UDK 808.1-3 Marko Snoj ZRC SAZU, Ljubljana 'STRAH IN TREPET' IN 'GROZA IN STRAH' -ETIMOLOŠKA ANALIZA PRASLOVANSKIH LEKSEMOV *POLXr> IN *STRAXt, Etimologije psi. leksemov *polxЋ 'vznemirjenje' in *strax"z> 'strah' kaže popraviti. Začetek njunih kontinuitet predstavljata ide. imeni dejanja iz glagolov *pélô 'vznemirjam' in *strëkô 'otrdim', katerih ostanke je še mogoče najti v zgodovinskih ide. jezikih. Etymological corrections of Proto-Slavic *ро1хЂ 'alarm, disquieting' and *sfraxï> 'fear' are suggested. The two lexemes begin their continuity in the IE. action nouns derived from the verbs *pélô 'disturb' and *strêkô 'grow hard', whose traces are still attestable in historical IE. languages. 0.1 Naloga etimologije je, da s svojimi spoznavnimi sredstvi, med katera je treba v prvi vrsti prišteti predzgodovinsko usmerjeno primerjalno jezikoslovje,1 zgodovinsko jezikoslovje in dialektologijo, sledi kontinuiteti besed (mor-femov, besednih zvez), dokler ne najde česa, kar jih razloži.2 Pri tem gre za dve temeljni nalogi: na diahronem nivoju je treba razložiti potek kontinuitet, na sinhronem pa njihove začetke, tj. ugotoviti odnos dane besede do drugih besed na neki časovni (in socialni, kulturni ipd.) ravnini.3 V članku poskušam skladno s tako zastavljenimi zahtevami pojasniti dve psi. besedi, *polxZ 'vznemirjenje; strah in trepet' in *straxZ 'otrplost, odrevenelost; groza in strah' ter njuno bližnje sorodstvo. Kot pri etimologiji v veliki večini primerov gre tudi tu za poseganje v predzgodovino. Zato se ni mogoče izogniti postavljanju domnev, ki so potrebne za premostitev dveh ali več izpričanih dejstev. Te se v večini primerov pojavljajo na pomenoslovni in besedotvorni ravni. Do sedaj najprepričljvejša metoda, ki takšne domneve dela vsaj verjetne, so vzporedni razvoji pri drugih besednih družinah. 1 Psi. *pölxZ 'vznemirjenje' 1.1 Ta rekonstrukcija zahteva nemalo pojasnil, zato si je treba najprej ogledati slovansko primerjalno gradivo. Nastala je na osnovi samostalnikov (csl. plaxZ 'terror',4 sbh. redko plah 'strah'5), ukr. pôlox, rod. -ла 'strah, groza',® 1 To je tako primerjalno jezikoslovje, ki ne išče samo vzporednic v sorodnih jezikih, temveč ugotavlja tudi njihova skupna izhodišča. 2 »Etimologija se vrača u prošlost reči sve dok ne nade nešto što ih objašnjava« (F. de Saussure, Opšta lingvistika, 277). 3 Z besedami F. de Saussurja »objasniti znači svesti na poznate termine, a u ling-vistici objasniti jednu reč znači svesti je na druge reči.. .< (navedeno delo, 278). 4 F. Miklošič, Lexicon paleoslovenico-graeco-latinum (dalje Lex.), 570. 6 Oblike v oklepajih so za vzpostavitev naglasnih razmer nepomembne. Razporejene so po arealnem načelu. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (dalje Arj.) IX, 948. 0 B. I). Ilrinčenko, Slovar' ukrajins'koj movi (dalje Hrinčenko) III, 228. brus. pôlox 'strah',7 dluž. płoch, rod. -cha 'strah'8 in pridevnikov, sin. pläh, ž. plâha 'scheu',9 (csl. plaxZ 'vagus, vacillans, timidus'10), sbh. čak. ploh, z. plôhà,11 polj. płochy 'plah, lahkomiseln, vetrnjaški',12 češ., slš. piachy 'plah, boječ, negotov',13 kašub. ploxi 'plašen, lahkomiseln; hiter (o vetru)'.14 Rekonstrukcija s psi. akutom *pölxZ ustreza samostalnikom, rus. polôx, rod. -xa, perepolôx, rod. -.va 