Poštnina plačana v gotovlnt. «*ow a. »MIHHIIH K«V. Vini V Liubliani. dne 20. febr a a 1936 Leto X»X. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tizcmttrs: četrtletno I Din, polletno II Dlg, celoletno SI DIij a lemstTO men »raerlkei četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno " tnerlka letno i dolar. — Račon pošti« hranilnice, podrninlee t Ljubljani, it (O.Titi Strahota v V nedeljo se je vršil v Ljubljani ustanovni'. občni zbor novega drušitva Akcije za razširitev Cljublfenske bolnišnice. Na zboru so bile zastopane številne gospodarske, kulturne, socialne in stanovske organizacije, ki so enodušno im na ves glas zahtevale, da se v Ljubljani razširi sedanja bolnišnica z dograditvijo nove. Novo diruštvo je Hodila izredno velika potreba, da se v bolnišnici omogočijo zdravstvene - razmere, ki ne bodo ustrezale le zakonitim predpisom, marveč tudi človeški dostojnosti. Razkritja, ki so Jih zadnji čas liznesli pred (javnost zdravinki in mladi študentje medicinci, so talka, da 'je človeka kar groza, ako sliši, da so take razmere sploh mogoče v bolnišnici, ki je osrednja naša sSovenska bolnišnica. Ljubljanska bolnišnica je bila zgrajena ie-ta 1896. in je prvo leto bilo v njej 5448 bolnikov. Od takrat pa do danes, torej v štiridesetih letih, se je razširila v celem le za majhen prizidek s samo 10 posteljami, na drugi strani pa se je število bolnikov že l 1934. dvignilo na 25.270 oseb. Ce je torej obisk iste bolnišnice zdaj skoro petkrat tolik, ni čudno, da zaradi silne stiske nastajajo prav v nebo vpijoči nedtositatki. Najhujše je s posteljami, za -katere je v ljubljanski bolnišnic; pravi križev pot. Poleg predpisanih postelj morajo postavljati po sobah dolge vrste zasilnih posteHj. Na njih leže po trije bolniki na dveh posteljah ali po dva na eni. Otroci ieže na posteljah celo po štirje. Ponoči leže tudi na tleh v dnevnih bolniških oblekah. Kar ni dovolj žimniic, se jim podloži le deska, pokrita z rjuho. Sobe, ki so bitle zgrajene za 14 postelj, imajo povprečno po 60 bolnikov. Kolika gnječa! Najbolj žalostno je še to, da nimajo lastnih postelj niti bolniki na tistih oddelkih, kjer je nevarnost medsebojne dkužltve ali zastrupitve. Podnevi se stanovanjska stiska v bolnišnici niti toliko ne opaž«, ker so bolniki po-razgubiiemi po hodnikih, sedijo po stolih in hodijo tudi po vrtu. Pogosto se zgodi, da se bolnik na- večer vnme in najde svojo posteljo zasedeno. Bolniki se stalno izmenjavata in dobivajo na postelji atellno nove tovariše. Zvečer se pa začne boj za postelje. Bo'1'niPke sebe se iz premene v nekaka tabo^šča. Ko je so reje'a vsaka oostelja, kieir je to le mogoče, oo dva bolnika, znojilo'v brniške dvorane vsa nosila. polože po tleli slamnlce in pnoe/Ke^o vozičke, s Hite-rirrli vozijo wdnevi bolnike v oipeira-c;;sko dvorano Tisti, ki preostanejo. se nwrab zadovoljiti s nosedaniemi ro stolih. V rahli svetlobi nočnih svetilk, ko plava vse v sobi v poltemi, se jizpremeni bivanje v bolnišnici v grozo noči, v kateri bolniku ni konica trpCjeinja. Celo tisti, ki leže podnevi brez glasu, se oglašajo ponoči z ljubljanski! bolnišnici brezupnim stokanjem, ker jim sosed na postelji venomer zbuja nove, neznosne bolečine. Zrak v taki h sobah ije strašen. Kak (je zrak ob jutrih na nekaterih oddelkih naše bolnišnice, ga ni mogoče opisati. Še celo zdrav, nikioim, de prav so vaijeni smradu, prihaja, da bi se onezavestili. Le čudno je, da bolniki sploh vzdrže! 2e samo ta opis strahote in sramote v ljubljanski bolnišnici, ki ga posnemamo iz knjižice »Ljubljanska bolnica«, ki jo je iz dala Akademska akcija za izpopolnite* univerze, kliče na nujno odpomoč. Ta j< zlasti potrebna v interesu podeželanov, ki si velikokrat s težavo zberejo denar, da si pripeljejo v Ljubljano, a veiflkcikirait po več-urnem čakanju utrujeni od gedanja sobo-] mikov zapuščajo bolnišnico, ker ni v njetfc prositora, ali pa ostanejo v bolnišnici itj. morajo na lastni koži občutiti strahote prei napolnjenosti. Dolžnost vseh Slovencev je, da se pridružimo prizadevanju nedeljskih uistanovnikov Akcije za razširitev lljiubjanske bolnišnice? da bodo čimprej odpravljeni strašni nedo-Siatiki tega najvažnejšega slovenskega so^ cialnega zavoda, a tudi zato, da bo zbrisan madeža ki ga moramo prenašati iSlovencf zaradi strah-ot v ljubljanski bcf.nišnici. V pravičnih cenah je rešitev kmečkih dolgov V nedeljo je ilmela v prostoriih restavracije na mariborski postaiji mariborska podružnica Kmetijske družbe rednii občni zbor, ki ga je vodlil predsednik g. -dr. Stanko Kova-oilč. Za zborovanje je bilo med kmetovalci precejšnje zanimanje, saj so Me na dnevnem redu (tri važne zadeve: popolno uikinij-e-nje izvoza naše perutnine lin jajc v Nemčijo, ureditev nekakšne kmetijske razstave na glavni postaji v Mariboru iin naposled vprašanje razdolžtve našega kmeta. Razprava o vseh teh za kmeta zelo važnih rečeh je bila zelo živahna. Nemčija je ustavila uvoz naše perutnine in jajc pred kalkimi 14 dn-eVi. To je imelo za posledico, da so cene perutnini padle Z3 okoli 30% in bodo padle še niže, če< ne bo ■odpomoči. Iz Maribora in nekaterih drugih spodnješt-ajerskih postaj se je liani izvozrilO v Nemčijo okrog 1000 vagonov perutnine in jajc. Tega izvoza zdaj ne bo, kar bodo hudo občutiš naši peirutnlnairji. Spričo vseh številnih težav, ki itareijo našega .kmeta, je začela mariborska podružnica Kmetlijslke družbe misliti tudi na samopomoč. Da se torej pomaga kmetu, obenem pa utrdi sloves naših kmetijskih pridelkov, je podružnica sklenila urediti na glavni postaji v Mariboru nekakšno stalno kmetijsko razstavo, katere dobrot bi se v prvi vrsti posluževali tujai, ki potujejo skozi Maribor. 'Krepčaii; se bodo lahko na tej razstavi s prvovrstnim pasteriziranim mlekom, ki si ga bodo tudi jemali s seboj v posebnih papirnatih steklenicah, nadalje s prvovrstnimi pitnimi jajci, pečenimi štajerskimi kokošmi in z našim prvovrstnim vinom in sadjem. Daljša razprava se je .razvila zlasti pni vprašanju razdoilž-iitve našeiga kmeta. Govorniki so navajalli, kako naš kmet pojmuje to razdolžicev in kakšno je njegovo stališče do te pereče gospodarske zadeve. Kmetje pravijo, da so pripravljeni plačati vse dolgove in da se ne potegujejo za nobeno črtanje dolgov, vendar pa da bodo svoje dolgove iplača'i šele takrat, ko bodo cene njihovih pridelkov dosegle isto višino, kakor so jih imeli pridelki tedaj, ko so se kmetje za^-dolžili. >Do takrat pa zahtevajo za svoje dolgove plačino odložitev, ker v danih gospodarskih razmerah ne morejo plačati ničesar. Pri volitvah, ki so sledile razpravam, si je podružnica speit ifvoMa dosedanji, odbor. koz Kozjerejsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Mengšu je imelo občni zbor 16. t. m. v Mengšu. Predsednik g. Zupan Ivan je ob tej priliki izrekel zahvalo banski upravi in kmetijskemu ministrstvu za podporo v svrho nabave kozje plemenske živine, kar se je delno že izvršilo in se bo prihodnje dni spet nakupil en vagon plemenskih koz. Društvo je bilo ustanovljeno šele lani marca, vendar je pokazalo v tem času znaten napredek. Jc tudi član Zveze društev rejcev ma- l'h živali v Liubliani, zavoljo česar prejemka člani list »Rejec malih živali«, glasilo zvezč; Tajniško poročilo izkazuje 267 članov. Blagajniško poročilo ie zadovoljivo in je ves denar naložen v živalih, ki se dele brezplačno med člane s pogoji, da vračajo ob letu po eneg^ mladiča, ki ga društvo spet podali naprej z istim j pogoji. Gospodarjevo poročilo navaja podrobnosti, kje so bile koze kupljene in komu oddane. Pred volitvami novega odbora se je oglasil k besedi banovinski referent g. Stran 2 . DOMOVINA" št. 8 Hladnik Jakob, pozdravil delo Kozjerejskega društva in naglasil potreba vzajemne pomoči v teh hudih gospodarskih časih v nesebičnem delovanju za blagor našega malega človeka. Naš delavec in mali krnet sta danes najhuje prizadeta in je danes koza, dobra mkkarica, marsikateri družini v pomoč. Mlečnost koze pa ni odvisna samo od plemenskega izvora, itemveč tudi od tega, kakšno krmo nudimo živalim. Predpogoj je tudi topel, zračen in suh hlev. Pri volitvah so bilj izvoljeni: Zobec Ivan, predsednik dr. Kenda Viktor, podpredsednik, Inkret Alfonz, tajnik, Pavlič Franc, blagajnik, Kavčič Gregor, gospodar, Cerarjeva Mari.a in' Trobevšek Leopold, odbornika; Cepon Ivan in Burgarjeva Marija, namestnika odbornikov; Škofic Franc in Zirovnik Ciril, računska preglednika; Kralj^ Makarij namestnik računsk h preglednikov. Članarina ostane neizpremenje-na 36 Din letno, za kar prejme vsak član tudi glasilo »Rejec malih živali«. Obsodba marsejskih atentatorjev Trije so obsojeni na smrt, trije pa na prisilno delo - Razprava proti marsejskim atentatorjem v Aixu en Provence se je končala 12. t. m. Porotnikom je bilo stavljenih 32 vprašanj, ki so se nanašala na to, ali so bili obtoženi Mijo Kralj, Zvonimir Pospišil in Ivan Rajič člani zločinskega združenja in ali so sodelovali pri umoru kralja Aleksandra in francoskega državnika Ba.thouja. Porotniki so razen treh vsa vprašanja potrdili in sicer z večino glasov. Porota .le priznala vsem trem obtožencem tudi olajševalne okolnosti. Po objavi krivdoreka porotnikov si je sodišče umaknilo k posvetovanju. Posvet je trajal tri četrti ure. Nato je srfiopii v dvorano sodni dvor im objavil sodbo: Na podlagi krivdoreka porote je sodišče proglasilo obtožence za krive in je obsodilo Miia Kralja, Zvonimira Pospišila in Ivana Rajiča zaradi sodelovanja pri marsejskein atentatu in pripravah za ta zločin na dosmrtno ječo in deportacijo. Obsodba je bila potem potrjena in bodo vsi trij; obsojenci poslani na prisilno delo. najbrž na zloglasne Hudičeve otoke, kjer so nastanjeni kaznjenci, obsojeni na dosmrtno prisilno de'o. Istega dme, ko se je končala razprava, je sledia še razprava zoper dr. Ante Pa-veliča. Fvgena KvaiternKka in Ivana Perče- viča, ki so glavni krivci in organizatorji marsejskega zločina. Sodišče je zvečer razglasilo sodbo, po kateri so vsi trije v odsotnosti obsojeni na simrt. Gibmje dolžnikov v Sloveniji Huda gospodarske razmere so privedle do tega, da so se začeli dolžniki v vsaj državi družita in zahtevajo primerne ukrepe v svoje varstvo. Tudi v Ljubljani obstoji že dalje časa pripravljalni odbor za ustanovitev Društva dolžnikov in je bila v nedeljo sklicana spet seja, katere so se udeležili številni zastopniki dolžnikov iz vse Slovenije, g. dr. Anton Sagadin je poročal, da je glavni namen snujočega se društva, delati na to, da se s povečanjem obtoka bankovcev zniža previsoka notranja kupna moč našega denarja, dokler ne dosežemo povišanja cen predvsem kmetijskim pridelkom in nepremičninam na takratno višino, ko so nastali dolgovi. Nato pa da bodo dolžniki spet mogli odplačevati svoje dolgove in obresti zanje. Ce se pa to ne da izvesti, zahtevačo odpis dolgov v razmerju padca. Dokler pa se eno ali drugo ne izvede, zahteva društvo takojšnjo ustavitev vseh eksekuci-j in prisilnih dražb. Na skupščini so govorili še številni drugi govorniki, zlasti z našega podeželja in slikali težavni položaj. Na zborovanju je bilo sklenjeno sklicati ustanovni zbor društva, če bodo med tem pravila potrjena, za 1. marc. Ce pravila ne bodo potrjena, pa bo na ta dan sklican velik manifestacijski zbor dolžnikov iz vse Slovenije. ■ Novoustanovljeno društvo Jejec malih živali" v Tacnu pripravila razstavo Veliko zborovanje rejcev malih živan se }e 9. t. m. vršilo v 1 acnu ob šiteviini udelež-bi. Rejci so bili iz Dravelj, Poljan, St. Vida, Gunoelj, Vižmarij, Broda, Tacna, Smartna, Pirreč, Medvod in Gameljn. Zbor je bil v prostorih Koširjeve gostilne -im ga je vodil Predsednik pripravljalnega odbora g. Novak. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi strokovni tajnik Zveze društva rejcev malih živali v Ljubljani g. Alfonz Inkret in je v poljudnem predavanju obrazložil koristi reje malih živali za malega človeka. Nato so bila prečitana odobrena pravila in spreiet društveni poslovnik. