicije. — Najsi se je vas res preselila zaradi gadov ali zaradi drugih vzrokov, vsa tradicija kaže na neko dinamičnost celo glede same lege vasi. — Pri- mer opuščene vasi Novaci (po starem Novaki) v danes hrvatski so- seščini je primer zase. Primer premika njivskih površin imamo tudi v Nasircu. Tu so bile nekoč njive v smeri proti Vrhpolju. Ker iso^ bile te njive močno izpostavljene suši, so jih po prvi svetovni vojni opustili in je zdaj tu v glavnem košenina. Nove njive so napravili v dolini, kjer se suša manj občuti. Celo na svetu, ki je na videz manj izpostavljen, kakor pri Preš- nici, so morali neke stare njive opustiti. Pravijo, da je »zhanjalo drhara«, kar pomeni, da je skalovje (stene) prišlo tako blizu površja, da se je plug zatikal, tekel po »steni« in ga je zanašalo, ker je »zemljo burja vzela«. O taki njivi pravijo — »Je steklo«. Tretjo vrsto zemlje tvorijo^ »ograde«. Že ime samo pove, da gre za ograjene dele gmajne, iki si jih je posameznik iprilastil, pač z namenom, da bi jih obdeloval. Ograja ni toliko simbol .prevzema v lastnino kot za- ščitno sredstvo proti škodi, ki bi jo kulturam utegnila povzročiti ži- vina. Tak proces krčenja se na socerbskem ozemlju pogosto omenja v 16. stoletju. O krčenju gmajn in ustreznih pravnih razmerjih v tej dobi razpravljam drugje v zvezi z živinorejo. Iz nekaterih ohranjenih 63 Sergij Vilfan podatkov moremo sklepati, da je tudi ta proces krčenja že srednje- veški. V večjih dolinah se je krčenje opravljalo po želji in v interesu zemljiškega gospoda, čigar podložnik je s tem dobil več zemlje in ga je bilo moči močneje obremeniti z dajatvami. Nekatere ograde so gotovo postale stalne njive. Primer letečih nji\, kakršnega smo navedli za lupoglavsko gospostvo v hrvatski Istri, nam sicer v socerbskih arhivalijah ni ohranjen, podatki o obdelavi te zemlje in o njenih kulturah pa nam bodo pokazali, da je tudi njihova današnja obdelava še zelo blizu sistemu letečih njiv. Pa tudi kolikor je ograda dobila značaj stalne njive, se v zadnjem času opaža tendenca opuščanja te vrste njiv. Kako daleč je šlo pridobivanje novih njiv, nam spričuje tradicija v vasi Prešnica. kjer prav^ijo, da so nekoč pridelovali krompir celo na Preski gori (nekdanji planini), kamor so nosili gnoj v koših. 2. Oranje. Pravijo, da je včasih šel mož v gozd s sekiro in se ^¦rnil z vozom. Voz je bil torej v celoti preprosto domače delo brez železnih delov. Skoraj v celoti velja to tudi o plugu, kakršen je bil v rabi do prve svetovne vojne, ko so ga začeli nadomeščati kupljeni železni plugi. Zaradi krajšega izražanja bomo prejšnji plug označe- vali skratka kot stari plug. kar naj še ne pomeni končne sodbe o nje- govi starosti. Od bistvenih delov starega pluga je železen samo lemež, ki je bil kupljen. Glavna posebnost plugov na nekdaj socerbskem ozemlju je v tem, da pogosto nimajo črtala. Brez črtala so bili stari plugi v Pod- gorju, Nasircu, Mihelah in v hrvatskih Jelovicah. Crtalo iso imeli v Beki. Ocizli in Crnotičah. V Prešnici. so imeli črtalo le za težko zem- ljo. V splošnem utemeljujejo razlike glede črtala s tem, da ga v lahki zemlji ni treba, medtem ko naspirotno v Beki trdijo, da je zemlja sicer lahka, da pa so stari plugi vendarle imeli črtalo. Razlika v zemlji