'vznemirjenje',15 sin. preplah, rod. -plâha 'isto',1' češ. preplavil," polj. poploch, przeploch,la (csl. poplaxZ 'isto'18) in pridevnikom, sbh. plah, ž. plûha, starejše 'plašen', sicer 'hiter, silen, deroč, nevihten, viharen' in 'razuzdan, vetrnjaški, objesten',20 (mak. plax 'plašen'21), bolg. plax, ž. plâ-xa.27 Glagoli s pomenom 'plašiti, poditi', sin. plašiti, plašim,22 (csl. plašiti, -ŠQ23), rus. pološit', pološil, pološiš,15 ukr. polosyty, pološu,6 brus. pološič,7 polj. płoszyć,21 češ. plašit, slš. plašit'13 in dluž. plošyš2i je treba izvajati iz psi. *polšiti, *polšo, *polšiš6; sin. plašiti, plašim,22 sbh. plašiti, plašim,25 (mak. pZaši2®), bolg. plaša21 rus. nar. pološit', pološu28 in gluž. plósić2' pa iz psi. ■'polšiti, *polŠQ. V etimoloških slovarjih Vasmerja, Schuster-Sewca, Pokornega30 in drugih avtorjev najdemo večino teh besed združenih v enotna gesla brez razlag njihovih medsebojnih razmerij. Etimološko razlago predstavlja na teh mestih priključitev slovanskih besed na ide. koren *pel(a)- 'tresti, liti, polniti' ali pri nekaterih avtorjih 'bati se'.31 Vprašanja, ki so v tem primeru vidna že s površine in brez katerih ni mogoče spoznati predzgodovine (očitno) več besed — brez njenega poznavanja pa ne moremo z gotovostjo etimologi-zirati — so: (1) Zakaj je beseda *pôlchZ v delu slov. jezikov samostalnik, v delu pa pridevnik? (2) Od kod psi. *-x- v tem primeru, če vemo, da po dosedanjih spoznanjih nastane le iz ide. *s v položaju za fonemi *i, *u, *r, *k in morda iz ide. *kh? (3) Kakšno je razmerje med imenskimi tvorbami in glagoli? (4) 7 I. I. Nosooič, Slovar' bëlorusskago narččija (dalje Nosoxič), 462. 8 E. Muka, Słownik dolnoserbskeje réey (dalje Muka) II, 66. ' M. Pleteršnik, Slovensko-neinški slovar (dalje Pleteršnik) II, 46. 10 Lex., 570. 11 M. Hraste-P. Simunooić, Cakawisch-deutsches Lexicon I, 819. 12 J. Kartomicz — A. Kryński — W. Niedźmiedzki, Słownik języka polskiego (dalje SJP) IV, 654, V, 165. 13 J. Jungmann, Slovnik česko-nčmecki (dalje Jungmann) III, 98; Priručnf slovnfk jazyka českeho IV/1, 282, 295; Slovnik slovenského jazyka III, 78, 82. 14 B. Sychta, Słownik gwar kaszubskich (dalje Sychta) IV, 88. 16 M. Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch (dalje Vasmer) II, 398. 10 Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) IV, 22. 17 Jungmann 111, 505. 18 SJP IV, 654, V, 165. 18 Lex., 626. M Arj. IX, 942 ss. S1 ReSnik na makedonskiot jazik (dalje RMJ) III, 178. ** Pleteršnik II, 50; SSKJ III, 622. 23 Lex., 571. 24 Muka II, 68. 25 F. lvekovič-I. Broz, Rječnik hrvatskoga jezika 11, 43. 20 RMJ III, 178. 27 Rečnik na savremennija bułgarski knižoven ezik III, 506. 28 V. Dal', Tolkovyj slovar' živogo velikorusskago jazyka3 III, 674. 28 F. Jakubaš, Hornjoserbsko-nčmski słownik, 229. 30 Vasmer, 398; H. Schuster-Šemc, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- iind niedcrsorbischen Sprache (dalje Schustcr-Šewc), 1090; J. Pokorny, Indogermani- sches etymologisches Wörterbuch (dalje Pokorny), 801. 