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika Ivan Novak (Tacen), za podpredsednika Franc Šuštar (Šmartno), za tajnika Ivan Zobec (Sp. Gameline), za blagajnika Peter Brank (Tacen), za gospodarja Ivan Kralj (Št. Vid), za odbornika Žlebnik Egidij (Zapuže), za odbornico Franoška Reboljeva (Šmartno), za namestnico Apoionija Sirnikova (Sp. Gameljne), za namestnika Franc Smolej (Vižmarje). Za računska preglednika sta bta fzvo'iena Rafael Kampuš (Vižmarje) in Henrik Štrukelj (Gunclje), za namestnika računskih preglednikov Bizjan Jože (Tacen). Pri slučajnostih se je obravnavalo bodoče delo novoustanovljenega društva, ki namerava že v najkrajšem času prirediti lepo razstavo malih živali v svojem okolišu, da s tem zbudi zanimanje za umno rejo malih živali. Redni članski sestanki bodo vsakih 14 dni v nedeljah ob 9. dopotldne pri predsedniku g. Novaku. Ivan Slivnik■ 13 Umdm iiifiii) Toda Viiktor se ni obrnili k nji s tistim mehkim. Vubečim nasmehom kakor vedno doslej. M'rno im stvarno je odgovoril: »Meni se torišča dela ne zde tako dolgočasna kakor tebi, Beatrika. Narobe, nadejam se vi-dietii marsikaj zanimivega«. Beatrika se je pakujala in grdo pogledala Romano, ki se je biCa predrzin.ila odjesti ji Vnktorjevo pozornost, četudi Ie za nekaj minut. »Tudi mami se zdi naravnost pregrešno pusto tam zunaj«, je delala. Gospa Sibila je pokmala. »Da, samo enkrat sem bila tam. Strašno je. V delavnicah je neznosen zrak, v strojnicah pa tak glu-šeč hrup, da človeku ni obstanka.« »In tisti strašni smrad vsepovsod!« je vzkliknila Beatrika drgetaje. »Kar slaibo se mi stori, če pomisilim nanj«, je povzela gospa Sibila. »Moj mož ni sme) nikoli v moje sobe, kadar se je vrnil iz tovarne razen ako se »e prej preoblekel. Kjer Je hodiil, je nosil s seboj tisti duh.« Rahel, ironičen posmešek je zaigral Viktorju Okrog ust. »Da, vonj dela ni ustvarjen za občutljive živce. Rad vama verjamem, da se ne moreta spriiazmiti z njim«. Romana te na^lo okrerola obličie k niemu ter sra vimraSilioSe poimerfp z očmi. Zdelo se H je. da zveni v nVeovih besedah nekaj flkrito porogljivega. Sploh jo je' presenečala umerjenost, katero je kazal nocoj proti Bea-triki. Beatrika pa ni začutila žela. »Kadar začutim tisti duh, se vedno spomnim bolezni in drugih neprijetnih stvari«, je povzela z ljubko grozo. Toda Viiktor se nocoj ni metnrl za njene umeitnije, naj so ji še tako pristajale. Spet se je nVni »Izvolite sami določbi čas.« »Ali vam je prav, da se oglasim jutri popoldne?« »To se ve.« »Zelo vam bom hvaležen«. Romana je sklonila glavo in smatrala razgovor poslej za končan. Gospod Trtnik je bil govoril z njo že itaik dosti več nego drugače. On pa se noood kar ni mogel nakramljati s tem pametnim, tihim dekletom; venomer jo je nagovarjal 'm pritezal k svotjemu razgovoru. Beatriki to ni bilo povšeči. »Ah, kako dolgčas je poslušati vajina besedovanja o kupčiji!« je vzkliknila čez nekaj časa z očitno nestrpnostjo in jezno namnd-n'la obraz. Tedaj je Romana umolknila in vstala, ho-teč oditi takoj po večerji, kakor je bila navajena. Toda Viktor jo je ustavili. »Rad bi se še pomenil z vami o svojem najnovejšem izumu, ki sem ga šele nedavno dovrSi. Za novo uspavno sredstvo gre. čigar sestavine sem dobil v indijskem rastlinstvu. Hotel bi se pogoditi s spodobno tovar-no o izkoriščanju tega izuma. Morda bi zami-mal? vas? Upam, da vas nocoj ne kličejo več kake poslovne dolžnosti. Ali bi mi darovali še nekaj minut svojega dragocenega časa?« Romana se je ustavila. Tih nasmešek ji je zletel preko ustnic. Bil je prvi smehljaj, ki ga je Viktor videl na tem mladem obličju. Očaral ga je s svojo nenavadno milino. »Opravka imam res da tudi še nocoj«, je odgovorila Romana, »toda razume se, da vas bom poslušala z velikim zanimanjem«. Tako govoreč sta stopila v sosednji salon in Viktor je primaknil Romani stol. Prvikrat je govoril Viiktor z žensko o takšnih rečeh; čuditi se je moral, kako izvrstno je bila Romana poučena in kako temeljito je umela razpravljati o vsem. Njen način govorjenja je bil neobičajno mikaven in zanimiv. Ni se izražala s stuho moško stvarnostjo, marveč tako. da je dobival predmet toplo, priletno življenje. Viiktor se je tako poglobil v razgovor, da niti ni opazili Beatrike, ki je ležala kujaje se v naslonjaču, im njene matere, ki je večkrat pomembno zazehala. nazadnje pa z vidnim nezadovoljstvom odšla iz sobe. V teku razgovora je videl Viktor le to, da se je iskril višnijevi kamen v njegovem prstanu jasneje in čisteje nego katerikoliikrat doslej. Resnično in živo mu je bilo žal, ko je Romana naposled vstala iin s tem prekinila po-menek. S toplo spoštljivostjo se je poslovil od nie. Odšla je, im Trtnik je ostal sam z Beatiri-ko. Janko je bi/l že zdavnaj pri svojih knjigah. in tudi gospa Sibila se ni bila vrnila v safon. Beatrika se je zlovol.ino ukvarjala z brezpomembnim vezenjem, čigar edini namen je *. „D0M0VIN4" št. 8 Stran 3— Politični pregled Prepričanje gospe Ivanke. Dobra ali zanikrn« gospodinja se najlažje spozna po njenem perilu. Vsaka gospodinja ima dandanes lahko lepo belo, pa trdno perilo. Seve ga mora prati le s terpentinovim milom1 Zlatorog, ki ima: 1. veliko izdatnost, 2. nedo-i sežno čistilno moč, 3. daje obilno gosto belo peno in 4. deluje obzirno in hitro. V ponedeljek je prispel na povratku iz tujine v Beograd Ni. Vel. bolgarski kralj Boris. Na topčMersIki postaji so ga sprejeli Nj. Vis. knez (namestnik PaVle, minister dvora, maršal dvora, prvi adjutant Nj. Vel. kralja iti upravnik dvora. Kralj Boris se je nastani pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu iin kne-ginji Olg!. V ponedeljek se je začelo v banski palači v Ljubljani sedmo zasedanje dravskega banovinskega sveta. Najprej je podal poročilo ban g. dr. Natlačen. Splošne obravnave proračuna ni b.lo in je banovinski svet prešel kar na podrobno razpravo o posameznih oddelkih. Najprej je obravnaval proračun upravnega oddelka. V torek pa so ves dan razpravljali o proračunu kmetijskega oddelka, v sredo pa o proračunu prosvetnega oddelka. Zasedanje se n-da-ljuje. V nedeljo so pri volitvah v državni zbor v Španiij zmagali levičarji. Od 473 mandatov je dobil levičarski (socialistični) blok 259. Poraženi so zlasti vlad novoi, ki so rešili komaj 67, a desničarji so si priborili 147 mandatov. Ob volitvah je prišlo med sovražnimi tabori tudi do prelivanja krvi. V Madridu sta bili dve osebi ubiiti. Sodijo, da bo novo vlado sestavil voditelj Levičarskega bloka Azana. Tuji listi splošno izražajo bojazen, da bo zaradi levičarske zmage prišlo do krvavega obračuna med obema taboroma. Na povratku iz Pariza v Ankaro ie prispel v Beograd turški zunanji minister Rudži Aras. Na postaji ga je med drugimi pozdravil naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Tik pred odhodom vlaka je izjavil Rudži Aras novinarjem, da je govoril z dr. Stojadinovičem o sestanku Balkanske zveze, ki bo v Beogradu. Dalje je naglasil, da je bilo potovanje Nj. Vis. kneza namestnika v London in Pariz velike važnosti ne samo za Jugoslavijo, temveč za vse balkanske države. bil, uveljaviti .njene lepe roke. Viktor je stopil k nji. »Tako marljiva, Beatrika?« je deial ter pritegnil stol in sedel. Z ljubko zamerljivim obrazom se je ozrla vanj. »Kaj pa mi še preostane razen tega dolgočasnega ročnega dela, ako se spušča moj mnogostranslki striček v poste poslovne razgovore s še bolj pusto Romano in nima prav nič več časa zame?« Tisti hip je zagledal Viktor v zrcalu gospo Sibilo, ki se je pojavila med vrati za njegovim hrbtom, pa se je takoj spet tiho umeknila, videč, da sedita Viktor in Beatrika sama. Neudobno čuvstvo se ga je polastilo. V tem tihem umiku je bil očividen in prozoren namen, ki mu ni ugajal. Raztreseno je odgovoril Beatriki. Dekle se je vzravnalo in rekllo karajoče: »Allli si še vedno tf mislih pri svoji kupčiji, Viktor? Povsem narobe mi odgovarjaš.« Viktor je gledal ta hip na prstan in zapazil v svoje začudenje, da je dobil kamen spet tisto kalno, mlečno barvo. In zdaj je pogledal Beatriki v obraz. Topot je jasno razločil odurno potezo, kti mu je bila ostala doslej prikrita. »Oprosti — pravkar sem premišljal o pre-čudnih silah prirode«. »Kako si se spomnil nanje?« Poglledal jo je pazljivo. »Saj veš, da sem bival delj časa v Indiji.« »Da, vem.« »Indija je dležeila čudes, Beatrika. Tam najdeš ljudi, zelišča in kamne, ki se odlikujejo z nenavadno, skrivnostno močjo.« Ko je Rudži Aras nadaljeval vozno skozi Bolgarijo, ga je že na meji, v Dragomanu, pričakal bolgarski ministrski predsednik in zunangji minister Kjuseivanov. Oba državnika sta ime a do Sofije ih na sofijski postaji zaupne razgovore. Na sofijski postaji ie turški državnik izjavil novinarjem, da se bo na beogra skem sestanku Balkanske zveze razpravljalo tudi o pristopu Bolgarije. Zadnje dneve so bile seje naše narodne skupščine spet viharne, zaradi česar je b:la v torek skupščina ponovno odgodena za teden dni. Na setji v torek je šlo za predlog finančnega ministra Letice, naj narodna skupščina prizna razpravi o proračunu za 1. 1936-37 nujnost In med drugim določi finančnemu odboru tridneven rok za predložitev poročila o proračunu. Opozicija je hrupno protestirala, češ da so bPe v ministrovem predlogu neke netočnosti. Načrt proračuna je, kakor smo že poročali, finančni odbor, ki ga je proučil, z večino glasov odklonil. Predlog finančnega ministra o nu no-sti proračunske razprave je dal predsednik skupščine dr. Cirič na glasovarie z besedami: »Oni poslanci, ki so proti predlogu, naj vstanejo.« Večina je obsedela in predsednik je razglasil, da je predlog spreijet, nato pa je sejo prekinil, ker se nemir ni polegel. Po kratkem odmoru se je seja nadaljevala, a ker je bilo razpoloženje še zmerom napeto in hrupno, je Ustrašila se je, misleč, da hoče nadaljevati obširni pogovor, ki ga je imel popr&j z Romano o indij skem rastlinstvu. Rajši bi se bila podala na kako bolj osebno polije. »Res?« je vprašala. »Da, jaz na prime sem slišal o čarobnem prstanu, ki ga je dobil oče mojega Kalute od nekega Brahmana. Moj sluga pripisuje temu prstanu čarobno moč, da naznanja svojemu lastniku, aji občuje s poštenimi ali nepoštenimi ljudmi, ter kaže, ali mu govore resnico ali ne.« Beatrika <'-=> r -ogljivo zasm&jala. j Ah, veš kaj, meni se zdi', da je tvoj Kaluta slepar.« »Motiš se, resnicoljuben poštenjak je, ki ponosno prezira sleherno laž. In trdno je prepričan o čudežni moči tistega prstana.« »Nu, jaz se prav gotovo ne bi dala prepričati o nji, in zelo pametno se mi zdi, da v resnici takšnih prstanov ri!« »Zakaj se tli zdi pametno?« »Tak prstan bi vendar lahko napravil mnogo zlila. In kakšen mik bi še imelo za nas življenje, če bi videl vsakomur v srce? Ali se ne zdi tebi, da bi bilo potem dolgčas na svetu?« »O, jaz pa menim, da bi bilo kaj zanimivo Imeti itak prstan«. Beatrika je skomignila z rameni. »Ne! Prav, prav dobro se mi vidi, da jakšnih prstanov ni!« »Mar tudi ti kaj skrivaš, da se bojiš takega prstana?« Nejevoljno je zmrdmla z obrazom. »Ah, Viktor, tako čudien si nocoj — ves drugačen kakor navadno.« predsednik se.o prekinil in sklical prihodnjo sejo na 25. t. m. z istim dnevnim redom. Po vesteh iz Rima so Italijani na severni fronti v Enderti potisnili Abesince nazaj in je imela abesinski vojska hude izgube. Od mnogih italijanskih letal, ki so sodelovala pri obstreljevanju, se eno ni vrnilo. Po istih vesteh čete rasa Mulugeta beže v velikem neredu. Se enkrat nudimo zamudnikom priložnost, da poravnajo zaostalo članarino za preteklo leto. Vsein tem smo v prejšnji številki vnovič položili položnice. Naj ne bo nehvaležneža, ki bi plačilo odklonil, ko je vendar vse leto prejemal, čital in se zabaval z »Domovino«. Nepošteno bi bilo, kdor bi tako ravnal. Zato smo prepričani, da bo vsakdo rajši plačal, kakor pa vzel nase take očitke. Kdor tudi zdaj ne bo plačal, mu bomo morali list ustaviti, dolžni znesek pa izterjati po pošti. UPRAVA »DOMOVINE« Vprašujoče jo je pogledal. »Ali imaš res skrivnosti pred drugimi ljudmi?« je ponovil trdovratno. Ošinila ga je z žarkim pogledom, ki naj bi ga bil pripravil ob ves srčni mir, pa ga je navdal le še z večjo grozo pred mjeino lež-nivostjo. »Ljubi Viktor, mlado dekle ima čash na tisoče sladkih skrivnosti. Ce si mislim, da bi imel ti tak prstan in bi mi videl z njegovo pomočjo na dno srca — joj, Bog nebeški!« Viktorja je navdala mrzla radovednost, kako daleč pojde Beatričina laž. »Ali bi videl tam tako strašne stvari?« j>e vprašal s čudnim poudarkom. Vzdihnila je in ga pomerila s sladkim, oča-rujočiim pogledom. »Ah, ljubi Viktor — tako me ne smeš iz-praševati. Saj ti že itak izblebečem preveč tega, kar žije in klije zate v mojem srcu. Kadar govorim s teboj, se ne morem prav nič obvladovati. Mama pravi vedno, da sem vse preveč nagle narave. Vsaka hlirnba mi je tuja in nemogoča, ne morem se zatajevati In vendar moramo uboga dekleta skrivati marsikaj in ne smemo vedno pokazati, kako nam je Pri srcu. Vi možje ste v tem pogledu srečnejši. Ah, ne vem, kaj bi rekel, dia mi vidiš v srce.