zbornikih, Popotniku, Proteusu in drugje. Podrobnejša Zgonikova bibliografija je objavljena na koncu njegove zadnje knjige »Prispevki k didaktiki geografije« (Ljubljana 1995, str. 227-232).
Našemu slavljencu, spoštovanemu prof. dr. Mavriciju Zgoniku, častnemu članu Zveze geografskih društev in Zveze zgodovinskih društev Slovenije, dobitniku visokih državnih odlikovanj in priznanj, želimo še obilo trdnega zdravja ter zavzetega spremljanja in kritične presoje uspehov, dosežkov in usmeritev naše geografske znanosti!
Milan Natek
Ludvik Olas - sedemdesetletnik
Maribor, 18.9.2000
Profesor Ludvik Olas sodi v tisto generacijo slovenskih geografov, ki je v šestdesetih letih zaorala ledino v preučevanju Severovzhodne Slovenije. To, da se je lotil preučevanja Prekmurja, potrjuje pravilo te generacije: začnimo kar v domačem kraju. Kako trdno je koreninil v domačem okolju pa potrjuje dejstvo, da se svojemu delovnemu poligonu ni docela odpovedal niti tedaj, ko se je preselil v mesto ob Dravi.
Rojen pred sedemdesetimi leti je Olas mladost preživljal v rodnih Sebeborcih, prekmurski vasi, ki je zaradi svoje socialne problematike že zgodaj vznemirjala njegov kritični duh. Po gimnazijski maturi v Murski Soboti je študiral na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1960 diplomiral iz geografije. Pod mentorstvom akademika dr. Antona Melika se je že kot študent poizkušal v raziskovalnem delu in prejel Prešernovo nagrado za študente.
Po diplomi je bil zaposlen na osnovni šoli v Puconcih, na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, na Ekonomski srednji šoli in bil nazadnje ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Kot učitelj je bil priljubljen in spoštovan, četudi zahteven do znanja učencev. Njegove učne ure niso bile golo naštevanje imen in podatkov, ampak stvarno
tolmačenje odnosov med naravo in družbo, podprto s številnimi dokazi. Znal je navduševati za predmet, kar mu priznavajo nekdanji učenci in dijaki. Brez pridržka lahko zapišemo: je osebnost, enako zavzeta za geografsko »preučevanje« in »poučevanje«.
Poleg pedagoške usmerjenosti se je pri jubilantu že zgodaj prebudila tudi druga, aplikativna usmeritev, to je geografov prispevek k prostorskemu urejanju naselij. Kot raziskovalec analitik je na Zavodu za ekonomiko in urbanizem sestavljal naravnogeografske osnove in družbeno-populacijske vsebine k urbanističnim planom Murske Sobote, Lendave in Gornje Radgone. To je bilo v obdobju, ko so pomurska mesta krepila urbane funkcije in širila svoje gravitacijske silnice v ruralno okolje. Olas je kot geograf izdelal kompleksno prostorsko analizo teh naselij in hkrati ugotovil učinkovanje in prepletanje njihovih vplivov v regiji.
V tem času se je izoblikovala tudi dolgoročna usmeritev njegovega raziskovalnega opusa, to so migracije prebivalstva in socialnogeografske razmere slovenskega podeželja. Prva raziskovanja je namenil tedaj zelo razširjenemu, a strokovno še malo raziskanemu izseljevanju iz Prekmurja. Poučeval je tudi sezonsko zaposlovanje kot tudi trajne migracije prebivalstva. Zanimala so ga lokalna zaposlitvena središča, kot selitve v obsegu Pomurja, v Prlekijo, sosednje dežele, širši evropski prostor in Ameriko. Pomembno področje Olasovega raziskovalnega nemira pa je zavzela socialna geografija slovenskega podeželja. Razvijal jo je v tesnem sodelovanju z Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani, ki je bil pod vodstvom akademika dr. Svetozarja Ilešiča in dr. Vladimirja Klemenčiča ustanovljen prav za taka preučevanja. Leta 1963 je bil Olas imenovan za znanstvenega sodelavca Inštituta za geografijo in zaupana mu je bila dolžnost nosilca raziskovanih programov. Po priporočilih Mednarodne geografske zveze so bile izdelane vzorčne raziskave kmetijske rabe tal v treh naseljih takratne Jugoslavije, eno od teh so bili Sebeborci. S to raziskavo so se Sebeborci in njihov pisec uvrstili v evropsko in svetovno geografsko literaturo.