31 Npr. S. MIadenoD, Slavia VII, 737; B. Cop, Die indogermanische Deklination im Lichte der indouralischen vergleichenden Grammatik, 14; isti, Linguistica XIII, 128. Ideja se zdi zaradi uralskega sorodstva vabljiva, vendar ni mogoče z gotovostjo izklju- čiti vsaj mešanja s homonimno ide. osnovo. O tem gl. op. 45. Zakaj se prozodične prvine na velikem delu sbh. področja, (v mak.), bolg., gluž. in delno rus. ne skladajo s prozodičnimi prvinami pri domnevno istih besedah v drugih slov. jezikih v okviru dosedanjih spoznanj o teh pojavih? (5) Zakaj se v prid. v sbh. pojavlja pomen 'hiter, nenaden, razuzdan', v polj. 'lahkomiseln', v kašub. poleg 'plašen, lahkomiseln' tudi 'viharen', drugje pa večinoma le 'boječ'? 1.2.0 Zaradi takih nejasnosti v kontinuitetah in povezav med njimi je vsaka domneva o izvoru le ugibanje. Zato je treba postaviti tako domnevo, ki bo na osnovi že spoznanega poskušala odgovoriti na zastavljena vprašanja, pri čemer bo s pomočjo tipologije lahko odkrila tudi nove resnice o tistih pojavih, ki v okviru spoznanega še niso razložljivi. 1.2.1 Praslovanščina je poznala vidski par s pomenom 'stemniti se': dovr. *mSrkti, *m6rknç, prim. sbh. mrći, mrknë 'stemniti se', ukr. mérkty, mérknu 'isto', nedovr. *mórkati, prim. sin. mrkati, mrkam 'sich verfinstern, blinzeln', csl. mrZkati 'obscurari', mak. mrka se 'večeri se', rus. merkàt' 'temniti se,' češ. mrkat 'isto, mežikati', slš. mrkat' isto' itd. z inhoativom *mZrkrięti. Po ustaljenem mnenju je psi. *(sZ)m'èrkZ 'mrak, stemnitev', ki se pojavlja v sin. mrk, češ., slš. (z)mrk, gluž. smčrk in ukr. smerk, izglagolska tvorba k psi. *(sZ)m'6rk-ti,32 za kar govorijo variante s predpono in poleg navedenih pomenov še pomen 'mežikljaj' v češ. in slš. Pustimo ob strani obrobna vprašanja, kot je razširitev nosniške pripone v nedoločnih glagolskih oblikah, vprašanje enakosti sbh. mrći, mfče z lit. mirkti, mirkiu in ostanke stare nedoločniške osnove v prid. slu. mfkel, ž. -kla = sbh. mrkao, ž. -kla 'temen'. Tu nas zanima, zakaj se izvorno ista izglagolska tvorba pojavlja v sin. mrk, ž. mrka,33 sbh. mrk, ž. -ka in mak. mrk v pridevniški funkciji s pomenom 'temen, črn, čemeren'. Odgovor se verjetno nahaja v stavku tipa psi. *onZ jestó mórkZ 'on je mračen, temen, čemeren' z motivacijo 'on je tako mračen/teinen/čemeren, da je mrak/tema/slaba volja njegova glavna lastnost, zaradi česar ga lahko s temi pojavi enačimo: on je mrak/tema/slaba volja'. Y takem stavku je bilo povedkovo določilo lahko razumljivo kot samostalnik ali kot pridevnik. Zaradi potrebe po uporabi pomensko enakovrednega stavka tudi za ž. spol, je začela ista beseda delovati tudi kot pravi pridevnik: *ona jest6 тбгка. Poosebitev teh pojavov, tj. njihovo enačenje s človekom določenih lastnosti, zasledimo v sin. nar. mrk (m.) 'malo-beseden, nepriljuden človek'.34 Primer ni osamljen, saj prehod med pridevnike pozna tudi psi. *ukZ 'učenje, učenost', prim. mak. nar. (po)uk 'učen'.ss Zato je upravičeno domnevati enako razvojno pot tudi za psi. *polxZ: *onZ jestó pôlxZ 'on je tako plašen, da je plašnost njegova glavna lastnost, zaradi česar ga z njo enačimo', kar je zaradi enakega nihanja v razumevanju povedkovega določila privedlo do stavka tipa *ona jestó polxâ in s tem prehod med prave pridevnike. Poosebitev tipa sin. mrk 'malobeseden, nepriljuden človek' je mogoče zaslediti v sin. plahec 'plašen človek'." 1.2.2 Če je bil sam. *polhZ pomensko zelo blizu sam. *straxZ — razločke glej v 1.2.5 in 2.0 — smemo domnevati, da je prvi dobil pripono *-xZ po analogiji z drugim in preostalimi imeni dejanj z o-jevsko stopnjo korenskega samo- 3ł V. Muchek, Etymologicky slovnîk jazyka českeho, 379; Schuster-Semc, 1318. 