« To rekši je sramežljivo pobesila oči, kakor bi morala skriti svojo dušo, in je nagnila glavico naflik rosni cvetlici. Tako je sedela in čakala odrešilne besede Razločneje pač ni mogla govoriti! Lov na Viktorja se ji je dozdeval vsak dan težji in napornejši. PriVk. ki naj bi mu izvabile priznanje, mu je bila dala pač res dovolj, ne ■ Stran 4 DOPISI -——uj ga zdaj vsi s strahom pričakujemo na pe-petaično sredo. Za danes dosti, pa še drugič kaij. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se za kg žive teže trgovali: debelj voli po 2.50 do 3, poldebeli voJii po 2 dO 2.80, klavne krave, debele po 2 do 2.90, plemenske krave po 1.80 do 2.25, krave klobasairice po 1.25 do 1.75, molzne krave po 2 do 3, mlada živina po 2.75 do 3.60, teleta po 3 do 4 Din. Mesie cene: voj pokoipavaii mrtvih. Pred kratkim pa so jih spet začeli pokopavati. Ob nedeljah in praznikih se tu zbira vaška mladina, tudi starejši radi pridemo na ta lep hribček, da ise malo pogovorimo. Ko tako med sabo kramiiijamo, se nam nudijo vsakovrstni prizori: otroci skačejo po starih in novih gro-beh, mečejo kamenje, prestavljajo stare zlomljene spomenike in še druge neumnosti uganjajo. Zelo neprimerno je to. Ali ne bi roditelji malo posvarili svoje otroke, da ne bi na blagosloviJjeni zemlji uiganjali svojih porednosti. Otroci naj za naprej rajši skačejo po vaški gmajni in lahko tam zbijajo šale. Letos imamo dolg predpust, a poroke ne bo nobene. So pač slabi časi. Star pregovor pravi: Ako ni v vasi nobene poroke. rad pcitem volk leti skozi vas. Tako glede na zvesto pomoč, katero ji je izkazovala mati pri njenem podjetju. Ze nekajkrat je mislila Beatrika, da je dospela na cilj svojih želja, in vselej se je uka-nita. Vzlic temu je vse do nocojšnjega večera trdr i v s^ Oi 'weh; zdaj pa je mahoma začutila, da je izginila tista brezpogojna gotovosit bobgve kam. Nekaj nepojm ljivega jo je navdajalo s tesnobo in nemirom. Trenutke je bilo vendar takšno, da Viktor ■i mogel drugega nego govoriti. Vse izhode mu je bila zastavila in ga spravila brezobzirno v položaj, iz katerega ni blo rešitve. Ali se mu razveže jezik ali ne? Viktor je molčal. Minute so tekle. Beatrika je sedela v mučni napetosti in čakala. Zaman! Tedaj je drhteče zasopla in vzdignila oči, da bi op^lila z enim tistih, čarobnih pogledov, ki je bila že tolikrat preizkusila njihovo moč. Toda videla je, da je njegov obraz kakor okamenel in njegov pogled pobešen. Upral ga je v prstan na svoji roki. Toda ona se ni menila za prstan, videla je zgolj okameneli obraz.' »Viktor!« S sladkim, omamnim glasom je zaklicala njegovo ime. Sunkoma se je zdirznil iz svoje pozabe. »■Oprosti, Beatrika, nekam raztresen sem nocoj. O čem sva pravkar govorila?« Skočila je na noge, se sklonila čezenj ter ga prijela za ramena. Nekaj ji je govorilo, da je ves trud zaman, ako ga v tej uri ne pripravi do jasne besede. »Grdi. hudobni Viktor! Res si negalanten, 'da pošiljaš svoje misli proč od meae«, ga je pokarala z nežnim glasom. Sleherna njena žilica je trepetala od nestrpnosti. Tesno se je prižela k njemu. Viktorju se je zdelo, kakor bi ga zadirgavala v zainiko. Vstal je, planili kvišku. Ker se Bea-tnika ni odtneknila, je omahnila nazaj, in padla bi bcJa, da je ni prestregel v roke. V tem nevarnem trenutku pa je vstopila, kakor na daino znamenje, gospa Sibila. Beatiri-ka je sloneila, kakor da se ne more več obvladati, z glavo na Viktorjevih prsih in mu z roitečo nežnostjo zrla v obraz. Položaj je bil očividno sumljiv; gospa Sibila je menila, da je prišla baš v pravem tre-notku, ko je treba dati zaročencema le še materinski blagoslov. Naglo je stopila k njima: »Viktor — Beatrika, ali vidim prav?« je vzkliknila napol prestrašeno, napol veselo. Viktorju je bil trenotek strahovito mučen. Vedel je, s kolikšnim upom in pričakovanjem gledata nanj obe dami, in ta zavest ga je kar Ohromila v prvem trenutku. Toda čutil je, da ga reši iz nastavljene mreže De še odtočen napor. Z nežnostjo in rahločutjem je stiska Beatrično telo čedailje tesneje k njegovemu in kako vsa sili v njegovo naročje. Umekniti se pa ni mogel, ker mu je stal za bil brezpogojno izgublljen. Curtil je, kako se hrbtom visok naslanjač. Tedaj se ie osrčril. Rahlo, a odločno je porinil gospodično od sebe ter jo potfsnil na stol. »Malo j9»manjkalo, da nisva padl'a, ker sva vstala hkrati«, je dejal vljudno, a hladno in mirno. »Oprosti, Beatrika, da sem bil tako neroden.« Beatrika se ni mogla več premagati. Planila je spet na noge iin se ilhte vrgla na ma- terine prši. Nato se jie iztrgala iz njenih rok ter naglo zbežala iz sobe. Gospa Sibila je bila umna, izkušena žena. Kakor bi trenil, je pregledala položaj. Nedvomno je hotela Beatrka s preveliko burnostjo izsiliti odločitev, pa ji je iz podle telo. »Storila je nerodnost, lotila se je prezgodaj«, je dejala sama sebi ter poizkusila rešiti, kar mor da še ni bilo izgubit eno. Majaje z glavo je pogledala za hčerjo. »Kaj pa je z otrdkom, Viktor? Ali sta se sprla?« »Ne, Sibila, nisva se prepirala.« »Toda Beatrika je jokala. In tako razburjena je stekla iz sobe. Neka« se je moralo zgoditi med vama«. Viktor ije zmajal z glavo. »Motiš se, draga Sibila. Cebljaila sva povsem nedolžno in mirno. Seve, priznati moram, da sem bil nekam raztresen. Ona mi je očitala, da- nisem galanten, in jaz sem se hotel zagovarjati. Pri tem sva vstala, menda obadva hkrati, in tako- izgubila ravnotežje. Morda je nisem prestregel prav lahko — saj ipta tudi nisem utegnil paziti! — in jo je kaj zabolela Alli pa je zajokala in zbežaia v šali ter se kmalu spet vrne s smetoči.m obrazom«. Gosipa Sibila mu je sedla nasproti. »Ne, ne, Viktor — to ni bila šala. Beatrika je zelo občutlljjva. kar se tiče tebe, to sem opazila že zdavnaj. Ti ji pomeniš toliko, kakor ji ni še niihče. In v taki mladi dekliški diuši se gode včasih čudne stvari. Zdelo se mi je, da gojiš ti do Beatirike posebno prisrčna čuvstva. Res, ko sem prejle stopila v sobo, sem menila, da vidlim srečno dvojico. In — da povem po pravici — prav nič nisem biila iznenadema.« Dalje prihodnjič. .DOMOVINA" št. 8 Stran 5 = Angleži otvarjajo nov zlati rudnik v Bosni. Angleška diružba Goddfield Limited se je po dvoletnem preučevanju ozemlja pri Fojnici v Bosni odločila, da bo začela izkoriščati zlato rudo na tem ozemlju z najmodernejšimi napravami. V glavnem rovu v Bakovici so našli zlato žilo, dolgo 180 m, ki sama vsebuje za preko 23 milijonov dinarjev zvata. = Japonsko blago v Jugoslaviji. Podatki o našii trgovini s posameznlimi državami nam potrjujeljo, da je japonsko blago zača.o zadnja k ta prihajati tudi v našo državo. Med tem ko smo leta 1932. uvozili iz Japonske de za 1.4 milijona dinarjev b.aga, naslednje leto pa za 42 miliicona, se je predlanskim uvoz iz Japonske dvignil na 13.2 milijona, lani pa se je povzpel že na 29.7 milijona dinarjev. Ta uvoz predstavlja zaenkrat šele 0.8 odstotkov vsega našega uvoza, vendar se je baiti, da se bo uvoz iz Japonske nada-Jjje dvigal, kar bo lahko imelo tudi neljube posledice, zlasiti če bomo uvažali blago, ki ga sami doma izdelujemo. Upoštevati pa je tudi treba, da temu naraščajočemu uvozu iz Japonske ne stotji nasproti skoro nilkak izvoz našega blaga v Japonsko. Domače novosti * Kmetje v borbi z nizkimi cenami. Iz vsega jastrebarskega sreza so se predzadnjo nedeljo zbrali kmetje na veliko zborovanje, ki je bilo posvečeno borbi proti nizkim cenam kmetijskih pridelkov. Na zborovanju so kmetje ogorčeno protestirali, da se že vsa zadnja leta nič ne stori za izboljšanje njih obupnem položaja. Naposled pa so sklenili, da ne bodo odslej več prodajali svojih pridelkov pod določeno ceno. * Razpuščeni občinski odbori. Z utemeljitvijo, da so se pri pregledu občinskega poslovanja ugotovile nerednosti in nepravilnosti, so bile na novo razpuščene občinske uprave v Škofiji Loki, v Mirni na Dolenjskem, v Toplicah pri Novem mestu in v Crmošnjicah. Obenem so bili razrešeni tudi ostali člani občinskih odborov, vendar ne več z utemelji-tostjo nerednosti, marveč zaradi tega, ker so občinski odbori zaradi razrešitve svojih uprav postali za delo nesposobni. Z odlokom no- tranjega ministra je bil kraj Lipa izločen iz . občine Odrancev in priključen ob6.ni Turnišču. * Največje podjetje v Sloveniji ustavlja obrat. VVosohnaiggova tvormica usnja v Šoštanju je 8. t. m. odpovedala svojemu delavstvu z izjavo, da bo podjetje 22. t. m. zaprio obrat. Podjetje utemeljuje ustavitev obrata s krizo, ki je zajela vso usnjarsko industrijo. Z ustavitvijo obrata v tej tvornici bo brez dela 350 delavcev i,n deiavk, ki bodo ostali brez vsakega zaslužka. Poleg njih bo prizadet.h tuai oiurog 800 njihovih družir.-skih članov. Vsi lii ubožci bodo izpostavljeni največji bedi. * Zveza obrtnih društev v Ljubljani sklicuje na n e d tii/o 8. marca ob V2 10. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v LjuOija-ni zborovanje vsega obrtništva iz dr a v sive ibanovime v zadevi pavšalnega obdavčenja obrtnika in njegove gospodarske zaščite! Tovariši obrtniki, vsi kot eden mož. hočemo manifestirati za svoje upravičene zahteve! Za n..š nauaijni obstoj gre. S svojo pol-•nošteviilno udeležbo izpričajte važnost gornjih naših zahtev. Dolžnost slehernega tovariša je, da se tega zborovanja udeleži. Poslužite se polovične vozne cene z nedeljskimi voznimi listki. Oim več nas bo v obrambi naših pravic, tem zanesljivejši bo naš uspeh! * Sladkorne tvornice hočejo podražiti sladkor. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da moraijo letos draže plačevati sladkorno peso. Sladkor naj bi se podražil za 50 par pri kilogramu, kar bi pomenilo povečanje dohodkov sladkornih tvornie za 21,000.000 Dim letmo. Sladkor je pri nas menda že zdaij najdražji na svetu in je žalostno, da vse široke vrste rabniikov še niso nastopile z vso odločnostjo proti tako visokim oenam sladkorja in ogromnemu dobičku sladkornfih tvornic. * Zborovanje trafikantov. V nedelijo so imeli trafikanti v hotelu Lloydu v Ljubljani zborovanje svojega združenja, ki obsega vse trafikante Slovenije.Občnemu zboru je predsedoval odposlanec z Jesenic g. Miklav-čič. Sprejete so bile vdanostna brzojavka kralju in pozdravni brzojavki finančnemu ministru Letioi iin direktorju monopolske uprave Markoviču. Glavno poslovno poročilo je podal predsednik g. Beline in ome-nial pravilnik o prodaji monopolskih pred- metov. Ta pravilnik ne ustreza zahtevam in težnjam slovenskih trafikantov, vendar pa so trafiikaimtije v južnih krajih države z njitn kolikor toliko zadovoljni, ker so bile razmere tam še slabše kakor pni nas. Trafik kanti so sklenili, da zavzamejo končno stališče do novega pravilnika šele tedaj, ko izide v slovenščini. Soglasno je bil izvoljen naslednji! odbor: Beline, Preša, Marjana Novakova, Jernej Novak, Franja Pezdirjeva, Trebušak, Goli, Kušar, Klander, Sever, Be-illak in Ceplak. * Železniški upokojeno! so veliki siromaki. V nedeljo so zborovali v salonu pri Levu v Ljubljani železniški upokojenci, včlanjeni v Društvu železniških upokojencev za dravsko banovino. Zborovartje je vodil predsednik Šalamun in opisal obupen položaj teh upokojencev. Našteval je naporna prizadevanja društva, da bi se doseglo kakšno izboljšanje, toda v tem poslovnem letu je doletel železniške upokojence skupno z vsemi drugimi upokojenca in državnimi uslužbenci hud udarec znižanje pokojnin. Iz tajniškega poročila je razvidno ogromno delo, ki ga je društvo opravilo za svoje člane. Članstva je 630. Na koncu poročil se je vnela živahna razprava v katero je posegel tudi navzoči narodni poslanec g. dr. Riko Fuchs in je naštel svoje in sveljih tovarišev napore za izboljšanje položaja železniških upokojencev in sploh državnega uradriištva. Vendar se zaradi tega nt zgodilo prav nič novega in boljšega. Na koncu so zborovalci še za eno leto poverili vodstvo društva staremu odboru s predsednikom Šalamunom na čelu. * Koliko imamo državnih uslužbencev in upokojencev. Po državnem proračunu za leto 1935.