je gotovo važen moment, ki je vplival na to, ali je plug imel črtalo ali ne, najbrž pa ni bil to edini moment. Kakor je s hrvatskega ozemlja znano, je plug brez črtala precejšnja redkost, kakor je na drugi strani še večja redkost ralo s črtalom. Vsiljuje se domneva, da se je v ne- katerih vaseh — pač tudi zaradi kakovosti zemlje — razvoj ustavil na neki v^mesni stopnji med ralom in plugom. Za primerjavo med plugom brez črtala in plugom s črtalom v teh krajih imam na raz- polago samo dva primerka: brez črtala iz Podgorja in s črtalom iz so- sednih Cmotičev. Samo iz dveh primerkov pa še ni moči sklepati na tipičnost razlik med obema (na pr. močno kolenasti gredelj v Pod- gorju, skoraj ravni gredelj s kratkim črtalom v Crnotičah). Zaenkrat se bo treba zadovoljiti s temi ugotovitvami. Nekaj raz- lage utegne prinesti podrobnejša primerjava nomenklature posamez- nih važnejših delov pluga, pri čemer pa bo šlo že za širšo primerjavo izrazoslovja z razinih delov sloveniskega ozemlja in iz večjega števila 64 K obdelavi polja v slovenski Istri krajev hrvatske Istre. Tu naj se omejimo le na primerjavo nekaterih naziv'ov iz slovenskega Podgorja in iz hrvatskih Jelovic: Podgorje zob preuroč daska lamaš paru od lämsa kôzbac hrédalj hradanca Jelovice zub ročnik. daska lemeš iglica grédelj plužnice (kadine) (crtala v obeh primerih ni) Za zob je v drugih slovenskih vaseh bolj razširjen naziv plaz, tembolj značilno je, da je podgorski naziv »zob« soroden hrvatskemu. Pri tem pa se nam med podgorsko in jeloviško nazivje postavlja pre- cej ostra meja. Zdi se, da je podgorsko nazivje bliže splošnim sloven- skim nazivom kot pa je jeloviško splošno hrvatskim. Iz tega vnaprej ne bi smeli izvajati nobenih sklepov. Opozoriti pa je treba na to, da bi širša primerjava tega nazivja utegnila dati nekaj opor za podrob- nejšo analizo kolonizacijske zgodovine. Na ozemlju Buzeta se kažejo spočetka precej močni slovenski kolonizacijski elementi. Podgorje je na drugi strani proti koncu srednjega veka upravno odrezano od so- sednih slovenskih krajev in je obenem z Jelovicami, Novaki (od ka- terih so danes preostale le še razvaline in nekatere njive) in Vodicami v upravnem območju beneškega Rasporja. V začetku 16. stoletja pri- dejo vse štiri vasi pod Socerb. V drugi polovici 16. stoletja je razlika med priimki znatna: Podgorje Roje Flendija Andrejašič Poljak Jelovice Božič Magličić Lavrinić Katic Do kake mere je tedaj že napredovala kolonizacija vlaških Čičev v ! hribovskih hrvatskih vaseh, bi iz teh priimkov morda kdaj mogli sklepati, j Zgodovina teh vasi kaže po vsem povedanem, da moremo na tem ! terenu računati z zelo močnim križanjem raznih vplivov, katerih in- ¦ tenzivnosti pa danes še ne moremo presoditi. Poleg ledinskih imen ; inore zlasti analiza nazivja plugov prispevati k razjasnitvi raznih ko- ! Jonizacijskih plasti. i Za transport pluga na njivo uporabljajo »paduro«. Pri vlačenju j pluga ob oranju so redoma vmesni člen »kulca«. Posamezni primerki \ 5 Slovenski etnograf ^5 i Sergij "Vilfan ohranjenih kulc so popolnoma leseni vključno z osmi in neokovani,- ali pa imajo le malo železa. Posebnost kulc v vinorodnih predelih je »pouza«: da bi osi ob oranju med piantami ne zadevale v trte in jih