33 SSKJ II, 685. 34 Pleteršnik I, 611, navaja za Slovenske gorice. 38 RM J III. 431. glasnika in to pripono, npr. *sméxZ, *sluhZ, *duxZ, kjer gre za pravilen razvoj ide. pripone *-so-, prim, ime dejanja z isto pripono v psi. *golsZ iz glagolskega korena *gol-. Tako je sam. *polxZ nasledil starejši *pblZ < ide. *pólo~, ta pa more biti ime dejanja ide. glagola *pélô 'vznemirjam, /bojim se/ strašim', katerega obstoj posredno dokazujejo še stnord. faela 'prestrašiti', got. us-fil-ma 'prestrašen', stnord. felms-fullr 'isto', Šved. fäla, stdan. faele 'prestrašiti', Šved. nar. fälin, faelt 'plašen', stagl. ealfaele 'strašen', srvn. srniz. valant, nvn. Vo-land 'hudič'.37 Razmerje *pélô : *pólo- je torej enako znanemu razmerju *bhérô 'nosim' : *bhóro— 'nošnja'.38 S tem so postavljene domneve o kontinuitetah in njihovih začetkih psi. nar. *pôlxZ 'boječ', *pôlxZ 'vznemirjenje' in psi. *pèlZ, ide. *pólo- 'isto'. Domneve bodo podkrepljene z odgovori na preostala zastavljena vprašanja. 1.2.3 Psi. *polš'iti, *polšo 'plašiti, poditi' je izimenski glagol iz sam. *pôlxZ 'vznemirjenje'. Ta trditev je skladna z vsem, kar je znanega o tvorbah tovrstnih glagolov in njihovem naglasu. 1.2.4 Psi. nar. *pôlxZ (rus. polôx, sin. preplah idr., gl. 1.1) je imenska izgla-golska tvorba po glagolu *polšiti < *polxiti. Tak besedotvorni postopek sicer še ni zadovoljivo dognan,3" vendar primer ni osamljen, prim. rus. polón, rod. polóna 'plen' iz *pelniti (rus. polonit'), kar je izimenski glagol k psi. *pêlnZ, prim. sin. plên, sbh. рпјеп = lit. peinas. Iz akutiranega *pölxZ je tvorjen izimenski glagol *polšiti v sbh. plašiti, (mak. plaši), bolg. plaša, rus. nar. pološit' in gluž. plošič 'plašiti'. Za starost prvotne cirkumflektirane besede pričajo njeni ostanki na tistem delu sbh. področja, ki pozna psi. *polxZ le kot akuti-rano osnovo, prim. sbh. plašljio 'plašen' in plahooati, plahujem 'razuzdano živeti'.40 1.2.5 Zlasti iz pomena izimenskega glagola *polš'iti v^lov. jezikih, ki je od * strašiti bogatejši za poinenko (semeni) 'poditi, pognati v beg', prim, kašub. plošec są poleg 'bati se' tudi 'hiteti' in dovr. *sZpolšiti są s posebnim pomenom 'pobezljati (o živini)' v sin. splašiti se, polj. spłoszyć się, kašub. splošec są, je 30 W. Vondrdk, Vergleichende slavische Grammatik' II, 630 s. Prim, naknadno pritaknjeno pripono -jfŁ še v psi. *spechi> k *spčti. 3' Got. usfitma in stnord. felms-fullr narekujeta vzpostavitev pragerin. *felma- 'strah' < ide. *pel(a)-mo- (k tvorbi prim. gr. âvcfioç 'veter'; K. Brugmann, Grundriss der Vergleichenden Grummatik der indogermanischen Sprachen1 11/1. 246), s čimer je morda sorodno gr. v лЉцИ^ш 'tresein' (11. Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch 11, 574 s.). Ńa osnovi ags. ealfaele in stnord. faelin- je možno vzpostaviti pragerm. *fel-i-, iz česar je z drugo pripono tvorjeno srvn. valant. Dokumentacija in vzporednice pri A. Jóhannesson, Isländisches etymologisches Wörterbuch, 555; J. de Pries, Altnordisches etymologisches Wörterbuch, 110, 149; F. Holthausen, Altenglisches etymologisches Wörterbuch, 95. 38 Prim. gr. iine dejanja (pôçoç k co, slov. *s%bon> k *s%ber(> (K. Brugmann, navedeno delo, 148 ss.). 