330
Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski
običaji.
IV. Laponci.
Švedski Lapon si izbere nevesto, ter gre se svojim očetom in s katerim svojih prijateljev vred pohodit svoje
331
bodoče soproge roditelje, pa precej veliko posodo rakije nese se seboj. Ko pridejo do hiše, snubca stopita va njo, mladenič pa ostane zunaj in seka drva, ali pa se poloti kakega druzega, svojemu bodočemu tastu ljubega dela.
Dečakov oče napije dekličevemu očetu, in kedar pije, vselej ga pozdravi: čestiti oče, veliki oče, najviši oče! Ce sta snubca očetu draga, mladenČa pokličejo v hišo, in ta začne razgovarjati se z dekličem. Naposled potegne izza svoje obleke na prsih nekoliko koscev kuhanega mesa in ponudi ga svoji bodoči pomočnici. Deva mu odkima, da neče vzeti mesa, a migne mu, naj ven-kaj odide z njo. Mladenič jej zopet ponudi meso — in ponudi, deklic pa ga vzame nap6sled.
Sedaj mladenič deklico poprosi, ali bi smel prenočiti v očetovi hiši. Ce devi ni po godu le ta prošnja, spusti dar na tla; to je znamenje, da nikoli ne bode njegova pomočnica; če pa je draga jej dečakova prošnja, pridrži meso — in mladenič je srečen.
Mnogo truda zahteva odlok, kedaj bode svatba. Nevestin oče odlaga in odlaga svatbo, dokler je le mogoče; ženin nikoli ne pohodi njega in njegove hčere, da bi ne prinesel ali tobaka, ali pa rakije, ki vrlo ugaja grlu, navadi in potrebi bodočega tasta. Marsikatere neveste oča nekoliko let zaročenca zadržuje, da sama ne znata, kaj in kako bode. Zatega del ženin pohaja in pohaja nevestinega očeta hišo , in če je ta daleč kje, vozi se na saneh na dom svoje zaročenke in popeva že-nitovanjske pesmi, ki nimajo ni potrebne zvučnosti, niti napeva. Kedar pa vendar-le pokne svatbeni dan, zber6 se v hiši nevestinega očeta sorodniki, ki vse ženin na-dari po stanu in po vrednosti. Zenitovanjci se z vrste v slavnosten sprevod in v tem sprevodu ideta ženin in nevesta v svojo bogomoljo. Sprovodu načeluje ženin, za ženinom pa idejo vsi moški. Za to moško vrstjo stopa nevesta, spremljate jo dve sorodnici, ki čapki ponižno nesete vsaka pod svojo pazuho. Za nevesto in za spremnicama korakajo žene in deklici.
Da si je nevesta Laponka vsa ve3ela , vendar navada, poslušnost zahteva, da pošteno odgojena zaročenka ne kaže svojega veselja o tej slavnosti. Velika žalost temni nje obličje, v tla obrnjene oči pričajo bolest in trudnost, ker zapušča očetov dom.
V bogomolji ženin in nevesta stopita pred oltar. Duhovnik nevesto popraša, ali hoče pozakoniti se se svojim ženinom, a zaročenka ne odgovori ničesar. Sorodniki jo priganjajo, naj odgovori, nevesta pa le molči in molči. Ko sorodniki več ne znajo, kako bi nevesto srčili dalje, odgovori: da, a tiho tako, da duhovnik jedva zna, kaj je izgovorila. Pa čim teže nevesto prisilijo, da reče: da, tim čistejša je nevestina sramožlji-vost, menijo Laponje, zato vse hvali in slavi nje nravnost in čistost.
Kedar zenitovanjci pridejo iz svoje cerkve, sedejo okrog svatovske mize. Pojedina je do cela podobna „pikniku", kajti vsak svat se seboj prinese mesa, rakije, kar je vsega užitka užitek o Laponski ženitbi.
če je svatov toliko, da nimajo vsi potrebnega prostora v hiši, najmlajši zenitovanjci zlezejo na streho, raz streho spuščajo vrv , na vrv pa postrežniki in po-strežnice privezujejo, česar potrebujejo mladi gostje, ki jelo in pilo na vrvi dvigajo k sebi na streho.
Izmed svatov kedo ureduje vse, ta navzočnik gostom razdaje pijačo in jed.
Poročenca morata po svatbi še leto dni služiti nevestinega očeta, ali vendar zet, dokler služi, sme, če hoče, preskrbeti vse malenkosti, ki jih zahteva samosvojno gospodarstvo in se seboj vzeti — vse, kar mu je pri rokah.
Imoviti očetje svojim hčeram, ko zapuščajo dom, dajejo po dve sto  sobov (Rennthier),   soprogu  pa  vsa-
kemu takih   bogatih hčeri vsi   sorodniki   dajo   štirikrat/ petkrat toliko, kolikor jim je sam podaril o svatbi.
Ruski Laponci pa o svatbah nimajo toliko običajev. Njih svatje se zbirajo pod streho ženinovega očeta. O takovih prilikah rabijo jeklo in kremen: s kremenom bijejo ob jeklo, z jeklom ob kremen, da kar iskre šorkajo na okrog. Kremen, pravijo, ima ognjeno moč v sebi, ta ogenj pa se ne prikaže, dokler ga jeklo ne probudi.