po- škodovade, sta na vsako stran kulc od spredaj na osi speljani dve moč- nejši palici, ki ob trti spolzita, ne da bi jo ranili. Plamte so bile sta- rejša oblika vinogradov, ko so trto sadili še na »Mon«. Po štiri trte so vsadili okrog klana, deblaste rastline, ki so ji veje obrezovali tako, da so db njih raJzpeljavali trte. Klani s trtami so tvorili vrsto — plante, med piantami pa so bile po 2—5 metrov široke »lehe«, ki so> jih mogli orati. Novejša oblika vinograda so posamezno sajene trte, ki so na žici razpeljane med koli in tako- tvorijo drugačno vrsto — »pared« (v več izgovornih variantah). Med paredi so ronhade (tudi v več izgovornih variantah), ki iso bistveno ožje od leh in ki jih ne orjejo. Včasih je- ranhada dvojna vrsta trt z vmesnim prostorom vred. Ob novi obliki vinogradov je potreba po pouzi odpadla. Za vpregoi služi oje. Na njegovo sprednjo, nazaj ukrivljeno rogo- vilo (ključ) se z jarmancem (zvito iz trte ali beke) vpreže jarem. V krajih s težko zemljo orjejo z dvema paroma volov. Pred oje pride tedaj še drugo — četver. Oranje na četver pomeni toliko kot oranje z dvema paroma. Zdi se, da je bilo v 17. stoletju oranje z dvema pa- roma splošno običajno, ker se tedaj šteje goveja živina v vasi na pluge (aratro) in pri tem pomeni en »plug« toliko kot štiri glave. V siloven- ščino bi torej kazalo ta smisel besede aratro prevajati kot četver. Podatki o številu živine po vaseh kažejo, da tedaj ni mogel vsak va- ščan orati z lastno živino, ker je ni bilo toliko v vasi. Pa še živima, ki jo je vas premogla, je bila v veliki meri samo v reji naspol kot last tržaških meščanov. Glede načina oranja (lehe, razori) ni bilo opaziti bistvenih po- sebnosti. Zemlja, ki se v enem dnevu zor j e s kirajevno običajno vprego, A'elja po starem za mersko enoto, za katero je doslej zabeležen iz italijanščine vzeti naziv žrnada. V žrnadah napovedujejo vaščani svojo orno zemljo že leta 1627. Žrnada ni površinsko povsod enako določena mera, marveč se razlikuje od ikraja do kraja. Treba je razlikovati žrnado z novim in žrnado s starim plugom. O drugi je slišati najraz- ličnejše izmere, od 10 do 30 arov. V krajih z zelo težko zemljo bo treba računati z nižjo številko, v krajih z zelo lahko zemljo z višjo, sicer pa bo v glavnem veljalo povprečje okrog 20 arov, ki se dejansko največ- krat navaja. Stari plug orje plitvo. V zvezi s tem je način setve. Skoraj vsi po- datki IZ raznih vasi se ujemajo v^ tem, da so seme sejali na nezorano zemljo ter šele nato zemljo zorali s starim plugom, ki semena ni pre- več zasiid. Kolikor so bramali, so to opravili z vejami ali s trnjem, obteženim s kamnom. Brana je očitno v vseh teh vaseh šele pojav zadnjih nekaj desetletij in v Jelovicah je menda še danes ne pogre- šajo. Marsikomu se stari način setve in oranje zdi še danes zelo pri- 66 K obdelavi polja v slovenski Istri meren, češ da na ta način seme sicer pozneje skali, je pa zato rastlina bolj odporna. Le v Nasircu je bilo slišati varianto, da so po starem sejali polo-vico semena na nezorano, polovico pa na zorano zemljo. 