39 A. У aillant, Grammaire comparée des langues slaves I, 262, domneva tak tip iz-glagolskih tvorb samo za ruščino in navaja dva primera: v besedilu omenjeni polón iz polonit' in zagoród (proti sbh. zàgrad) iz zagorodit'. Primer *ри1хЋ govori za večjo starost in širše področje takega postopku. Ker je očitno drugotni naglas sovpudel s starim akutoni, mora biti nastanek takih izglugolskih tvorb starejši od nastanka slovanskih novih akutov. Vzporedni primer pri glagolih z enoglasnikom je *(na)sa, rod. *(na)sada iz *saditi, s kratkim samoglasnikom *гакопЂ, rod, *zakùna iz * zakoniti (A. Vaillant, Grammaire comparée IV, 275 ss.). 40 IvekoDič-Broz, n. m. razvidno, da je psi. *pôlchZ označeval tak strah, ki je pripravil osebek, da je na vrat na nos kam zbežal. Zato je v prid. *polxZ lahko spremenil svoj pomen v 'hiter, nenaden', kot je primer v sbh. Na starost tega (so)pomena opozarjata glagola, sin. plâhniti, plâhnem 'planiti' in češ. plâchnoui 'zbežati',41 poleg polj. nar. pomena pridevnika v płoche ptastmo v nasprotju z drapieżne, ki so ropa-rice,42 češ. plaché zmire,13 sbh. plahe zoijeri, tj. jeleni, košute ipd.43 S prenosom dela teh lastnosti na naravne sile dobimo drugo plast sbh. pomenov, ki so izpričani tudi v kašub. ('deroč, nevihten,44 viharen'), s prenosom na označevanje človeških duševnih lastnosti pa tretjo, ki ima vzporednice v polj. in kašub. ('vihrav, lahkomiselen. razuzdan') s podobnim produktom v stčeš. piachy 'divji, nepriljuden*. 2 Psi. *straxZ 'otrplost, odrevenelost'. 2.0 Psi. *straxZ, ki ga vzpostavljamo (rekonstruiramo) iz gradiva csl. straxZ 'tremor, timor', sin. strah, rod. -a in -ü, sbh. strah, čak. stroh, mak. strav, bolg., vzh,- in zahslov. brez dluž. strach, dluž. tšach je treba pomensko ločiti od *polxZ, kar najjasneje dokazujejo razločki med pomeni izimenskih glagolov (per)polšiti in *(per)strašlti v slov. jezikih. Kot že rečeno, refleksi prvega povsod pomenijo 'preplašiti tako, da preplašeni zbeži', refleksi drugega pa 'spraviti koga v strah tako. da obstane na mestu, otrpne'. Ta razloček je treba pripisati izvornima samostalnikoma, kar potrjujeta tudi njuni pomenski motivaciji. Kot je razvidno iz zgornjega izvajanja, je psi. *polxZ ime dejanja s pomenom 'vznemirjenje' h glagolu *pe1- 'vznemiriti, burkati',45 do sedaj najpre- 41 Pleteršnik I, 46; Machek, n. d., 453 z drugačno razlago. 42 J. Karlomicz, Słownik gwar polskich IV, 139. 43 Ar j. IX, 943. 44 Od kašub. ploxi je treba ločiti plošava in plošedlo 'kratkotrajen dež", kar je treba povezati s sin. ploha, zali. sbh. ploha, plova in izvajati iz *plexati v rus. plexât' 'liti, b rizgati', sbh. plehati, plejati 'močno padati (o dežju) poleg 'tolči' v sin. splehati 'dünn machen'. Te besede je treba navezati na obširno slov. besedno družino, ki jo predstavljajo še npr. *pleskati, * ploskati, * ploska, *plaski> iz ide. osnove *plâ(-)k-, *plek- 'breit und flach; schlagen' (Pokorny, 831 s., šteje sem samo slov. besede s pomenom 'plosk' in glagol *plakati 'jokati'). 