-36 je 208.277 državnih uslužbencev, in 38.810 osebnih in 24.979 rodbinskih upokojencev. * Smrt delavnega moža. V Ratečah je umrl g. Ivan Jalen. Štel je 71 let Kdo bi mcgel verjeti pred dobrim letom dni, da je na videz zdravega moža izpod.jedal zahrbtni črv bo-lezni. Rodil se je iz »tare ugledne kroparske rodbine. Ko se je bil poročil z domačinko g. Kristino Pirčevo, sta šla na severnoeapadno slovensko mejo, v planinske Rateče, kjer je začel gostilno in jo kmalu izpremenil v večji hotel. V poglavitnem pa se je posvetil takrat razvijajoči se lesni industriji, ki ni dvignila DOMA 12 ŠESTNAJSTO POGLAVJE Na delo. V trenutku, ko je Perina stopiiiia izza žive meje na cesto, je zasfišalla presunljivo tuljenje, ki je prihajalo iz tovarne, in takotj nato se je oglasilo žvižganje po vseh vaseh v Okolici Maraucourta. Takoj se ji je zazdelo, da morajo klicati ti žvižgi delavce na delo. Ker se je bala, da ne bi prišla prepozno, je pospešila korake Ko je prišla v vas, so bile že vse hiše odprte. Na pragih so stali ljudtfe, nekateri pa so. po vežah zajutrkovadi. Drugi so se umivali pri vodnjakih. Toda še nikogar ni bilo na poti proti tovarni. To je bilo najzanesljivejše znamenje, da se še ne mudi na delo. Kmalu nato pa je ura odbila trikrat in iz-nova se je začulo žvižganje in tuljenje, to pot še dosti močnejše kakor prej. Takoj se je" napolnila cesta, iz vseh hiš so se vsuli ljudje kakor iz mravljišča. Med njimi je Perina kmalu zapazila Roza-Mjo. Med množico se je zrinillia do nje in se ji pridružila. »Kje si pa bila?« jojje Rozalija začudeno vprašala. »Bolj zgodaj sem vstala, da sem sij malo ogledala okolico«, je odvrnila Perilna. »Precej daleč sem bila.« »A, tako! Jaz sem te pa povsod iskala!« »Hvala! Veš, nikoli ne morem prav dolgo spati.« Med tem sta prišli do velikih vrat, ki so držalla v tovarno. Tam so se ljudije porazgubili po raznih oddelkih. Pri vratih je stal dolg, suh možak s slamnikom na glavi in pazljivo motril vsakogar, kdor je zavil proti tovarni. »Sušeč!« je šepnila Rozafrja. »Judež!« Periini tega pojasnila ne bi bilo treba. Na prvi pogled je vedela, da mora biti to rav-nate\j Talouel, o katerem so se dekleta prejšnji večer pogovarjala. »Ali naj grem s teboj?« je tiho vprašala Perina. »Seveda!« Za Perino je bil ta tirenotek odločilen, toda zatajila je vznemirjenost, ki se je je bila polotila. Cemu bi se bala, ko vendar vsakogar vzamejo na delo? Ko sta prišli že tik do vrat, je Rozalija po-mignila Perini, naj stopi za njo. Obe sta šli iz vrste rn se približali ravnatelju. »Gospcd ravnate^«, je dejala Rozalija, »to je moja prijateljica, ki bi rada dobila delo«. Talouel je Perino hitro pogledali. Potem je delial: »Takoj bomo videli.« In Rozalija, ki je menda že vedela, kaj ]e treba sedaj storiti, je stopila s Perino ob stran. V tem trenotku se je začulo pri vratih šepetanje in delavcj so se razmaknili, da so spust® na dvorišče voz, kti je pripeljal gospoda Vulfrana PaindaVoina. Spet je vodil konja mladi mož. kj je sedel tudi prejšnji dan na kozlu. Čeprav so vsi ljudje vedeli, da je njihov gospodar sfteD, so vendar takoj snsili klobuke iin ga spoštljivo pozdravili »Vidiš, da ni zadnji,« je šepnila Rozaliija Perini. Ravnatelj je hitro stopil k vozu. »Gospod Vulfran, dobro jutro vam žeiim«, je rekel in se priklonil. »lOobro jutro, Talouel!« Perina je gledala za vozom, :ki se je odpeljal dalijie, potem pa je opazila še uradnike, ki so hitro prihajali drug za drugim. Billi so vsi tisti, ki jih je bila prejšnijli dan videla pri kosilu. Naposled je gneča nekoliko ponehala. Poslednji, ki so prihajali, so morali kar teči, kajti prav tedaj je odbila ura. »Nečaka bosta spet poslednja«, je šepnila Rozaliija. Čeprav ni bilo skoraj nobenega človeka več, vendar Talouel ni zapustil svojega mesta. Roke je imel v žepih in gledal v daljavo. Nekaj minut nato je prišel mllad gospod, ki se mu je že na obrazu iin po obleki videlo, da ne more biti delavec, ipa tudi ne uradnik. Se med potijo si je zavezoval samo veznico, kakor da prej tega ne bli bil utegnil. Ko je prišel do ravnatelja, ga je ta spoštljivo pozdravil kakor prej gospoda Vulfrana, vendar pa Perini ni ušlo, da je bilo med obema pozdravoma le precej razlike. »Gosood Teodor, dobro jutro!« je dejal Talouel. »Dobro jutro, Tallouel! Ali je moj stric že tu?«, je vprašal. »Seveda, gospod Teodor. Ze najmanj pet mlinu t je minilo, kar je prišel«. »Oho!« »Pa vendar niste danes zadnji,« je odvrnil Talouel in se zasmejal. »Gospoda Kazimira tudi še ni, čeprav ni bil včeraj v Parizu ka- Stran 6 .DOMOVINA" št. 8 le njegovega blagostanja, marveč je postala glavni vir dohodkov sicer siromašnih domačinov. Ko so Ratečam spoznali njegovo razumno gospodarstvo, so ga izvolili za župana. 16 let je županova!, iin sicer v prav težkih časih med svetovno vojno do dneva, ko je njegova vzorna domačija pri rateški postaji prišla pod Italijo. Med njegovim županovanjem je zadela Rateče velika nesreča: zgorela je bila skoro vsa vas. Toča največ po pokojnikovi zaslugi je bila vas v kriatkem spet urejena brez posebnih gmotnih bolečin vašča-ttiov. Takoj nato je skrbni župan ustanovil v vasi gasilno društvo, ki mu je načeloval več let. Velike zasluge si je bil spletel za naše SPD. Med sadove njunega dela spada planinska koča na Vršiču-Od žiVečih otrok je hčerka Tinica poročena z višjim gozdarskim svetnikom inž. Krautom, sin Vinko pa je naslednik očeta. Lahka mu bodi domača žemljica, žalujočim maše sožalje! * Smrt dveh rudarskih trpinov. Te dni je po velikem trpljenju zatisniil oči rudar Anton Prašmikar iz Toplic. Siromak se je nedavno, prav pol leta zatem, ko se je bbil njegov brat Jože v rovu ubil, sam ponesrečili. V rovu mu je plast z e mi je zlomila hrbtenico. Nekaj časa je bil v bolnišnici, pa so ga pripeljali domov, ker je želel, da bi ga pokopali poleg brata Jožefa. Nekaj dini prej pa je umrl Metni rudar Franc Majdič iz Kisov-ca. Obolel je za nevarnimi spuščaj, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Tudi on je želel, da so ga prepeljali domov, kjer je že drugi dan umrl. Pokojnima tnpino-ma bodi obramijen lep spomin, preostailiim naše iskreno sožalje! * Dolenjska ima nov premogovnik. V zapuščenem premogovniku na Otočcu se je začelo po dolgih letih spet delo. Rudnik je prevzela v svojo last rudniška družba »Pe-trovče«, ki je začela kopati premog prve dni februarja. Ker so na Otočcu velike plasti rjavega premoga, je upati, da bo zdaj družba temeljito izkoristila bogastvo premogovnika in zaposlila čim več domačih siromakov. * Okoli 4000 upnikov Vzajemne pomoči. Od leta 1933. trajajoča afera Vzajemne pomoči, registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, se bliža končni rešitvi. Kazenska p eiskava proti štirim odgovornim funkcio- narjem Vzajemne pomoči je končana in bo obtožnica v kratkem Objavljena. Sodijo, da se bo vršila glavna obravnava pred ljubljanskim malim senatom julija ali jeseni. Kon-kurz sam je ugodno zaključen. Konkurzna imovina Vzajemne pomoči je do malega že vsa vnovčena in naložena pni Državni hipotekami banki, v kolikor me obstaja iz vloge pri Mestni hranilnici v Ljubljani, kjer je še pred otvoritvijo konkurza bil naložen večji znesek. Komkurz je bil nad Vzajemno pomočijo razglašen 12. decembra 1. 1933. Civilne pravde, nastale po konlkurzu, so po večini ugodno končane 'in bo" v kratkem rešena tudi neka večja pravda pri stolu sedmorice v Zagrebu. Ce bi imovina, naložena pri Mestni hranilnici v Ljubljani, bila izplačljiva, poltem bi upniki, katerimi je tenjatev priznana, prejeli v kratkem skoro 100 odstotkov priznan'.h zneskov, ki so jim bili določeni na ugotovitvenem roku. Doslej je upravitelj konkurza dr. Viljem Kreijči zmagal v vseli pravdah, ki so bile naperjene proti Vzajemni pomoči. Vseh upnikov je okoli 4000, ki so prijavili svoje terjatve konkurzni masi in katerim so bile priznane le vplačane članarine, odnosno premije, nasprotno pa jim niso bile priznane pristopnine itn posmrtnine. Večina upnikov sploh ni prijavila svojih terjatev konkurzni masi. * Redka hvaležnost. V Vopraši v Bosni živi premožen starec Miško Perič, ki je ostal trdovraten samec. Pred kratkim pa je zbolel (in se že spopri/iaznil z mislijo, da bo umri. V svoji osamelosti, ko mu ni nihče mogel streči, je čakal zadnjega dneva. Eden izmed njegovih sosedov se je usmilil bolehnega starca, čeprav je Bil druge vere, pa mu je priskočil na pomoč in ga začel s svojimi domačimi zdravili zdraviti. Zdravila so pomagala in starec je ostal pri življenju. Miška Perica je ta prostovoljna žrtev njegovega soseda tako razveselila, da je sklenil poplačati to dobroto. Sei je na sodišče in dal vse svoije imetje prepisati na ime požrtvovalnega soseda. * Avtomobilska nesreča pri Rimskih toplicah. V petek zvečer se je zgodila med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom huda nesreča. Zagrebški trgovec M-arinič se je vozil skupno s tovarišem Lenardidem na tovornem avtom obilu z veliko množino jabolk. Po ne- srečnem nakjiučju se je avto prevrnil ki se je Marimč smrtno ponesrečil. * Smrt zaradj neprevidnosti. Prti kovaču Skendru v Šenčurju se je učil kovaške obrti lSletni Alojzij Sitar, s'n posestnika Vl Pre-doselj. Nedavno zvečer je po končanem delu večerjal in skupno z domačimi molil rožni venec, potem pa je šel spat v svojo sobo. Da bi se ogrel, je ma1® železno pečico zakuril z ogljem. V zaprtem prostoru se je začel nabirati ogljikov monoksid, ki je fanta zadušil. Mojster je bil tisti1 čas pri sosedu. Okrog 22. ure je nezavestnega Sitarja našel fant Maks, ki je z njim spal v isti sobi, toda vsak poiizkus, nesrečneža obuditi, je bili zaman. Mrtveca so še isti večer prepeljali domov v Predoslje. * Drevo jo je ubilo. jVLarija Urbančkova, po domače Juiukovca, 62 let stara posest.ni-ca v Britiofu, ki ji je mož padel v vojni, je nedavno sla s sinom v gozd v Tatine, da bli posekaia in ruaJožila ntiitaj di/eves, ki jim je zadnji veter pomiri. Med delom je prišla med dva pocirta borovca, ki sta vise,a drug čez drugega. Nenadno je eno drev:> zAsnilo in zadeto Urbančkovo za vrat in glavo s tako močjo, da je bila nesrečnica pri priči mrtva. Ker ste se v okolišu v kratkem času pripetili dve smrtni nesreči, ■ljudje s strahom ugibajo, ali se bo zgodili še tretja. * Huda nesreča na povratku s Šmarne gore. V nedejjo že v mraku se je vračala večja družba s Šmarne gore. Ko je dospela do Okenca pri Turncu, se je eden izmed družbe, 361etni mizar Viktor Verbič iz Guri-cei!(j pri Št. Vidu, uslužben pri ljubljanski tvireki Naglas, talko nesrečno spotaknil ob korenino-, da je padel in udanll z glavo ob skalo. Nesrečnež je ves v krvi obležal nezavesten. Prenesli so ga v restavracijo »Savo«, odkoder ga je reševalni avto še zmerom ..ezavestnega prepeljal v splošno bolnišnico. Verbič ima prebito glavo in bržkone pretres možganov. * Obupal je nad življenjem. Kmečki posestnik, 561etni Jože Kališnik iz Potoka, občina Tuhinj, je bil že dalje časa izredno potrt. Nadenij so prišle razne skrb, ki so ga čisto ubile. „Te dni opoldne se je skril domačim v skladišče, kjer si je v samomorilnem namenu z nožem prereza! vrat. Domači so ga pozne»e našli vsega v krV'. Obupan- kor vi. O, glejte, glejte! Pravkar prihaja tudi on.« Med tem ko je Teodor že hitel proti pisarnam, je prišel do vrat tudi drugi nečak, ki mu je b",!o iime, kakor smo že slišali, Ka- J zilmir. Svcijemiii bratrancu ni bil dosti po- ' doben, ne po postavi ne po obleki. Ko je prišel do ravnatelja, je na njegov pozdrav se je Talouel obrnil k Rozaliiji in jo vprašal: »Kaj pa tvoja znanka ž- zna? Ali.se je kje uč ia? ' Perina je na to vprašanje sama odgovorna: »Še v nobeni tovarni nisem doslej delala,« je povedala. Njen glas je zvenel odločno čeprav je bila vznemirjena. Tafoue! jo je hitro pomerili od nog do glave, nekaj premislil, potem pa dejal Ro-zaliij': »Pojdita k Oneuxu! Ti mu reci, naj jo da k vagončkom. Zdaj pa glejta, da hitro lzgnei*a!« ^ Perina je samo sebe izpraševala, kakšno nai bo to delo pri vagončkih. Rozalira je menda njene msli uganila, kajti rekla ji je: »Le nič se ne boj! Nič hudega rte bo! To je najlažje delo, ki ga moreš sploh dobiti.« Perina je njene besede bolj slutila koit razumela. Nekaj minut prej «o namreč stekli stroji in nastal je tak hrušč in trušč, kakor v peklu. V delavtrcah se je culo ropotanje pri statvah. Obračala so se kolesa, eolnički so smukali skoz1 predivo in do'ge železne ročice so se dvigale in povešale. »Prosim, povej mi glasneje«, je dejala Perina. »Veš, prav nič ne razumem.« »Kmalu se boš ropota navadila.« je rekla Rozalija. »Rekla sem ti, da tvoje delo ne bo prav nič težavno. Samo zvitke predlva boš nalagala na vagonoke in jih potem vozila v druge oddelke.« »Kakšne zvitke?« »Hm, ali ne veš, kaj so zvitki?« »Ne!« Rozalija jo je začudeno pogledala, kakor bi mislila, da mora biti Perina zelo omejena. Potem pa ji je- povedala: »Veš. to so maijhnr leseni valji, ki imajo v sredi debelo žico. Na tak valj se nabira nrit. Kadar je poln, ga potegneš iz stroja in naložs na vagonček. Potem pelješ zvitke k statvam. To je prav za prav majhen izprehod.« Med tem sta že precej dolgo hodili po raznih dvoriščih. Perina ni niti utegnila gledati, kje sta, tako vneto je poslušala Roza-lijino pripovedovane. Tedaj pa j; je prijateljica pokazala dolgo vrsto mzkih poslopij brez oken, ki so imela poševne steklene strehe. »Tu je!