3. Kulture. Če postavljamo vprašanje kultur, nas tu ne zani- majo vsi pridelki, ki se v posameznem kraju pridelujejo na njivi, kot bolj osnovne značilnosti kolobarjenja in počivanja zemlje. Po B. Gra- fenauer j u »precej intenzivnejši stik Slovencev s staroselci na Krasu in v Primorju sploh omogoča domneve, da so tod prišli Slovenci že pred 9. stoletjem pod vplivom staroselcev do dveletnega kolbarjenja z usta- ljenimi njivami, ki se je — kakor drugod v Sredozemlju — tudi tu ponekod ohranilo prav do vplivov fiziokratizma v 18. stoletju.« Gotovo ne smemo pričakovati, da nam bo ugotovitev kultur in njihovega zaporedja po terenskih podatkih iz zadnjih let na mah od- prla davne skrivnosti. Nekaj zaključkov pa nam bo najbrž vendarle omogočila. V veliki večini vasi velja za glavni orni svet naslednje zaporedje: 1. gnojenje + krompir; 2. belo žito (z močnimi variantami po raznih vaseh, na pr. Socerb največ ječmen) in nato pogostoma repa; 3. veči- noma koruza, včasih tudi oves; 1. gnojenje + krompir. Obrača se to- rej na tri leta, praviloma brez počitka. Manj pogosta varianta je obračanje na štiri leta (Nasirec, Kaste- lec), pri čemer se za eno leto še enkrat vrine ena izmed vrst žita. Tudi tu preidejo iz enega kolobarja brez počivanja neposredno v naslednji kolobar. V posameznostih glede kultur opažamo le nebistvene variante. Redoma se začenja kolobar s krompirjem, ki pride na sveže pogno- jeno zemljo in splošen pojav je, da počivanje zemlje ni vključeno v redni potek kolobarjenja. Zemljo pustijo počivati šele takrat, ko njiva »steče«, »postane jalova«. To se zgodi največkrat na 10—20 let, pa tudi na daljša razdobja. Tedaj posejejo deteljo (redkeje sorgo) in pustijo zemljo počivati nekaj let, včasih celo deset let. Nato pa jo začno zopet obdelovati. Kot izhaja iz zgoraj navedenih, precej števil- nih podatkov o premikih njivskih kompleksov, pa se včasih tvidi zgodi, da se celi kompleksi iz tega ali onega razloga opuste in spremene v travnike oziroma pašnike. Posebno obliko poznajo v hribovskih Jelovicah: tu se na dve leti menjavata žito in krompir. Tu in tam se pojavljajo še druge posebnosti: na nekem kraju pri Prešnici so sadili že 14 let visako leto koruzo, ker je kraj vlažen in koruza dobro uspeva. Najmanj reda poznajo pri ogradah ali novinah, napravljenih na dotlej neobdelanem svetu. Taka njiva se večkrat ob- deluje dokler rodi, nato pa opusti. Podobnost z nekdanjimi lupoglav- skimi letečimi njivami je očitna. (Pripomniti je treba, da se ograda že zaradi majhnega obsega in lege praviloma obdeluje z motiko!) Počivanje oziroma opuščanje njiv se opravi takole: na staro ali jalovo njivo jwsejejo deteljo. Njiva postane pitnica, to je, nameni se 67 Sergij Vilfan za kimo (pića-krma). Deteljo polagoma izpodrivajo različne trave, ki jim z enim nazivom pravijo boréd: njiva se zaboredi. Posebno pogosto se pojavi ob zaboredenju olenčasta hrana. Zaboredena njiva velja za travnik. Cez nekaj let njivo zopet preorjejo, če je niso pustili zabo- rediti z namenom, da jo opuste. Opisani sistem obdelave polj ima torej svoje jwsebnosti, ki se kažejo zlasti v posebnem načinu počivanja njiv. Te posebnosti imajo gotovo enega izmed vzrokov v primerni sestavi zemlje na kraškem svetu, mnogi znaki pa kažejo, da utegnejo biti vzroki še drugje: mor- da v neki zgodovinski tradiciji, gotovo pa v precejšnji meri v splošni gospodarski funkciji ornega poljedelstva v gospodarstvu teh krajev. Ob