45 Za potrebe slov. etimologije ni bistvenega pomena, ali je obravnavana ide. osnova istovetna z znano *pel(a)-' tresti, liti, polniti'. Y prid enačenju ali vsaj mešanju govori psi. glagol *pölti, *pôljç 'valoviti, vejati, tresti', ki je ohranjen v sin. plati, póljem 'valoviti, pljuskati, vejati, valovati, zajemati s korcem, stresati testo v lesenem modelu', polj. nar. plóć, pluć 'vejati, stresati nečke' (Karłowicz SGP IV, 142) in gluž. plóć, plóju 'vejati, čistiti žito' (Schuster-Semc, 1087), od koder je izvedena intenzivna tvorba psi. *polxati v sin. plajhati (z imitativnim j in intona-cijo) 'valoviti, pljuskati (čez rob)', nar. tudi 'hitro goniti živino' (prim, kašub. jaxae o ploš 'jahati v galopu'), prisl. plahôder, ekspr. češ. šplachat, slš. spl'âchat', š pl'acht at, špliechat 'plajhati' (Pleteršnik II. 46 s.; Machek, navedeno delo, 621 z drugačno razlago; M. KAlal, Slovensky slovni'k z literatury aj nareči. 688) in morda v polj. nar. plochać 'trgati (obleko)' (Karłowicz, SGP IV, 138). Ponavljalni glagol iz psi. *polti se je glasil *polati, ki je v večini slov. jezikov dobro izpričan (gl. Vasmer, s. v. palât'). Etimologija slednjega je kljub omejenosti področja izvornega glagola splošno sprejeta, praktično nedvomna, zaradi česar odpadejo vsaj tipološki zadržki pri izvajanju sploš-noslovanskega sam. *straxi, iz glagola, katerega ostanki se prav tako pojavljajo na tako omejenem področju. Neslovensko gradivo, ki govori za istovetnost ali vsaj mešanje obravnavanih ide. osnov, je npr. gr. ndXXœ 'maham, tresem, vihtim', lat. palpor 'gladim, božam' in alb. palun 'tresoč se' (A. Walde-J. B. Hofmann. Lateinisches etvmologisches Wörterbuch3 II, 241 s.). pričljivejša etimološka razlaga psi. *sträxZ pa prav tako domneva ime dejanja *strög-so- s pomenom 'odrevenelost, otrplost, otrdenje' k lit. glagolu (**)str'égti, stregiu 'otrdeti, zmrzniti'. Tako je problem rešen npr. pri Vasmerju, Schuster--Sewcu in z rezervo pri Pokornem.46 Avtor te etimologije je P. Persson.47 2.0.1 Vendar to izvajanje zahteva popravek. Dejstvo je, da litovski slovarji takega glagola ne poznajo in da ga, razen v navedenih delih v zvezi z razlago psi. *straxZ, najdemo samo še na enem mestu, v Bflgovi zbirki napačno citiranih in neobstoječih lit. besed, ki se pojavljajo v strokovni literaturi48 kot neobstoječo besedo. Lit. **str'égti je torej strašilniea (»ghost word«), ki straši po etimoloških slovarjih od Perssona dalje. 2.1 Slovenščina pozna prid. ostrčkel, ž. -kla 'trd. neobčutljiv za očitke, hudoben' (z izimenskiin glagolom ostrckléti 'otrdeti'),49 ki skorajda enoumno kaže na starejše *-strčklZ. Zelo verjetno se zdi, da je to prvotno tvorni opisni deležnik k sicer neizpričanemu glagolu *strčkti 'otrdeti'. Izglagolsko imensko tvorbo lahko zasledimo v mak. frazeologemu stoi na štrek 'je pazljiv, previden'.50 Dalje smemo domnevati iz *strčkti izvedeni ponavljalni glagol *strčkati, prvotno 'postajati trd' (prim. mak. štreka se, štrekne se 'zdrzne se' *(s)tZr-Sati, prim. sin. stfčati, stfčati, -im, sbh. stfčati, -im, sbh. stfčati, -ïm. rus. torčat', ukr. storcâty idr. 'štrleti'. Poleg tega se ista osnova s prav ta'kim determinativom po vsej verjetnosti nahaja v het. ištark(ila)- 'zboleli', saj se mehkonebni soglasnik, kadar to dopušča pisava, piše dvojno, prim. prêt. edn. 3. tvor. iš-tar-ak-ki-it, iš-tar-ak-ki-la-at, med is-tar-ak-ki-[a-ta-at,iX kar po znanem Sturtevantovem pravilu kaže na nezveneči zapornik. Rekonstrukcija het. glagola se tako ver- « Vasmer III, 23; Schuster-Seroc, 1362; Pokorny, 1023. 