Jeseni 1975 se je Olas zaposlil kot profesor višje šole na takratni Pedagoški akademiji, sedaj Pedagoški fakulteti v Mariboru. Nadaljeval je z raziskavami, začetimi v Prekmurju, in se loteval novih. Kot izkušen raziskovalec je svoje zanimanje razširil v obmejne regije, na narodnostno mešana ozemlja in v manj razvita območja Severovzhodne Slovenije. Prvi med slovenskimi geografi se je lotil sistematičnega preučevanja s Slovenci poseljenega Porabja. Na območju Slovenskih goric je sodeloval v skupinski preučitvi Sčavniške doline in pomagal odstirati zemljiške in socialne spremembe, ki jih je dolina doživela po opravljenih hidromelioracijah in komasacijah. Rezultate svojih raziskav je objavljal v domačih in tujih strokovnih glasilih.
Posebno mesto zavzema jubilantovo pedagoško delo na visokošolski ustanovi. To delo zanj sicer ni bilo novo, vendar ga ni pojmoval kot enostavno nadgradnjo pedagoških metod na visokošolsko raven. Ni se zadovoljeval z mišljenjem, da je študenta treba založiti s čim več poglobljenih geografskih znanj. V ospredje so stopale zahteve po izboru in razporeditvi geografske učne snovi na posameznih stopnjah izobraževanja. Razvijal in dopolnjeval je didaktiko geografije, ki ji je temelje začrtal dr. Mavricij Zgonik. Sele ob praktičnem usposabljanju učiteljev geografije so se uveljavila spoznanja o novih oblikah, delovnih metodah in sredstvih pri sodobnem pouku geografije. Ustvarjalne diskusije na predavanjih in seminarjih, terenska dela, seminarske in diplomske naloge so mu bile izziv za poročanja na geografskih posvetovanjih in pisanje didaktičnih člankov. V prizadevanjih za modernizacijo geografskega pouka je sodeloval pri prenavljanju učnih načrtov in pisal nove učbenike.
Neprecenljiv je Olasov prispevek k širjenju prepoznavnosti slovenskih pokrajin. Več let je sodeloval pri geografskih predstavitvah Pomurja, namenjenih slovenskim učiteljem iz zamejstva. V okviru gibanja Znanost mladini je bil soustanovitelj in vodja raziskovalnih taborov Pomurje, ki so se jih udeleževali dijaki iz domovine in zamejstva. Kot dober poznavalec subpanonskega sveta je bil vodnik številnih nepozabnih ekskurzij po Pomurju, Porabju in širšem Madžarskem. Kot eden redkih poznavalcev madžarščine je bil posredovalec madžarske geografske literature in nepogrešljiv vezni člen med visokošolskimi zavodi v Sloveniji in na Madžarskem.
Olasovo ime najdemo pogosto pod opisi naselij v Krajevnem leksikonu Slovenije (1980, 4. knjiga) in v Enciklopediji Slovenije (1.-13. knjiga). Brez njegovih prispevkov tudi ne bi bila popolna predstavitev Pomurja v regionalni monografiji Slovenija - pokrajine in ljudje (1998).
Tudi mlajšim geografom je znana jubilantova javna in družbena dejavnost. Že kot študent se je vključil v Geografsko društvo Slovenije in bil gonilna sila geografskega aktiva za Pomurje, večletni predsednik Geografskega društva Maribor ter posrednik med mariborskimi in osrednjeslovenskimi šolskimi geografi. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je več let vodil Katedro za geografijo in Katedro za specialno didaktiko.