sami kolonizaciji so kraška polja nudila primerno bazo orne- mu poljedelstvu, ki se je po pomenu v nekaterih krajih bolj, v drugih manj merilo z živinorejo. Dejstvo, da je terminologija ornega polje- delstva v celoti slovenska, medtem ko je terminologija živinoreje in vinogradništva v neki, ite prav majhni meri, tuja, kaže celo na to, da je prav orno poljedelstvo v največji meri tvorilo pvodlago prvi slovan- ski naselitvi. To je zaenkrat le domneva, ki jo bo treba še kritično preveriti. Razvoj od konca srednjega veka dalje pa kaže na postopno maza- do\ anje relativnega pomena ornega poljedelstva. Kmetje se množe in cepijo, v bližini mesta prej in bolj, v bolj oddaljenih krajih pozneje in nekoliko manj. Že v 16. stoletju orno- poljedelstvo še zdaleč ne krije domačih potreb. Živinoreja je glede tega na boljšem. Domače gmajne in travniki nudijo že sami precejšnje možnosti, zakup pašnega sveta na Beneškem in pozneje tudi v Furlaniji daje to, kar doma še manjka. V 19. stoletju se živinoreja preusmerja čedalje bolj od drobnice na \eliko živino, ki jo držijo v hlevih in v novejšem času nudi uporaba močnih krmil velike možnosti za razmah intenzivne molzne govedo- reje, ki dobavlja mleko za trg velikega mesta. Nekatere vasi, kakor Črni kal. pa so vinogradniške že odkar imamo o njih podatke. Vsaj od 16. stoletja dalje pa se v vaseh tržaškega Brega razvijajo tudi neagrarne pridobitne panoge, zlasti peka kruha iz kupljene moke za prodajo v mestu. Tudi pomena tihotapstva med beneškim in avstrij- skim ozemljem ne gre podcenjevati. Prav tako že dolgo zasledujemo razmah mezdnega dela. Kmetje hodijo sprva sezonsko obdelovat z mo- tike meščanske vinograde; v novejšem časti biva v naših vaseh tudi tovarniški delavec, železničar itd. Mož itna svojo glavno funkcijo pri plugu, pri paši drobnice in pri mezdnem delu izven doma. Zena prevzema vodstvo v novih pridobit- nih panogah (peka in prodaja kruha, hlevska živinoreja in prodaja mleka), katerim se pridružuje tudi nabiralništvo in prodaja nabranih 68 K obdelavi polja v slovenski Istri sadežev in rastlin. Odtod relativno močni položaj žene v gospodarstvu teh vasi, odkar se to gospodarstvo preusmerja v omenjenem smisla. Pravkar nakazani razvoj gospodarstva ima tudi zvezo z našim predmetom. Delno so značilnosti ornega poljedelstva teh krajev vzrok tega razvoja, deloma so tudi njegova posledica. V vzročni zvezi pa se tako prepletajo razni zgodovinski momenti od čisto gospodarskih do pravnih (sistem zemljiškega gospostva, podložniških razmerij in de- dovanja), da povezava vseh teh vzrokov ne sodi v ta okvir. Omeju- jemo se na to, da nakažemo nekaj misili, ki naj bi jih podrobnejše delo kr'itično preverilo. Gospodarsko težišče teh krajev že vsaj od 16. stoletja dalje ni na ornem poljedelstvu, kar pa ne pomeni, da zanj sploh ni interesa. Delno pod pritiskom zemljiških gospodov, delnoi tudi po lastni inicia- tivi kmetov se urbarizacija zemllje nadaljuje tudi v novem veku (v zvezi s tem je dinamična kolonizacijska podoba). Te dodatne inve- sticije dela v novo zemljo pa so že na meji rentabilnosti, razen tega pa praviloma ne ustvarjajo novih ornih površin za daljšo dobo. Zna- čilno je na drugi strani, da se dodatne investicije v že obstoječo