-« ji je rekla. Kmalu nato je odprla neka vrata in privedla Perino v dolgo dvorano, kjer se je culo ropotanje koles, ki jo jie kar glušiilo. Vzlic hrupu pa je slišala, kako je dejal neki moški glas RozalVi: »Pa si le prišla, zaspanka!« »Kaj? Zaspanka? Kdo je zaepanka?« je vzkliknila Rozalija. »Jaz že r.e, stric Krum-pač. da boste vedeli.« »Odkod pa prihajaš tako pozno?« »Judež mi je ukazal, naj tole dekle privedeni k vam. Dejal je, da jo porabite pri vagončkilk.« Možak, ki mu je bila dala Rozalija tako lepo ime, je bil star delavec z leseno nogo. Pred nekaj leti se mu je bila namreč pnmerila nesreča, da mu je stroj odrezal nogo. Zato so mu tudi vsi pravili Krumpač. Odtlej mu ni bilo več treba pri strojih delani. Gospod Vulfran mu je ponudil precejšnjo pokojnino, da bi lahko do smrti živel brez pomanjkanja., toda stari delavec se je bil tako navad'1 dela, da ni mogel strpetj brez tovarne. Zato je prosil lastnika, da bi smel biti vsaj za vratarja ali pa za nadzornika v kakšnem oddelku. Čeprav je bil videti zelo siten in pust, je imel vendar zlato srce in je vsakomur rad pomagal. Zaito tudi njegovih ostr il besed ni nihče resno jemal. »VrdPš, tvoj stroj pa teče po praznem,« je dejal Rozaliji in j: požugal. »Ali sem mar iaz kriva?« »Nisi. Zato se pa zdaj spravi hitro k delu!« Potem se je obrnil k Perini. »Kako ti je ime?« Perina se je kornai zbrala in se spomnila imena, ki si ga je bila prejšnji dan v naglici nadela. »Avrelija,« je rekla. »Avrelija? In kako še?« »Nlič drugače.« »Prav. pa pojdi z meno;«. Odvedel jo je k voz čku, ki. je čakal v koiiu :n ji z a če i pripovedovati, kako bo morala delati. Za vsakim stavkom jo je naglas vprašal: »Ali razumeš?« Perina je seveda vsriVj: vneto prikimala, čeorav vsega ni razumela. Prav za prav njeno delo ni bi1o prav nič težavno. Biti bi bila morala res nerodna, = ..DOMOVINA* št. 8 = Stran 7 ca so z avtom prepeljali v Ljubljano, kjer mu pa tudi v bolnišnici niso mogli rešiti živ-fljenja. * Slamoreznica mu je odtrgrla dva Prsta na roki. Pri posestniku Jakobu Videmšku na Ostrožinem pri Celiju je 64-letni dninar Roj-nik Peter rezal slamo. Pri delu je vtaknil desnico tako nesrečno v slamoreznico, da mu je odtrgala dva prsta. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. * Žrtev snežnega viharja. Predzadnji po-nedebett so imeli v Blokah s'ien snežni viiiar z močno burjo. Ta dan je bil sejem v Grahovem. Gospodarji so se vračali z živino v siiinem rnetežu. Proti večeru se je vračal tudi Jožef Pečak, gospodar iz Vel. Blok, mimo Radlcka; tu je zašel v žamete, obležal in zmuznil, štel je šele dobrih 31 let, dobrih pet ilet je bil poročen in zapušča ženo in hčerkico. Blag mu spomin! * Neprevidnost je povzročila smrt. Jakob Maks, star 18 let, in Milan Lužar, oba iz občne Dobrne, sta nabijala s smodnikom neko cev in iz nje streljala. Jakob Maks je držal cev, Lužar pa je od zadaj skozi luknjo za-žgal smodnik. Ko je počilo, je cev z vso silo odletela Jaikobu v desno oko i:n se mu zarila v glavo. Zaradi te grozne rane se je Jakob zgrudil na tla in že po nekaj minutah izdihnil. * Smrt pod lokomotivo. Blizu zagrebške postaje se je pripetila huda nesreča. Pod lokomotivo je našel smrt delavec Osman Ga-Ijaševič. S tovarišem je hotel spraviti v mesto zaklanega teleta brez užitniine. Čakal je zunaj ob progi, tovariš mu je pa hotel tele vreči iz vlaka pred mestom. Natjbrž pa tovariš teleta ni mogel vreči iz vlaka in ga je pripeljal na glavno postajo, potem pa je šei iskat Galjaiševiča in ga je našel ob progi mrtvega. Lokomotiva ga je udarila v glavo, da mu je počila lobanja. * Samomor v kavarni. Nedavno ponoči se je 37ietni invalid Franc Mulej, ki je bil zaposlen kot preddelavec v protezni delavnici in je stanoval v Mostah pri Ljubljani, v kavarni »Taboru« ustrelili v glavo. Reševalci so ga taikoj prepeljal v splošno bolnišnico, kier je kmalu umrl. * Spečim je gorela streha nad glavami. V Lokovici je zgorela hiša posestnika Martina Kortnika. Goreti je začelo ponoči, ko so domači že vsi spali. Gospodarja je prebudilo ne- če ga ne bi takoj razumela. Vendar pa ji je strne Krumpež najmanj petkrat rekel, oziroma zakričal: »Pazi in ne zijaj med potijo okoli sebe, če hočeš sama sebi dobro!« Izprva ji je bilo defo kar v zabavo. »Ce ne bo nič hujšega,« si je mislila, «se ml ne bo treba nikoli pritoževati. Da bi le ostalo zmeraj tako lahko.« Ko je sirena v tovarni oznanila z glasnim tuljenjem opoldansko uro in kratek počitek, je šla k peku, kjer si je kupila kos kruha. Potem je postopala po vaških cestah. Iz marsikatere hiše je tako prijetno zadišalo po juhi, da bi bila Perina najrajši stopila tija in poprosila za krožnik tople jedi. Za njeno lakoto kos kruha mi bil bog re koliko, in hita) ga je spravila pod streho. Toda več si ga ni kupila. Ker se je bila navadila na pomanjkanje, je znala zapovedovati svojemu želodcu. Zdelo se ji je, da si samo ljudje, ki so navaieni dosti jesti, misijo, da mi Thogoče ž'veto. če nimajo zmerom polnega želodca. In da samo tisti, ki imajo vsega v obilju, ne vedo, da najbolje poteši željo požireik čiste studenčnic. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Nezgoda Se preden je prišel čas, ko bi se bilo treba vrniti na delo, je Perina že hitela proti vratom v tovarno. Ker so bila še zaprta, je sedfla ob stebru v senco in čakala. Videla je vse polno deklic in dečkov svojih let, ki so se podili; in loviili v bližini, toda ko pokanje pod streho, ko pa je pogledal v vežo, je s strahom opazil, da je streha že v plamenih. Rešiti niso mogli drugega kakor golo življenje. Požar je nastal najbrž od iskre, ki je padla iz diminika na podstrešje. * Kolesa so šla čezenj. Te dni je padel Florjan Dobrovnik, hlapec pri gostilničarki in posestnici Mariji Šarbovi v Gornjem gradu, ko se je spliašil konj, pod voz. Kolesa so šla čezenj in mu zlomila levo nogo in levo ključnico. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnišnici. * Do smrti povožena. V Selnici ob Dravi je neki osebni avto povozil 82 letno Antonijo Bečelovo, ki so jo s strto levo nogo in prebito lobanjo prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je kmailu umrla. * žaloigra mlade služkinje. Prejšnji četrtek je prišla mlada, komaj 20 letna Marica Korunova v Celje in nastopila mesto služkinje pri šolskem upravitelju g. Zdolšku. Prej je služila v Banii Luki. Pravijo, da je imela zelo raizrvane živce. V ponedeljek zjutraj pa so jo našli v postelji mrtvo, zadušeno od plina. Ali se je sama. usmrtila ali se je zgodila nesreča, se ne ve. Doma je bila mlada Marica od Sv. Pavla pri Preboldu, pristojna pa v Braislovče. * Dvoglavo tele. Posestnici Leni Forstner-jevi v Frankopanovi ulici v Mariboru je po-vrgla krava 35 kg težko tele z dvema glavama. Obe glavi sta bili zrasli v obbkj orla in je imelo tele 4 oči, 2 jezika. 4 ušesa in deljene možgane. Ker pa čudo nestvora ni imelo v cbeh goltancih neba, ni bilo apo°obno za življenje. Prenarator Ziringer je živalsko redkost nagačil. * Vsa d°mačija žrtev ognja. V nedavni noči je začelo goreti v vasi Lokovici, v hiši posestnika Zasvinška, po domače Kurmanška. Ker stoji hiša na vrhu brega, je bilo gasilcem onemogočeno reševanje in gašenje. S tem večjo požrtvovalnostjo pa so prihiteli sosedje in izkušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Iz lesa zgrajena in s slamo krita hiša je pogorela do tal. Prav tako gospodarsko poslopje, ki je bilo polno raznih pridelkov. Kako je naistal požar še ni ugotovljeno. !S Obsojeno obrekovanje. Pr d sodnikom dr. Finžgarjem se je vršila te dni na sreskiem sodišču v Celju glavna razprava proti biv- m se jim upala približati Sicer se ji pa tudi ni dosti ljublo, da "bi se preganjala z njimi. Nekoliko utrujena je bila. Ponoči je premalo spala in to se ji je zdaj maščevalo. Ko je prišla Rozallija, je šla z njo v tovarno. Stric Krumpež je kakor zjutraj tudi zdaj priganjal delavke k delu in jim grozil, pa se ni nihče zmenil zanj. Toda vsem se je videlo, da niso več tako sveži kakor zjutraj. Zmeraij iisto delo jih je utrudilo, ne toliko zaradi težavnosti kakor zaradi svoje dolgočasne enakosti. Zmerom isti gibi, zmerom iste kretnje. Tudi Perina je začutila, da njeno delo le ni tako lahko, kakor si je bila po prvi uri mislila. Neprestano se je morala sklanjati, potiskati voz in ga potem zavirati. Popoldne je bila že tako hudo utrujena kakor nikoli takrat, ko je potovala s svoijo rajno materjo po svetu. »Le ne obiiraj se tako!« je moral pogosto zaklicali za njo stric Krumpež. Tedaj je vselej pospešila korak, kakor konj, kadar začuti na hrbtu voznikov • bič. Ce je pa stric Krumpež zavil kam drugam, se je začela seveda spet pomikati počasneje, da se je med delom vsaj mata odpočila. Nazadnje ni. poslušala ničesar več, razen udarcev uire, ki so se tako redkokdaj oglasili. Zdaj četrt, zdaij pol, zdaj tri četrt ... In kar tesno ji je postalo pri srcu ob misli, da morda ne bo mogla zdržati do konca. Potem se je začela sama na sebe jeziti zaradi svoje boječnosti in slabosti. Kako ne br mogla zdržati, ko je v tej tovarni dosti deklet, ki so še milajša in slabotnejša kakor ona? In še več! Ko je gledala delo šernu voditelju nekdanjih bojevnikov, industrijalcu g. Stanetu Vidmarju iz Ljubljane radi obrekovanja in razžalitev, ki jih je g. Vidmar nagrmadili -po raznih bojevniških shodih leta 1934. proti ministru v p. in senatorju g. dr. Kramerju. Od vsega početka se je obtoženi branil s tem, da Sam ni g. dr. Kramerju ničesar hudega očital, da je delno le odgovarjal na to, kar je g. dr. Kramer sam rekel, ali pa da je omenil le, kar so drugi govorili. V neki resni dokaz resnice se obtoženi sploh ni spuščal. Obtoženi, ki ga je zastopal g. dr. Haciin iz Ljubljane, se je tudi postavil na stališče, da spada vsa ti z-ba pod amnestijo. Zastopnik g. dr. Krarner-ja g. dir. Ermest Kalan je ugotovil, da so v raznih Vidrnarjevih govorih iznešene razžalitve in obrekovanja bila naperjena proti g. dr. Kramerju kot politiku in človeku in jih ne gre zdaj skrivati pod amnestiuski plašč, potem ko obtoženec nekega resnega dokaza resnice niti poizkusil ni. Sodišče je vendar smatralo, da spada del Vidrnarjevih napadov pod amnest;oiski ukaz. Glede nekaterih drugih obrekovanj in žalitev je smatralo, da se nanašajo na g. dr. Kramerja. Glede onih žalitev v katerih je sodišče ugotovilo, da so očitno naperjene proti osebi dr. Kramena in niso predmet amnestije, zlasti glede nekaterih Vidrnarjevih izrekov na shodu bojevnikov v Trebnjem 20. maja 1. 1934. in na Bledu 10. junija 1. 1934. je bil g. Stane Vidmar obsojen na 3000 Din ali na 50 dni zapora pogojno za dve leti. Z razpravo o tožbi g. dr. Kramerja proti g. Stanetu Vidmarju je bila združena tožba Celjske posojilnice. katero te V'dmrr nam,del na bojevniškem shodu v Celju 9. maja 1. 1934. Sodišče je smatralo, da so besede, kakor jih je obtoženec priznal, 9'cer dopustna kritika okoliščin, v katerih se je zadruga Posojilnica v Celju svoicČasno pretvorila v družbo Celjske posojilnice, da pa so bile iznešene na nepravem mestu in v nepravem času mia žaljiv način. Zato je obtoženca obsodilo radi razžalitve Kazan se je izrekla skupno s kazni'jo o tožbi g. dr. Kramerja. * Tatvine poljskih pridelkov. Posestniku Kolariču Jakobu v Gomili je neki tat odnesel 120 kg pšenice in več litrov žganja. Prav tako so posestniku Šurnanu Srečku v i Koreni ,pri Vnrbargu odpeljali iz njegove clirus;| h, je moraia sama sebi priznati, da je njihovo delo naporneOše in težavnejše. Kaj bi šele bOo, če bi jo bili dali k statvam, ne pa k vagončkom! Vse je pač odvisno cd- volje in vztrajnosti Pa tudii od navade. Navad'ti se ie treba dela, pa postane lažje, znosnejše. Tako je torej potolažila samo sebe. Ce bo danes zmogla de1©, ga bo jutri še laže in čez tri. štiri dni se bo morda smejala- svoji današnji boječnosti. Ko je na tak način preudarjala, kaj naj stori, je pomikal a svoj voziček počasi da-i'i)e. Pri tem je tudi gledala, kakšno delo imajo druga dekleta. Iznentuda pa je opazila, kako je Rozalija vstala s stola, segla med nt-16 in pcirem zdajci omahnila na tla. Zaslišala je befe-sten knk in v trenutku so _ vsi stroji obstali. Vse je potihnilo in v tišini se je Slišalo samo Roziltjino pridušeno stokanje: »Ojeii. cije i!« Dekleta, dečki, moški in ženske so priskočili, da bi v deli, kaj se je zgodilo. Tudi Perina se je r,;bižala. čeprav je slišala strica Krumpeža, ki je nekaj rentačil. Ze so Rozailjo pobrali s tal m vsi so se gnetli tilkoli nje. »Kaj pa se je zgodilo?