Za svoje raziskovalno, pedagoško in javno delo je prejel več priznanj: Zlato plaketo Pedagoške fakultete v Mariboru, Srebrno plaketo Univerze v Mariboru in Ilešičevo priznanje za dosežke na področju šolske geografije. Domicilna občina Moravske Toplice mu je leta 1999 podelila naslov častnega občana.
Spoštovanemu slavljencu in dragemu prijatelju želimo še veliko zdravih in vedrih let. Pa, da bi mu vsaj »tri sonca se dolgo zlatila jesenske sadeže« (jubilantov citat).
Božidar Kert
Plakete Zveze geografskih društev Slovenije
Ljubljana, 19.10.2000
Na rednem letnem občnem zboru Zveze geografskih društev Slovenije, ki je bil 4. aprila 2000, je bilo potrjenih 47 stanovskih priznanj. Dobitnikom so bila priznanja vročena na slovesnosti v »stanovski« dvorani na Ljubljanskem gradu ob 18. zborovanju slovenskih geografov v Ljubljani.
Zlato plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, ki se podeljuje za več kot tridesetletno prizadevno, uspešno in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije, so prejeli: Mirko Bogic, Andrej Briški, mag. Marija Cerkvenik, dr. Tatjana Ferjan, Peter Ficko, Rozika Klasinc, Vera Kokole, Marko Kolbezen, Emil Kolenik, Dušan Košir, Slava Kovačič, Pavle Mihevc, dr. Janez Planina, dr. Vojka Sircelj, Janko Tavčar, dr. Jože Velikonja in Željka Zabrič.
Srebrno plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, ki se daje za več kot dvajsetletno prizadevno in uspešno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije doma in po svetu, so prejeli: Janko Cafu-ta, Alenka Dragoš, Borut Drobnjak, Franci Erjavec, Bojan Glavač, Janez Godnov, Aleksander Jakoš, mag. Drago Kladnik, mag. Milan Krišelj, Boris Križan, Lojze Likar, Radovan Lipušček, Marjan Luže-vič, mag. Ivo Piry, Franc Pisanec, Mirsad Skorupan in Ana Strancar Skrlovnik.
Bronasto plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, ki je priznanje za več kot desetletno uspešno delo na različnih področjih geografije, so prejeli: Marjana Barbič, mag. Mitja Bricelj, Mauro Hrvatin, dr. Branko Pavlin, Vili Podgoršek, mag. Danijel Rojšek, mag. Emil Sterbenk in dr. Jernej Zupančič.
Pohvalo Zveze geografskih društev Slovenije, ki je stanovsko priznanje za uspešno in prizadevno delo na področju geografije, so prejeli: mag. Dejan Cigale, Mirjam Florjančič, Marjeta Hočevar, Miha Pavšek in Aleš A. Smrekar.
Nagrajencem iskrene čestitke!
Milan Natek
Nagrade in priznanja slovenskim geografom
Slovenski geografi so poleg plaket Zveze geografskih društev Slovenije prejeli še več drugih priznanj.
Občinski svet občine Moravske Toplice je 6.9.1999 Ludviku Olasu, višjemu predavatelju Pedagoške akademije Univerze v Mariboru v pokoju, podelil naziv »častni občan«.
Ob osemdesetletnici Univerze v Ljubljani je 3.12.1999 dr. Mirko Pak, redni profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prejel priznanje »zlati znak« Univerze v Ljubljani.
Na slovesnosti ob dnevu mariborske univerze je 15.9.2000 dr. Belec Borut, redni profesor na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju, dobil naziv »zaslužni profesor« Univerze v Mariboru.
V Narodni galeriji v Ljubljani je 9.10.2000 dr. Jurij Kunaver, redni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, prejel nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju visokega šolstva.