Gozdarstvo v času 1n prostoru z bagrom in prevoz z različnimi gozdarskimi trans- portnimi kamionskimi kompozicijami. V Golubinjaku (gozdni obrat Lokve) so nam pokazali merilno tehniko ropota in vibracij motornih žag, nekaterih mehaničnih velikosti (sil, momentov) pri spravilu, zbitosti tal in merjenje hidravličnih veličin, kijih izvajajo pri razis- kaval1 sodelavci zagrebške gozdarske fakultete. Na ekskurzij! je bilo dovolj časa za razpravo o problemih tehnologij ob koncu stoletja, za kar je med zasedanji v Opatiji zmanjkalo časa in volje. Dosežek posveto- vanja pa je bil v tem, daje le-to združilo tri skupine, ki imajo mnoge skupne ali med seboj prepletajoče se raziskovalne izzive. Čeprav ni moglo dati končnih rešitev, paje spodbudilo udeležence, da bodo pri svojih raziskavah gozdnega dela upoštevali tudi ideje in po- glede drugih. Zagotovo paje bilo to sreč-anje celovita predstavitev hrvaških raziskovalnih in praktičnih do- sežkov svetovni gozdarski javnosti. Viri MARTINOV!( J ., 1999. Šumarski putevi prema novom stolječu . - Hrvatske šume 3, No. 34, s. 2-7 . SEVER, S., 1999. Opatijska crtica, susretnice, zasada.- Hrvatske šume 3, No 34, s. 9-1 l. POTOČNIK , 1., 1999. Poročilo o udeležbi na rUF RO konferenci v Opaliji.- BF, Hrvaška, 1 s. Letno poročilo GIS o izdaji potrdil za gozdno seme in novih' pisih v registre semenskih objel{tov za leto 1999 Hoj ka KRAIGHER*, Saso ZITNif' ** Obnova gozda je ena najbolj odločilnih faz v živ- ljenju gozda. V tej fazi se oblikujejo dednostne zasnove bodočega gozda, ki pogojujejo stabilnost bodočih ses- tojev, fiziologija in tehnologija shranjevanja in sadnje gozdnega reprodukcijskega materiala pa sta odločil­ nega pomena pri kakovosti obnove s sad njo in setvijo. Strokovne, razvojne in raziskovalne naloge s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva ter širšega področja gozdne fiziologije in genetike so zato še kako pomembne za slovenski gozd, njegovo sestavo in sta- bilnost v naslednjih desetletjih in stoletjih. Po Zakonu o gozdovih ( 1993) in starejših predpisih o semenu in sadikah je za izvajanje nalog javne goz- darske službe (JGS), tj. strokovnega usmerjanja gozd- ne semenarske in drevesničarske dejavnosti, za izdajo potrdi! o gozdnem semenu in sadikah in opravljanje strokovnega in zdravstvenega nadzora nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom pooblaščen Goz- darski inštitut Slovenije (GIS). V obdobju priprav na vstop v Evropsko unijo in v okviru posebne naloge Ivl.KGP za pripravo strokovnih osnov za novi zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu podzakonske akte in tehnični predpis GJS že tretje leto v sodelovanju s člani ustrezne komisije MKGP, sodelavcev ZGS, se- menarjev in drevesničrujev pripravlja usklajen predlog postopka za izvajanje strokovnega nadzora in nove oblike obrazcev o izvoru in kakovosti gozdnega re- produkcijskega materiala. V letu 1999 smo kot del nalog JGS na osnovijavnih pooblastil, zapisnikov o ogledu in poročil ZGS ustrez- * doc. dr. H. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** mag. S. Ž., GIS, Večna pot 2, l 000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 1 nih območnih enot: - v Register semenskih sestojev dodali en izbran se- menski sestoj (sestaja skorša, Sorbus domestica, z registrsko številko L: 186, v revirju Šma~e pri Kopru, OE Sežana), - v Register navadnih sestoj ev 4 sestoje bukve (Mirna gora, Semič, Konjiška gora, Rogaška Slatina), - v Register semen jakov 7 skupin semen jakov (bukev: Gorjanci, vzhodno Pohorje, Ruše; gorski javor: Ro- gatec, Dravograd; veliki jesen: Remšnik, Ponikve), - izdali 14 certifikatov o izvoru z letnico 1999 (po novi shemi, kijo predvideva ustrezna nova direktiva EU) in enega z letnico 2000, - izdali 13 certifikatov o kakovosti semena, nekaj tes- tov je še v postopku. V letu 1999 so bile v Sloveniji pod strokovnim nadzorom nabrane količine semena, kot jih prikazuje preglednica 1 . Nabiranje v semenskih sestoj ih ali s skupin semen- jakov z ustreznimi certifikati prikazuje preglednica 2. Poleg navedenega certificiranega semena smo na GIS prejeli v analizo kakovosti še seme gorskega ja- vorja iz Moravč, ki gaje nabiralec nabral brez ustreznih potrdil. Za prihodnje leto predvidevamo, da bomo v analize kakovosti poleg certificiranega semena, nabran ega pod strokovnim nadzorom v Sloveniji, prejeli tudi obvezne vzorce semena iz uvoza. Tako bo omogočen jasen pre- gted nad količinami semena, ki so ali ki bi lahko bile namenjene notranjemu prometu oziroma načrtovani uporabi za sadnjo in setev v gozdarstvu v Sloveniji. 47 Gozdarstvo v času in prostoru PicgkJ niCil 1. Pregled nabranih količin semena v letu 1999 Vrsta Semenarska enota Količina na karbonatih Bukev: 2k: 191 kg 3k: 49 kg skupaj k: 240 kg Gorski javor: Veliki jesen: !k: 131 kg Cer: lk: 260 kg Divja češnja: 2k: 32 kg Potrebna bo tudi odločitev o zahtevah (predvsem glede izvora) za izdajo dovoljenj za uvoz semena za promet v Sloveniji. O tem je že po starem Zakonu o semenu in sadikah in ustreznih pravilnikih odločal MKGP na podlagi mnenja strokovne komisije, ekvi- valetna mnenja in dovoljenja pa so potrebna tudi po direktivah EU. Ustrezni predpisi in izvajanje strokovnega nadzora na področju gozdnega semenarstva in drevesničarstva so predpogoj za vstop Slovenije v EU. V EU je v postopku predlog za prehodno obdobje od l. l. 2000 do l. l. 2003 za uveljavitev vseh zahtev iz predloga nove direktive s tega področja. Prav je, da si tudi v Sloveniji v prehodnem obdobju postopno dodelamo v praksi izvedljiv postopek strokovnega nadzora, ki bo Semenarska enora Koli čina Skupaj na silikatih 5s: 132 kg 8s: 399 kg skupaj s: 531 kg 771 kg 5s: 40 kg 6s: 40 kg sk."Upaj s: 80 kg 80 kg 5s: 101 kg 232 kg 260 kg 32 kg omogočal optimalen razvoj gozdov, ohranjanje ustrez- ne pestrosti na vrstni, genetski in funkcionalni ravni in ki ga bo mogoče vpeti v neoptimalne finančne ome- jitve. Velik del strokovnega nadzora nad vzgojo sadik v posameznih drevesnicah po dogovoru postopno uva- jajo in izvajajo vodje gojen ja na posameznih OE ZGS, ki na ta način tudi najbolje načrtujejo in priporočajo uporabo sadik ustreznega izvora v svojem območju. V skupnem interesu je, da se v Sloveniji uporablja gozdni reprodukcijski material iz domačega izhodišč­ nega materiala, nabran, dodelan in vzgojen v sloven- skih semenamah in drevesnicah, prilagojenih evrop- skim zahtevam, ob ustrezno izvajanem strokovnem nadzoru in kontroli gozdnega reprodukcijskega mate- riala od semena do sadike in dalje do novega sestaja. rr~·g kJnJC