zem- ljo z intenzifikacijo načina obdelovanja pojavljajo ponekod sicer v obliki vinogradništva (na pr. okrog Doline; Socerb uvede vinogradni- štvo šele na prehodu iz 16. v 17. stoletje), nekaj manj v obliki vrtnar- stva. Najmočnejšo intenzifikacijo je opaziti na področju mlekarstva. Pridobivanje novih površin je nedvomno v znamenju agrarne hiperpopulacije, ki svojo odvečno delovno silo nalaga deloma v zem- ljo, deloma daje v službo mestu. Kmet ima po eni strani opravtka z zemljo, ki je po sestavi rodo- vitna in malo zahtevna, x>o drugi strani z zemljo, ki jo je že spočetka urbariziral z namenom, da mu bo po potrebi prišla prav tudi kot trav- nik. Y obeh primerih pa mu je orna zemlja — z gledišča celote — le eden izmed virov preživljanja, pogosto nikakor ne najodločilnejši. Vprašanje je, koliko močni so bili v tej situaciji nagibi za vse- stranski intenzivni razvoj ornega poljedelstva. Do prve svetovne voj- ne ohranjene oblike ornega poljedelstva kažejo na to, da so se nov e oblike prilagojevale pogojem terena in da so se pri tem močno pre- bijale tudi nekatere oblike, ki bi po zunanjih znakih utegnile biti precej arhaične; nekatere izmed njih prirodno, druge bolj historično pogojene. Sledovi letečih njiv, neka neustaljenost same zemlje in ko- lobarjenja na njej, dvoletno kolobairjenje v Jelovicah, različnosti na- zivja, plug brez črtala — vse to so pojavi, ki postavljajo vrsto vpra- šanj, ki se dotikajo nekaterih osnovnih poglavij kolonizacijske, go- spodarske, pa tudi socialne zgodovine. V usmeritvi na taka vprašanja je ena izmed osnovnih nalog raziskave o poiljedelstvu v slovenski Istri, ki pa bo mogla dati končne odgovore šele s pritegnitvijo široke kom- paracije po eni strani in proučitve fiziokratizana v primorskih krajih po drugi strani. 69 Sergij Vilfan Opombe Gornji članek je dopolnilo obsežnejšega prikaza živinoreje in njenih zgodovinskih organizacijskih oblik, ki sem ga pripravil za Kroniko. Glede navedbe virov in terenskega gradiva — pri zapisovanju sta sodelovala tudi tov. Marija Jagodic in Jernej Sušteršič — se sklicujem na to razpravo. Tu neposredno uporabljene arhivalije so: DAS, Viced. arhiv fase. 1/55; DAS, Stan. arhiv, stara škatla S. Servolo ter Koprski arhiv (Pietrapelosa). Od literature prim. zlasti: M. Kos, O starejši slovenski kolonizaciji v Istri, Razprave SAZU, Razreda za zgodovino in družbene vede, 1/1950; B. Gra- fenauer, Ustoličevanje koroških vojvod..., Ljttbljana 1952, str. 453; B. Bra- tanić, Oraće sprave u Hrvata, Zagreb 1959. Zusammenfassung EINIGE GEDANKEN ZUR FELDBEARBEITUNG IM SLOWENISCHEN ISTRIEN Gelegentlich seiner Arbeit in den Dörfern der ehemaligen Herrschaft S. Serff hat der Verfasser im Rahmen umfangreicherer mirtschaftsgeschicht- licher Studien einige Notizen über die Feldbearbeitung genommen. Es ivird hier auf einige Besonderheiten aufmerksam gemacht: neue Rodung, Labilität gewisser Feldkomplexe, verhältnismässig freies Feldbausystem, Pflüge ohne Messer in einigen Dörfern. Es wird hiebet auf einige Probleme der Koloni- ¦sierungs- und Wirtschaftsgeschichte aufmerksam gemacht, mit denen die er- wähnten Erscheinungen zusammenhängen könnten. Jedes endgültige Urteil be- darf aber noch weiteren lokalen und vergleichenden Materials. 70