47 P. Persson, Beiträge zur indogermanischen Wortforschung (1), 432. 48 K. BCiga, Lietuviij kalbos žodžiij iSkraipytai vartojamy kalbos mokslo literatflroje s4rašas; Rinktiniani raštai II, 716. 4» Pleteršnik I. 861. 50 RM J III, 580. 51 K temu pomenskemu prehodu prim. gr. ord{?i>J?' to of i) xo~> Sógazoę Kai 'етбоџахи (Hesih) k zahnord. stirde 'trden, neupogljiv', siordr 'trava, zeleno steblo' (Pokorny, 1023; //. Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch II, 802). 51 Pokorny, 1024. 63 Pokorny, 1023. 34 J. Friedrich, Hethitisches Wörterbuch, 92; A. Götze, Language XXX, 403, rekonstruira z zvenečim -g-. jetno glasi *sterk(ie/o)- *'otrdeti' > 'zboleti',55 k pomenu prim. psi. *t6rpčti 'leiden' iz 'erstarren' v csl. utrZpčti, lat. torpêre 2.2.1 Zaradi tonemskih razmer slov. glagolov iz ničte stopnje iste ide. osnove, prim. *tZrkati, -ajç 'tolči' 'strah' ima samo v mejah iste ide. besedne družine vsaj tri vzporednice'. Že Zupitza58 je s slov. besedo vzpore-jal ags. on-drecan 'bati se', kar povezuje Holthausen59 s stnord. threk(r) 'moč'. Dalje je iz nedoločne (nedeterminirane) osnove še stvn. stornën 'osupniti, prestrašiti' in z določnikom (determinativom) -d- sragi, sterten 'planiti, prestrašiti'.«0 ZUSAMMENFASSUNG Urslaw. *ро1хЂ 'Verwirrung, Unruhe (> 'furchtsam, scheu' in westlichen und teilweise in den südslawischen Sprachen über den Satz des Typs *опђ jesU> polx-b 'er ist Verwirrung, Unruhe, Schrecken' > 'er ist furchtsam, scheu') ist aus dem Indoeur. *pólo- (mit analogischer Verbreitung des Suffixes *-хђ nach dem Vorbild *sluxT>, *straxK usw.) abgeleitet, was das Nomen actionis des Verbs *pelö 'beunruhigen, scheuchen' ist. Das ist indirekt in germanischen Sprachen ausgesagt, z. B. im Urgerm. *felma- 'Schrecken' und vielleicht im Gr. даШа> 'schwinge, schüttele', alb. pilun 'flatternd, zitternd'. Im zweiten Teil ist die Korrektur der Etymologie urslaw. *strax"b 'Schrecken' vorgestellt. Die ältere Erklärung hält wegen des Nichtbestehens des litauschen Verbs **strfgti 'erstarren, zu Eis frieren' (Büga) keiner Kritik stand. Deswegen muss es aus *strök-so- 'Erstarrung' abgeleitet werden, was das Nomen actionis ist. diesemal zum urslawischen Verb *strèkti, *sirëàç, das indirekt im Slowen. ostrÇkel, fem. -kla 'starr, Vorwürfe nicht beachtend, bösartig', mak. stoi na štrek 'ist aufmerksam', urslaw. *strêk'àti 'stechen, hervorragen, hervorquellen' ausgesagt ist. Die Bedeutungswandel und weniger bekannte morfologische Muster sind durch parallele Beispiele bei andern Wortfamilien verstärkt. 65 Etimon zaradi razločku v pomenih ni dokončno sprejet. Druge, še dvomljivejše podmene gl. pri J. Tischler, Hethitisches etymologisches Glossar (III), 434 in J. Puhvel, Hittite Etymological Dictionary (II), 475 ss. и Pokorny, 1024. 57 K pomenskim prehodom prim. sin. pičati (2.1), dluž. dybaś "tolči, trkati' poleg rus. stojat' dybom 'štrleti', dybet' 'zmrzovuti, strjevati se' (Schuster-Semc, 1361), sin. tičati 'fixum esse' k *ti>knçti 'dotakniti se', csl. Hpati 'palpitare', gr. тадтсо 'tolčem' k lat. stupeö 'otrdim', stnord. stüpa 'štrleti' idr. 58 E. Zupitza, Die germanischen Gutturale, 169. 5g F. Holthausen, Altenglisches etymologisches Wörterbuch, 368. M Pokorny, 1022 ss.