« Sama je odgovorila: »Roko mi je zmečkalo.« Njen obraz je bil bed. Brezbarvne ustnice so ji dir hitele in kri ji je kapljala iz roke na tla. Toda ko so njeno rano natančneje preiskali. so videli da jli je k sreči stisnilo samo dVa prsta. In še oba ne prav hudo. Dailje prihodnjič. Stran 8 ..DOMOVINA" št. 8 viničarije v Vumpahu voz pes^. 500 kg sena, deset košar jabolk in iz Kleči 100 litrov vrna. Orožniki so tatu že izsledili in ga ovadili sodisču. * Nad očetom se je spozabil. Posestnik Piohi Peter iz Bukovcev je večkrat posvaril svojega sina Petra zaradi lahkomiselnega življenja. 'iako je storil tudi pred dnevi. To pa je sina tako razburijo, da je pograbil nož ter ga z vso silo zasadil očetu v prsa. Ranjenca so prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima poškodovana pljuča. * Roparski napad. V soboto ponoči je postal 36 letni posestnikov sin Anton Zore iz Stegen pri Moravčah na cesti od Doba proti Vuru žrtev roparskega napada. Dva neznanca, ki je bil prej z njima sedel v Le v č sivi gostilni v Dobu, sta ga močno ranila z nožem ter mu vzela 700 Dn in kolo. Ranjeni in oropani Zore je do jutra taval okirog, naposled pa se je znašel spet v Dobu v Levčevi gostilni, kjer je povedal, kaj se mu je zgodilo. Domžalski orožniki so takoj uvedli preiskavo in po opisu napadalcev, ki ga je podal ran,eni Zore, so v Zaborštu pri Domžalah izvršili preiskavo v neki hiši. kjer sta stanovala dva mlajša delavca. Našli so okrvavljeno obleko in osumljenca sta naposled priznala napad. Zore se zdravi v ljubljanski bolnišnici. * Osumljenec izpuščen iz zapora. Kakor poročajo iz Tomšlja pri Igu, Ije preiskovalni sodnik izpustili na svobodo obdolženega Štrumblija Antona iz Tomišlja pri Igu, ki je bil osumljen umora Petra Smoleta iz Bresta pri Tomišiju. Anton StrumbeSj se je vrn.l domov in bo zopet vršil tovsko-čuvajsko službo. Preiskava se nadaJjuije v drugi sme- * Ena in dvajset požigov ima na vesti. Po podatkih ljubljanske gasilske zajednice je bilo lani v ljubljanski okolici 35 večjih in manjših požarov, katerih je blflo največ na Barju, zlasti okoli Ilovice, dalje na Rudniku in na Viču. Ze od leta 1934. so se začeli vrstiti požari na Barju. Gorelo je navadno pozno v noč ali pa zgodaj zjutraij. Naposled so novembra izsledili požigalca, ki je po požigu zmerom požrtvovalno pomagal gasilti kot član barjanskega gasilnega društva. Je to 22-ietni Lojze Štrukelj, po pdklicu krovec, stanujoč r.a Ilovici. Pravijo, da itma Štrukelj bolesten nagib do požiganja. Kazenska preiskava je ugotovila, da iima Lojze Štrukelj na vesti vsega 31 požarov. S požigi je povzročil Barjanom in drugim ogromno škodo v znesku 391.000 Din. Največjo škodo je utrpel posestnik Jože Kepic na Peruzzijevi cesti, ko mu je požigalec uničil hiši z vsemi gospodarskimi .postani. Državni tožileo je zd'aj dvignil proti Stlrulklju obtožbo zaradi zflcčinistva požigov. Glavna razprava bo najbrže sredi prihodnjega meseca. * Umor v Mariboru. Državni most je bil te dni pozorišče krvavega zločina: 43-letni mesarski mojster Ferdnand Knapič je sredi mostu ustavil 45letno branjevko Terezijo Kionnadovo in jo iz maščevanja z nožem večkrat sunil tako močno v prsa, da je obležala mntva. Moirl'ca so aretirali. * Izsleden p»ž galec. Na svečnico zvečer je nastal požar pri posestnici Neži Januševi v Janževskem vrhu. Zgorel je do tal kozolec, poln sena, silaime In listja. Kako je pr šlo do požara, se ni moglio ugotoviti. Lastnica pa je dobila nepodpisano pismo, v katerem jk> pisec opozarja, naj spravi gospodarsko orod Ije na varno, ker bo še gorelo. Januševa je Izročila psmo orožn'kom, ki so uvedli.pre-fskavo iin izsledili pisca pisma v osebi nekega posestnika v Janževskem vrhu in ga aretirali. Možak je priznal, da je ogenj zanetil 4z sovraštva do Januševe. * Pobegli se skriva v škofjeloških hribih. INa dve leti in šest mesecev obsojeni Rudolf Toiikar je lani pobegnil iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani. Pre.tlkani vlomilec in Slepar se skriva baje v škofjeloških hribih v okolici Polhovega gradca. Oni dan so ga videl1! pri Sv. Barbari, odkoder je pobegnil proti Črnemu vrhu, kmalu pa spet proti Skoiji Loki. Videli so ga tudi v hrastniški grapi. Orožniki ga zasledujejo. * V pijanosti se je izdal. Poljski čuvaj iz Omotice pri Pančevu se je pred nekaj dnevi napill iin sredi ceste obležal. Ko so ga va-ščani hoteli dvignit., jim je vsem po vrsti zagrozil in njihova trupla zakopaval, kakor je že storil to svoječasno. S tem je izdal zločin, ki je bil izvršen pred nekaj leti nad irae(kim kmetom v Baranietu. Orožništvo je čuvaja aretira« in res našlo na označenem mestu truplo ubirtega kmeta. * Lobanjo mu je preklal. V Strmcu pri Hu-mu ob Sofclli Je vrgel te dni posestnikov sin Josip Tepež 121etnemu posestnikovemu sinu Dragotinu Tapežu iz iste vasi kamen v glavo in mu preklal lobanjo. Smrtno nevarno poškodovanega dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. * K nam saharin, v Avstrijo pa poper. Obmejno tihotapstvo cvete kljub vsej strogosti oblastev. Obrnema oblastva opažaio, da se množi število oseb, ki prihajajo iz Avstrije po skrivnih potih. Naša oblastva si tega ^pojava dolgo niso mogla prav razlagati. Sele Avstriuci so pojasniV zadevo. V Avstriji so nedavno zielo povili užhnfimo na poper, papriko in druge začimbe. Tako so se zdaj te dišave, ki so bile v Avstriji prej precej dražje kakor pri nas, tako podražile, da se jih izplača prenašati nezacarinjene iz Jugoslavije. To priliko so naši tihotapci hitro spoznali in zdaij nosijo v trumah v Avstrijo poper in slične začimbe. Pravčio, da imajo s tem često lep zaslužek. Se večjega imajo seveda oni, ki nosijo potem za povračilo iz Avstrije saharin. * Dober plen celjske policije. Celjska policija je aretirala 371etnega Gfr&rer.a Jožefa, ki ima na vesti že neštevilo tatvin. Možak je vlomil v stanovanje brainjevke Marjete Hočnikove v Gaberju in ukradel večji znesek. Ze čez eno uro je pa bil v rokah po-1'cije. ki ga je po zaslišanju oddala v zapore okrožnega sodišča. * Preiskava o umoru Penkove. Kazenska preiskava o umoru zasebnice 571etne Penkove, ki je stanovala na Podrečju pri Domžalah in katere truplo so našli privezano na kol v potoku Rače, je v glavnem končana. Državni tožilec dr. Fefllacher v Ljubljani je začel sestavljati obtožnico proti osumljencem. Kdaj bo razpisana pred velikim senatom glavna obravnava, se še ne ve. * Strahovalci Slovenskih g»ric obsojeni. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je te dni vršila razprava, ki je bila za naše skromne razmere prava redkost. Na zatožni klopi je sedela tatinska banda, ki je nekaj let strahovala vzhodne kraje Slovenskih goric in ima na vesti 43 tatvin in vlomov. Devet, ljudi je sedelo na zatožni klopi, večina med njimi mladi fantje. Najmlaiši šteje komaj 15 let. Glavni obtoženec je bil 231etni Rudolf Žnidarič iz Očeslavcev, a drugi obtoženci so bili 211etni Alojz Kolar iz Oko. slavcev, 311etni Matija Zemljič iz Očeslavske-ga vrha. 231etni Franc Krajnc iz Sta.renskega vrha. 271etni Karol Fras iz Očeslavcev, 26-letni Karol Kostrevc od Sv. Lenarta, 501©tni tesar Alojz Kolar iz Okoslavcev, 331etni Peter Rakuša iz Kunove iin 151etni deček. Obsojeni so bili: Žnidarič na 3 leta robije in na 4-letno izgubo častnih pravic, Anton Kolar na 2 leti strogega zapora, Matija Zemljič na 7 mesecev strogega zapora, Kranic Franc na 10 mesecev strogega zapora, Fras Karel na 3 mesece strogega zapora pogojno na 21eti, Kostrovc Franc na 3 leta strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta, Kolar Alojz na 1 leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta, Rakuša Peter na 4 mesece strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, ISlebni fantič pa na preizkušnjo za 1 leto. * Mrtev otrok v omotu. Te dni je našel delavec Anton Možič v bližini Birtičeve gostilne v Mariboru v papirnem 'omotu truplo tiri do štiri mesece starega otroka. Policija vrši poizvedbe. * Stricu je izmaknil denar. Na okrožnem sodišču se je te dni zagovarjal 231etni strojni tehnik Viljem Leskovšek iz Ljubljane, ker je ukradel stricu Gabronu pri Sv. Petru pod Sv. gorami decembra 1000 Din na Silvestrov večer pa 70.300 Din ter nato v veseli diužbi raz. sipa val ukradeni denar. Iz Celja se je odpeljal z avtomobilom v Kranj, Kjer so ga po stričevi prijavi aretirali. Kesili So še bl.-iOO Din in jih vrnili lastniku. Leskovšek je priznal dejanje in bil obsojen na dve leti in dva meseca roDije in na. izgubo častnih pravic za dobo treh let. * fonarejaiei in viOm.ici. Na okrožnem sodišču v mariooru sta se vrsnii te um zanimivi razpravi. Ma zatozni kiopi ye seiieia najprej o.uzoa ponarejaicev iz CwveiL^uii goric, sanuli Hrvatov u Zlatarske okojicc, ki so se pred leti našemu v cwoiici Sv. iviar-jete. Luavna Krivca saa -v tuj oružoi sicer manjkala, Ker sna po lazKriuiiKanju izguba. Zgouiiio še je takole: Dne 4. oktoora iaiu so orožniki oa Sv. Marjete zvoueu, aa sc za-arzuiejo pri posescniKu Jožeiu Bajšicu v tip. Kloaeršnici sumijjivi tujci, meu Katerimi je luui neki Anton Hlebec, ki je presedel že dve leti vtteiovaru zaradi ponarejanja denaroa. Napravili so pri Bajšiču obusk ter našii v gospodarskem poslopju celo po-narejalsko kovačmco in zaiogo ponarejenih kovancev: 43 dvajsetdinarskih in en petde-setdinarski srebrnik. Denar sta ponarejala Anton Hlebec in Štefan iCJarič, ki sta potem pobegnila. Na zatožni klopi pa so sedeli danes posestnik Bajšič, njegova brata Avgust in Andrej, strojni ključavničar J uric Babic iz Košakov in kovaški pomočnik Janko Habulin iz Zg. Hlapja. Obsojeni so bili: Jožef Bajšič na pet mesecev strogega zapora in 200 Din denarne kazni, Avgust Bajšič na pet mesecev, Andrej Bajšič na štiri mesece strogega zapora pogojno na tri leta, Babič Juriij na štiri mesece in Janko Habulin na tri mesece strogega zapora pogojno na dve leti. — Za ponarejalci so prišli na zatožno klop vlomilci. Zagovarjala sta se Mariborčana Ivan Gašpur in Herman Trop. Oba sta izvršila 30. decembra 'lanskega leta vlom v pisarno veletrgovca Suppanza v Aškerčevi ulici. Trop, ki je bil pri Suppanzu šofer, je obvestfl Gašpunia. kdaj je njegov gosodar dvignili denar v banki, ter mu preskrbel vlomilsko orodje. Ga-špuir pa je blagajno na vrtal ter odnesel 3263 dinarjev. Gumb, ki se mu je odtrgali z rokava suknjiča, je spravil polliciijo na sled. Gašpur je vlom priznal. Trop pa je vse tajil. Gašpur je dobil dve leti robije in liri leta izgube državljanskih pravic, odsedeti bo pa moral še devet mesecev pogojnega odpusta iz kaznilnice. Trop pa je dobil deset mesecev strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. « Trgovci z belimi sužnjami. Novosaidska policija je pred nekaj dnevi prišla na sled družbi, ki se je bavila s trgovino z dekleti, ki jih je oddajala lastnikom raznih javnih lokalov v Srbiji. Ta družba je imela dvoje centrali, eno v Novem Sadu, a drugo v Sab-cu. Vodja novosadske centrale je bil neki Ludvik Civiih s svojo ženo, a vodja centrale v Sabou neka Milica Jartkovičeva. V svoje mreže je ta družba lovila mlada dekleta s pomočjo raznih kočijažev po mestu ali pa jih ie izvabljala s pretvezo, da j'm bo preskrbela službe. Ko so imeli že dekleta v svojih rokalh. sta se jih obe centrali izmenjavali. Sele po večmesečnem delovanju družbe je policija zapazila v neki hiši v Novem Sadu sumljivo zbiranje ljudi in je ugotovila to zločinsko družbo. V rokah ima policija vse člane te družbe. * Znižana kaz^n. Škofjeloški občinski stražnik Lojze Žužek je lani novembra tako pretepal z gumijevko mladega cigana Rajnhar-da, da je nesrečnik umrl. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil stražnik Žužek decembra obsojen zaradi uboja na šest let robije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in v izgubo pravice do javne službe. Obsojenec je vložiti priziv. Kazenski semat apelaCijskega sodišča mu je zdaij kazen znižal na dve In pol leta strogegt zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic Le za dve leti lin ni potrdil prve sodbe v pogledu izgube pravic do javne službe. »DOMOVINA" st. 8 Stran 9 * Kranjska vlomilca obsojena. Pred malim senatom v Ljubljani sta se zaradi tatvin i m vlomov, izvršenih v Kranju, zagovarja a Jeseničana: Ivan Bregant, 261etni ključavničar, in Nace Razinger, 201etni natakar. Vlome sta priznala. Bila sta obsojena: prvi na eno teto in štiri mesece robije, ker je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, dirugi pa na 10 mesecev strogega zapora. * Po 10 letih ječe je skrivnostno izginil. Lani meseca aprila se je vrinil na pogojni odipust iz mariborske kaznilnice posestnik Anton Kozjak iz Zgornie Kaple, občina Brezno ob Dravti. Odsediel je lOletno kazen, na katero je bil obsojen zaradi požiga in suma, da je dal ubiti svojega brata. Za časa njegove kazni je vodila doma gospodinjstvo njegova druga žena Neža. Z teti je odrasel Ko-zjakov sin Anton in se polastlil vodstva gospodarstva. Živel pa je precej lahkomiselno, razi i rt a val v. nv me1 več nezakonskih otrok in za vse te stroške je jemal sredstva iz očetovega gozda. Ko se je stari Kozjak vrnil domov iz ječe, je prišlo med njim in sinom Antonom do sporov. Oče je zahteval račune in denar za posekani les, sin pa ni imele ničesar. Dne 29. apr. se je stari Anton Kozijak napotil s Kaple na Brezno. Od takrat manjka za njim vsaka sled. Poizvedovanja domačilh iin orožnikov so bila zaman in tako ga pogrešajo zdaj že deset mesecev, Poizvedovanja orožnikov so ugotovila, da se je sin z očetom po povratku iz ječe mnogokrat prepiral in mu ob takih prilikah grozili, da ga bo ubili. Tudi stari Kozjak je syoji ženi nekajkrat dejal, da se sina boji. Neki posestnik je izjavil, da je v zadnjem času večkrat vGdel mlajšega Kozjaka močno potrtega; nekoč ga je zalotil, kako je sedel na Pragu hiše in jolkal. Ko pa je videl soseda, se je prestrašil in dejal, da ga boli zob. Tudi je sin takoj naslednjega dne, ko je oče šel od hiše, začel spet sekati in prodajati v gozdu les. Orožniki so na podlagi teh ugotovitev zaslišali mladega Antona Kozaka, ki pa n; oiče. ar priznal. Kljub temu sj gi aret rn'i ter ga oddali v sodne zapore. * Obsodba zaradi uboja. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal 341etni mesarski pomočnik Peter Cuček, ki je pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah o božiču usmrtili nedolžnega človeka. Obtoženec se je zaradi nekega dekleta prepiral s posestni-kovim sinom Leopoldom Kukovcem, ki mu je baje večkrat grozil. O božiču sta se nasprotnika po naključju zmašla v nek; gostilni, kjer je bilo več fantov. Z Leopoldom Kukovcem je bil tudi njegov brait Lovrenc. Ko so odhajali iz gostilne so se spopadli in je Leopold Kukovec Cucka dvakrat vrgel v sneg Lovrenc Kukovec je svojega brata še miril. Ko pa se je Leopoild spet lotil Cučka, je :a potegnil nož in nakVučju z njim tako zamahnili, da je zadel poleg stoječega Lovrenca naravnost v srce. Cuček je bil obsojen na dve leti ječe, ker je kazenski senat upošteval njegov zagovor o izzivanju. * Lažni trgovski potnik. V Lipovljah je vali ipo Slavoni ji in Vojvodini ter se izdaja' za zastopnika Narodne prosvete in zastopnika tvrdke Han iin Hutlter v Mariboru. Ko jf hotel od nekega vaškega krojača v bližini Osijeka dobit! naročilo za blago in seveda vzeti aro, mu je prekrižal račune trgovski potnik neke tvrdke iz Zagreba, ki je krotjača opozoril, da je to najbrž isti slepar, ki je ob takem poslu po Vojvodini osleparil že večje število krojačev. Ta krojač je zadevo takoj prijavil orožnikom, ki so lažnega potnika aretirali. Rakoš je priznal več takih grehov, kajti sprejemal je aro na naslov tvrdke, za katero so dognali, da sploh ne obstoji. Se preden pa je sodišče moglo iz sleparja spra-vliti na dan vse grehe, je Rakoš iz preiskovalnega zapora pobegnil. * Umor s sekiro. V Žitnljaku pri Zagrebu so na travniku našli ubitega kmeta Ivana Družica. Neznan morillec mu je tako s sekiro razbil glavo, da je smrt nastopila takoj. Oblastva iščejo umorjenčevo ženo, ki je neznano kam izginila. * Vlom. V Predosljah so ponoči vdrli tatovi v poslopje Mlekarske zadruge, ki se je lani osamosvojila od Združenih mlekar«, in odnesli sira im sirovega masla za 1000 Din. Za tatovi ni sledu. * Potepuh, oblečen v orožniško uniformo. Marijo Kopačevo, 491etno posestnico iz Na-drake pri Poljčanah, so prepeflijali zaradi hudih poškodlb v ljubljansko bolnišnico. V soboto je vdrl v njeno hišo neznan lopov, preoblečen v orožniško uniformo. Napadel je žensko in jo strahovito pretepel. Poškodoval jo je močno tudi po obrazu. * Neznani ponarejalci lOdinarskih kovancev. Vedno pogosteje prihajajo na mariborsko policijo prijave o ponarejenih kovancih. Talko je te dni neki mariborski trgovec izsledil zelo dobro ponarejen lOdinarski kovanec, ki ga je policija zaplenila. Uvedena je stroga preiskava, ki naj razkrinka ponarejevalce. + Hitro izsledena vlomilca. Sredi predzadnjega tedna je bil izvršen vlom v zidanico v Brčicah, last posestnika Martina Cernuglja, po domače Selerja iz Grabrovca. Vlomfci so odnesli veliko steklenico žganja, precej vina, vrečo jabolk, sekiro, nekaj lovskih pa-tron in smoicMka. Metliški orožnik j so šli takoj na delo in pri aiganu Hudoirovcu na Svr-žaikih zasledili dva sumljiva poteipulia, ki sta slednjič priznala vlom. Bila sta to Jože Di-mec iz Bregov in Stefanič Jože jz Miuvict Sta to že stara znanca sodnih zaporov in bivša pajdaša zloglasnega Urbanča. Pri tatvini sta bila soudeležena tudi cigan Hudoro-vac in neka ciganka. Vse aretiranee so po zaslišanju oddali v zapore sreskega sodišča v Metliki. Zaprli so tudi posestnika Antona Govednvka iz Rosalnic, ki se je prav tisto noč družil z areti,rančema. * Poštnega sleparja so razkrinkali. Premetenega poštnega sleparja, ki je opeharil mariborsko pošto za 15.000 Din, so zdaj razkrinkali. Ne piše se Beno Ailter, kakor je zatrjeval, in tudi iz Celja n: doma. Možak je 34 letni Avgust Žabec iz Limbrisa, sin upokojenega učitelja. Pto rodu je iz Idrije in po poklicu zasebni uradnik. Zašel je že v mladosti na kriva pota ter je bil 1. 1925. od ljubljaskega okrožnega sodišča obsojen na tri leta prisilnega dela, ki jih je prebil v Gradiški. Znan je tudi njegov lažni roparski napad pred leti, ko se je v stude-niškem gozdu sam ohstreli'1 v glavo, da bi dobil kot žrtev neznanih iroparjev visoko odškodnino od zavarovalnice. Šabec je ože-njen. Njegova žena živi v Mariboru kot tovarniška delavka. Nacionalisti drinske banovine so zborovali V hotelu »Slobodi v Višegradu je bilo v nedeljo posvetovanje jugoslovenskih nacio« nalistov, pristašev pohorske akcije. Predse« doval je predsednik Neodvisnega poslan« skega kluba g. Milan Božič in pojasnil stali« šče jugoslovenskih nacionalistov do vseh važnih političnih vprašanj. Bivši minister Ignjat Stefanovič je govoril o postanku Ju« goslavije m o potrebi čuvanja osnov šesto« januarske politike. Tajnik narodne skup« ščine g. Ante Kovač je v živahnem govoru orisal razmere na Hrvatskem in stališče ju« goslovenskih nacionalistov do hrvatske opo« zicije. Narodni poslanec g. Dušan Ivančevič je pojasnjeval zahteve združene opozicije in navajal stališče jugoslovenskih nacionali« stov. O gospodarskih vprašanjih, zlasti o vprašanju kmečkih dolgov, je obširno govo« ril narodni poslanec g. Risto Grdjič. Na« rodni poslanec g. Josip Cvetič je govoril o potrebi enotnega nacionalnega gibanja. Na koncu so bile prečitane pozdravne br« zojavke, ki so jih poslali senatorji in po« slanoi gg. dr. Zec, Jovo Banjanin, dr. Al« bert Kramer, dr. Svetislav Popovič in dr. Grga Andjelinovič. tENSKI VESTNIK O presajanju cvetlic Zdaj bo čas za presajanje cvetlic. Ko cvetice presajaš, vzemi zmerom čiste lonce. Cvetlične lonce dobro zribaj znotraj in zunaj z ostro krtačo, da odstraniš vso urnaza-nost in tudi zatjedavce, ki so poskrjti v loncu. Za cvetlice uporabljaj vedno navaane lončene lonce, ne pa loščenih, keir taki ne prepuščajo zraka. Tudi prevelikih loncev ne uporablaiS, zakaj ako ima icvetlica prevelik lonec, se sicer prst na vrhu posuši, a , znotraj je še vsa vlažna in se potem skisa, kar zelo škoduje cvetlicam. Korenine prično plesniti in gnitli. Manjša je cvetlica, manjši lonec ji daj, če hočeš, da bo dobro uspevala. Nove lonce pred uporabo namoči čez noč v vodi, da se glina dobro napije vode iin da potem ne vsrkava vlage iz zemlje. Na dnu lonca, ko presajaš cvetlice, položi vedno črepinje, da ima voda, ko cvetice zalivaš, prost odtok. Presajene cvetlice takoj dobro zalij, di ne zvenijo. Vsa zemilja moira biti dobro prepojena z vodo. Na/to pusti cvetlico tri do štiri dni pri miru in če vidiš, da je prst suha, fo malo zaliij, drugače ne. Presajene cvetlice postavi za 14 dni v senco in na tak prostor, kjer ni prepiha in vetra. Pa tudi po 14 dneh je ne izpostavljaj prehudemu solnou, amipalk počakaj, da se dobro prime in ukorenini. Pomladi je cvetfice najbolje zalivati v jutr-nih urah, a poleti čilih iahko zalivaš zvečer, ko solnce zaide iin so se lonci že malo shla-diili. Zalivati pa ne smeš vseh cvetlic einako. Nekatere potrebujejo več vode, a druge manj. Tudi v podstavkih naj ne stoji voda. Ce pri kateri cvetlici ne zadostuje enkratno zalivanje na dan, tedaj jo zalivaj zjutraj in zvečer. Vedno je pa boljše za cvetlice, da so bolj siuihe kakor pa premokre. Seveda zveneti cm - Za kuhinjo Pečen krompir. Krompir operi, olup. in ga areži na plošče, mato ga osoli in malo popo-praii. Kozo pomaži z oljem in nailoži eno razpuščenim sirovim maslom. Naloži drugo plast krompirja v kozo, nato ga poškropi z vrsto ploščic, spet poškropi z m«slom. To ponavljaj, da imaš kozo polno, -nato kozo pokrij in postavi v pečico, da se krompir speče. Ko je že skoro mehak, kozo odkrij in peci dalje, da se povrhu lepo rumeno zape-če. Ko je kromp r zapečen, odcedi masi o, krompir pa zvrni na topel krožnik in daj s solato na milzo. Krompirjevi žličniki. Pet krompirjev olupi, zreži in pristavi v mrzli vodi k ognju. Ko je krompir kuhan, stresi na krompir za Štiri prste na debelo moke. V moko napr«vi s ku-halnico luknje, da se moka dobro prekuha. Kuhaj pdkrito četrt uire. Nato vodo odcedi, krompir in moko pa dobro mešaj, da dob;š prav gosto testo. V koai razbeli mast in zajemaj z mastno žlico majhne žličnike, ki jih pokladaj v toplo skledo. Ko si jih naložil8 eno vrsto, potresi z makom in malo zabeji, naloži dirugo vrsto, spet potresi z makom in zabeli tako, da porabiš vse testo, -nato daj hitro na mizo. Krompirjev puding. Mešaii, da na rase ^ 17 dkg sirovega masla in štiri rumenjake. Sest debelih kuhanih vročih krompirjev pretlači iin jih premešaj. Dodaj še 10 dkg kuhane sesekljane gnjati, dve žlici naribanega sira, osoL, mato popopraj in primešaj še sneg štirih beljakov. Posodo za puding dobro poma-ži, potresi z drobtinami in napolni posodo do treh četrtin, nato zapri, postavi v krop, kjer naj vre 40 minut. Kuhani puding zvrni na topel krožnik in daj z gobovo ali paradižnikovo omako na mizo. Lahko pa daš zraven samo solato. btran 10 ..DOMOVINA „št. 8 = Kmet. svetnik Franc Gciričan: Peš po Franciji pred 40leti Imel sem načrt, da bom pri tem prijatelju mojega prijatelja ostal nekaj dni, pomagal pri delu in dobil vpogled v življenje in gospodarstvo francoskega kmeta, se z njim porazigovoril in za nekaj dni prekini potovanje. Želel sem si kmečkega dela; rad bi bi! delal prav pridno in brezplačno. Čakam še na cesta, ga gledam, kako zme-tava, a on se zame ne zmeni. Misiim si, ali je mogoče to francoska fraterni.te (bratstvo), in odidem skrajno razočaran, potrt in žalosten naprej. To obnašame sem si raznozd tako: Maksini, moj prijatelj in njegov sošolec, mu je že poprej pisal, da ga bo ta in ta obiskal in me toplo priporočal, nau se zame zavzame, mi gre na reko in tako naprej. On se je te sitnobe ustrašil, in ker je gotovo brez trobce čuta gostoljubnosti, se me je na tak oduren način otresel. Prepričan sem, da nimamo v vsej naši državi niti enega absolventa kmetijskih šol, ki bi se v enakem primeru tudli tako obnašal. Od Salon do St. Martiina de la Cran je močvirna pokrajina, žalostna, polna komarjev. Preko Arlesa in Tarascona čez reko Rhone pridem v Beaucaire. Tu je stanovala rodbina mojega sošolca iz Sam Michele-ja, mati in dva brata. Rriponočiinega pisma niš'sem imel, ker se nisva marala. Čeprav sva stanovala v isti sobi 'in skupaj obedovala, nisva čez eno leto ne občevala ne go- vorila. Tudi ob koncu leta, ko je on šel v Rusijo, jaz pa v Francijo, se n.sva poslovila. Bil je strašno zagrizen nacionalist. Samo Francija trn Francoz, vsi drugi narodi so manjvredni. Tega vsega mi je bilo nazadnje preveč. Prenehal sem z njim občevati, on pa z menoj. Na ta način sva do konca mirno skupaj živela brez vsakega prepira. Okleval sem nekaj časa, ali bi jih obiska1 ali ne. Odloči sem se- in jih poiskal. Računal sem pravilno, da 011 o najinih odnošajdi spi,oh ni pisai domov. Sprejeli so me nadvse prijazno in ljubeznico. Zelo sta mi bila všeč matii in s-tarejši brat Guillaume (Vilko). Med njima in mojim sošolcem pač ni bilo duševnega sorodstva. Drugi dan, na Veliko mašo, mi je razkazal Vilko mesto in vse zanimivosti. Predstavil me ie kakšnim desetim posestnikom, pa nisem mogel dobiti zaposlitve. 0;n kakor vsa njegova družina so bili poljski im vinogradniški delavci in so živeli samo od zaslužka svojih rok kot dninarji. Noša provensalskih deklet je prav posebna; same čipike so jih. Ugaja'a mi je izredno. V Beaucasaju je tudi vsak ponedeljek zjutraj delavski sejem (borza dela). Na določenem javnem prostoru se zberejo vsi, ki iščejo de to, in tja pridejo vsi delodajalci. Pogodijo se za en teden. Dva dni sem ostal, potem sem se poslovit od prijazne in ljubeznive družine. (Nadaljevanje sled':) Program radia Ljubljane od 23. do 29. februarja. Nedelja, 23. februarja: 8.00: Telovadba (Ciril Soukal). — 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 8.45: Pustni nedelji vesel pozdrav (radijski orkester. — 9.45: Versko predavanje (Valerian Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iiz mariborske stenice. — 11.00: Vesele in poskočne (Kvartet »Fantje na vasi«). — 11.40: Otroška ura: Strioek Matiček govori in poje. — 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). — 13.00: Kar žeilifce, to dobite (plošče po željah); — oddata do 14. ure. — 16: Kmetijska ura: Reja svinj (inž. Lambert Muri). — 16.20: Revija naših šramlov (I. del): kvin-17.00: Gospodinjska ura: Jaijca v kmetijskem gospodinjstvu (Anica Lazarjeva). — 17.15: Revija naših šram-lov (II. del); Cim-miermanov trio, Magistrov kvartet in kmet-ski trio. — 18.00: Iz stare šare —vesel spomin (radijski orkester, radijski jazz, Mirko Preimelie, plošče). — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Napoved časa, poročila, objava spoiredia. — 20.15: Kurent — godčevski patrom (pester večer s sodelovanjem Akademskega pevskega kvinteta,, članov radijske dramske družine in Cimimermanovega tria; sestavil profesor Nifco Kuiret). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Za ples in kratek čas (plošče). Ponedeljek, 24. februarja: 12.00: Spomini na Johanna Straussa (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. - 13.15: Operetna glasba (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. —.18.00: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (dir. Bogomir Magaijna). — 18.20: Nekaj eksotičnih glasbenih slik (plošče). — 18.40: Kulturni pomen vseučilišča s .posebnim ozirom na slovensko univerzo (Drago Cveltko). — 19.00: Napoved časa, objava, sporeda, obvestila.. — 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Čudne zgodbe Janeza Salatni-ka (zvočna slika; napisal Fran Trefailt; izvajali bodo člani radijske dramske družine). — 21.00: Kmečk,e godbe (plošče). - 21.30: Hrvatski ipredpustni narodni običaji (prenos iz Zagreba). — 22.00: Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava spo- reda. — 22.15: Ura plesne glasbe (radijski jazz; vložke bo pel Mirko Jelačin). Torek, 2». februarja: 11.00: Šolska ura: Mali harmonikarji zaigrajo naše narodne pesmi pod vodistvom profesorja Rančiga-ja. — 12.00: Vesele slovenske pesmice (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Slovenski narodni na-pevi (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, * borzni tečaji. — 18.00: Za smeh in dobro voljo (plošče). 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (dr. France Veber). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: O moderni slovenski glasbi (profesor Osterc). — 20.00: Gorenjsko ženitovanje (priredil Jože Vombergar; sodeilovaiHi bodo člani radijske dramske družine, kvartet »Fantje na vasi«, kvintet »Hmtadra«. harmonikar Stanko in drugii; vodstvo inž. Pen.gov). — 21.15: Koncert vesele glasbe (radijski orkester). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Za žida-no voljo in pustni večer (pester spored s sodelovanjem radijskega jazza, kvarteta »Meloja-zz«, članov radiijske dramske dru-ž ne in plošč). Sreda, 26. februarja: 12.00: Saint—Saens: Simfonija v c—molu za orkester, orgle in dva klavirja (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Operni zbori (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Otroška ura: Otroške pesmi (pel bo mladinski oktet iz Trbovelj). — 18.20: Zvitorepka preslepi visoko sodiišče (zvočna slika; člani ljubljanskega gledališča). — 18.40: Nevarnost slabe orientacije (Delkin Oskar). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poroči'a, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Koncert Mladinskega okteta iz Trbovelj (vodi Avgust Šuligoj). — 20.45: Orgelski koncert (igral bo Blaž Ar-nič). — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, pomočila, objava sporeda. — 22.15; Potovanje od zapada proti vzhodu (Češka, Slovaška, Poi'js'ka; izvajali bo radijski orkester). Četrtek, 27. februarja: 12.00: Slavni vir-fcuozi (plošče). — 12.45: Vremenska napo- ved poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeoa, obvestila. — 13.15: Operetni napevu (pi.ioJ.e>. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Koncert ruske glasbe (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). —19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročala, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: V. ura francoske kvai.rske literature. — 21.00: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. - 22.15: Koncert ruskega pevskega kvarteta »Kro-likovih«. Petek, 28. februarja: 11.00: Šolska ura: Nase šole v preteklosti (profesor Ftbin Boje). — 12.00: Operni spevi (plošče). — 12.45-Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Koračnice (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Ženska ura: Skrb za betežnega otroka II. (Angela Vodetova). — 18.20: Korošci po-jo (plošče). - 18.40: Obisk pri viničar-Jih (Milan Valant). - 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. - 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Zagreba. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obiava sporeda. - 22.30: Angleške plošče. Sobota, 29. februarja: 12.00: Plošča za plioščo, napev v napev. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15; Plošča za ploščo, napev v napev. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Na delopust (radijski orkester). — 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor (Vilko Mazi). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obiava sporeda, obvestila. — — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Po slavni ribniški dolini (pester večer; spisal je in vodil bo Jakob Zvan). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poiročla, objava sporeda. — 22.15: Vesela ura (radijski orkester). Rešitev ugank v božični Domovini Rebus: Sredi najslajših božičnih dobrot spomnite se, malčki, ubogih sirot. Zlogovnica: varuh, Emerik, Soča, Erna, Leon, bainovina, okolica, žival, ikona, čolnar, imenik, natakar, stoletje. — Prve in tretje črke dajo našo željo: Vesel božič in Srečno novo leto. V zlogovnico so se žal utihotapile tiskovne napake, kj so otežile reševanje. Manjkala sta zloga »me« in »na«, »zlog let« pa je bil napačno zapisan, »lel«. Računska uganka: Kmetica je prinesla na trg po 50 jabo'k. hrušk in j?< Mož: »Lisica pa jo je in se ni nič pritoževala«. IZ ŠOLE Učitelj 'je postavili Jožka pred vrata. Njegov tovariš je prišel prepozno v šolo in ga začudeno vprašal: »Zakaj pa stojiš pred vrati?« »Niisem vedel koiliko je dve in dva, Jožek.« Fratncek: »To je vendar štiri!« Jožek: Motiš se! Jaz sem mu ponudil celo pet, pa še ni bil zadovoljen!« BODOČI SVAK Dušan: »Povej, Brankec, alj gledaš kdaj skozi ključavnico, ko sem jaz s tvojo sestro v sobi?« Brankec: »Samo včasih, kadar mama na vida . . .« MOŽ IN ŽENA Mož: »Videl sem te, kako si ga strastno ob:emala!« Zena: »Res je, objela sem ga, toiJa Iz vljudnosti. ker me je on prvi objel „ . . « ■ Stran 12= • X Železniška katastrofa v Bolgariji je zahtevala mnogo smrtnih žrtev. Zaradi snežnega viharja, ki je oviral pogled na svetlobne signale na postajah, se je pripetila pretekli teden na postaji Asparuhovu blizu Stare Zagore huda železniška nesreča. Potniški vlak, ki je zavozil na postajo, je trčil v tovorni vlak. Nesreča je zahtevala okrog 15 smrtnih žrtev, med njimi pet železničarjev. Osem potnikov je bilo ranjenih. X V Parizu zaplenjene italijanske kariiole Pariško tržno nadzorstvo je te dni zaplenilo 12.000 gijavlc karfiole (cvetače), ki je prispela iz Madžarske. Tržno oblastvo je namreč ugotovilo, da je billa cvetača italijanskega izvora. Je to že drugi primer, da je pariško tržno nadzorstvo zaplenilo večjo pošiljko Italijanskega sočivja, ki je tudi deležno sank-čij. X Kak bo pešec leta 1945. V dobi vedno ibolj napredujočega prometa z modernimi vozili le po velikih velemesitilh čedalje več nevarnosti za pešca. V Londonu kažejo pešca, kakšen bo moral biti leta 1945., da bo lahko hodil po ulicah. Pešec iz leta 1945. nosi oklep kakor srednjeveški vitez. Na glavi ima čelado, ki jo varujejo posebne vzmeti pred hudimi sunki. Velikanski nerazbitnj naočniki so opremljeni z električnim snažilcem, ki briše deževne kapljice kakor na sedanjih avtomobilskih varnostnih šipah. Zadaj na hrbtu in spredaj pod brado ima kovinske odbijače. Prsa so zavarovana z belo in hrbet z rdečo lučjo. Na ramah nosi žareče električno puščico, ki kaže smer hoje. V desnici drži zastavico, v levici trobilo. Noge poganjajo diinamski stroj, k' oskrbuje potrebno električno strujo. Kako sem ozdravila bolečine 20 letnih strašnih muka' Ljudje so se mi smejali, ko so me videli, kako šepam v širokih in oprtih čevljih. To pa je bil edini način, s katerim sem mogla vsaj neznatno olajšati muke, povzročene od kurjih očes in žuljev, t^r bolečine v petah. Kolika sreča, da sem spoznala Saltrat Rodell! Nasula sem ga polno pest v skledo tople vode, v katero sem pomočila svoje bolne noge, da absorbirajo dragoceni kisik. Ko se voda zapeni, prodro beli mehurčki v kožo in bolečine prenehajo kakor po nekem čudežu. S prsti sem lahko odstranila kurja očesa z njihovimi koreninami. Žuljev ni več, ni pa tudi bilo več bolečin in težav. Danes veselo gledam življenje in grem za svojim poslom, kakor, da bi bila bosa. O kakih bolečinah ni niti sledu. Nabavite še danes v svoji lekarni to čudovito sredstvo Saltrat Rodell in preizkusite ga še zvečer. Dobri uspehi so zajamčeni MALI OGLASI DENAR Ina hranilne knjižice, posredovanje za nakup in predajo hranilnih knjižic in vseh Ivrednostniih papirjev (Vojne škode, Zadol-.žnice Mestne občine ljubljanske, delnice Zanatske banke), in vse bančne in kreditne posle Vam izvede najugodneje Alojzij Pla-ninšek, trg. agentura bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14-1, telefon 35—10. HRANILNE KNJIŽICE vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proi/i takojšnemu plačilu najugodnejše potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planin-šek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1, telefon 36—10. HlSA z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in električno razsvetljavo, tik kolodvora, trgovine in cerikve naprodaj za Diin 35.000,— Ivan Va-novšek, Petrovče. ori Celju. V artiljerijsiko podoficirsko šolo se sprejemajo mladeniči, stari od 18 do 21 let. Pojasnila se dobe pri Peru Francu, kapetanu v IV Ljubljana, Maistrova ulica 14, priložiti 3 Din znamko za odgovor. POZOR MIZARJI Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnlico (Beftschiene) »Kako«. — Prihrani si delo in čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Breznik Erjavec, Zitič vsi v Ljubljani; D. Rakusch v Ceilju in Andtra-schiitz, Lotz v Mariboru. _193 Lisičje kože in kože divjačine prevzame v strojenje, barvanje, in izdelavo po nizki ceni L. Rot, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. Prosi^v n -■■'•-;=stvo v Bilanci, pol ure od kolodvora. 36 oralov njiv in travnikov,'sadovnjak, vinograd; hiiiša in hlevi so zidani, lahko se gelji šest goved. Več pove Jože Brenko, Kladje Ste v. 21. Blanoa. 22. dražba kož divjadi na velesejmu 9. marca 1936. Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA« — Velesejem NOROST ' "amo Din 49*50 5t.6"2.3 jsrftljenirci: cazald Id 3tevii^alco. (Rad um) Din S9 50 Zahtevajte cenik, ki vam ooSlje za--ictij io 000 L11 in« prosto. h sinu UUBL3ANA 6 Lastna protoko-lirana tovarna ur v Švici CE BI SLO 'A: »Zadnje čase sem dobil že tri grozdna pisma.« B: »Vloži vendar kaztinsko ovadbo.« A: »Mar misliš, da se da to storiti proti davkariji?« STRAH PRED ZIMO Stara ženska kupuje hišo na kanadsko* ameriški meji 'in vpraša lastnika: »Ali staji ta hiša na ameriški ali na kanadski meji?* »(Na ameriški«. »To je dobro. Slišala sem namreč, da so na kanadski strani strašno hude zime.«