Janez Pucelj: Otroci se pogovarjajo o koledarju. Gruden — december. "Vi, oblaki, ga rosite ali zemlja naj ga da, ve, nebesa, ga pošljite skor Zveličarja sveta! — Visoka šola na Majerčkovi peči in okrog nje. Zakaj »pošta« se je preveč shladila in ima počitnice do pusta. »V adventu smo.« ' • »V kakšnem adventu?« vpraša Bernadek. »Advent, to se pravi, da Jezus prihaja, da ga nekako pričakujemo, da se pripravljamo na njegovo rojstvo.« >Saj! Tako kot so judje težko čakali, da bi prišel Odrešenik na svet,« je poučila Bezlajeva Francka. ;: Advent je kot nekakšna stara zaveza.« »kakšna stara zaveza?« >Stara zaveza ali stari zakon, to je čas od stvar-jenja sveta do Jezusovega rojstva. ko so ljudje tako težko čakali, da bi prišel na svet Jezus in bi jih odrešil.« »Gospod so rekli v šoli, da so pogani prav za prav še vsi v adventu in v stari zavezi, ko še nič ne vedo o Jezusu. Pa jim moramo mi, ki smo že zares v novi zavezi. pomagati, da zanje molimo in kaj da- 51 rujemo za misijone,« je gOreče razlagala Čudovanova Lizika. »Jaz sem zapisan v Dejanje svetega detinstva!« >In jaz! in jaz; jaz tudi!« »Zato se moramo pa mi kristjani na božič prav posebno lepo pripraviti, ki poznamo Jezusa(« »Kako pripraviti?« »Srce moramo pripraviti, da bo Jezus rad v njem! Greh moramo pomesti iz srca s pokoro. Zato se berejo ob adventnih nedeljah evangeliji o Janezu Krstniku, ki je pridigal ob reki Jordanu, da morajo ljudje pot pripraviti Gospodu: vsaka dolina naj se poviša in vsak hrib naj se poniža!« »Kako pot pripraviti? Tako kot so lani delali cesto iz Begunj, ko so se ognili Kruščega, da je bolj po ravnem?« je vprašal Cilo začetnik. »Ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha!« Grahut pa ga je od veselja tako krepko potrep-ljal po rami, da je začel Cilo nabirati solze. »To se pravi, da morajo Ijudje poravnati krivice in delati pokoro. Janez Krstnik je pridigal: Delajte pokoro, ker se je približalo božje kraljestvo! Tudi je v adventu kvatrni teden, ko je post. Zato je tudi v adventnih nedeljah sveta maša v vijoličastem plašču!« »Saj res, zakaj je včasi pri maši bel plašč, včasi rdeč, včasi pa kaj vem, kakšen še? Kaj to kaj po- meni?« vpraša Špelica. i^33^H^ ^l^B^T *' ^"r' ma^ Pa barva pomeni. ^^Bfis^W /\J^^^ i svetnikov, ki niso mučenci, %^m frf w wr^W -- «S ličasta barva pomeni po- 52 koro. Zato moraino v adventu delati pokoro, zlasti prav lepo opraviti sveto spoved in prejeti sveto ob-hajilo.« >Pa Miklavž bo ta teden!« vseka vmes Bernadek, ki že štirinajst dni moli k svetemu Miklavžu, da bi mu prinesel šolsko torbo, tako za na rame, kakor jo ima Koprivčev Mirko. ¦ »Miklavž je dober svetnik,« pohvali Cilo. »Dober svetnik, ki ni skop!« pohvali Mirko. »Saj!« povzame Jože. »Ko je bil še mlad, so mu umrli starši, pa je vse, kar so mu zapustili, razdal ubožcem. Živel je v tistem mestu reven mož, ki je imel tri hčere. Rade bi se bile pomožile, pa jih nihče ni hotel, ker so bile revne. Ponoči pa je sveti Miklavž tri noči povrsti vrgel skozi okno v tisto hišo toliko denarja, da je vsaka imela dovolj dote.« »Odtakrat ima navado, da še zdaj ponoči nosi pridnim otrokom na svoj god.In pri nas! Al so dolgi!« je potožil Grahut. »Potem gremo pa k polnočki.« »In še potem čez dan k trem svetim mašam. Na sveti dan vsak mašnik lahko trikrat mašuje.« »Pa vso noč mora goreti luč, da vidita Marija iu Jožef kam v Betlehem.« »Povej no, Jože, kako je bilo takrat, ko sta ro-mala Marija in Jožef v Betlehem! Ti znaš tako lepo pripovedovati!« »Mar rajši berimo, kakor je zapisano v Zgodbah svetega Pisma!« »Saj res! Tam je tako lepo opisano in narisano!« Bernadek vzame iz omare veliko knjigo kakor župnikova mašna knjiga: Mohorjeve Zgodbe svetega Pisma. Jože odpre, bere s povzdignjenim glasoin kakor mašnik na prižnici: Prigodi se pa tiste čase, da izide povelje od ce-sarja Avgusta, naj se popiše ves svet---------- In pastirji so bedeli v tisti okolici in stražili po-noči svojo čredo — — — »Po božiču je pa Štefanji dan. Včasi je bil to za-povedan praznik, zdaj pa ni več. Štefan je dal prvi življenje za Jezusa. S kamenjem so ga posuli.« In spet bere Jože: Tiste dni je delal Štefan, poln milosti in moči, ču-deže in velika znamenja---------- »Potlej je pa god svetega Janeza, ki ga je Jezus najrajši imel izmed vseh apostolov, tako da mu je smel na prsih sloneti pri zadnji večerji in da mu je svojo mater izročil.« »Zato ga je imel tako rad, ker je bil sveti Janez tako nedolžen.« »Pa tepezni dan, ko smejo otroci starše tepsti,« se razleze Grahutu obraz, pa kot bi trenil, splahne v otožen smehljaj, kakor kadar se bolnik nasmehne: spomnil se je, da je še lani tepežkal mater, letos pa 56 jih ne bo; mater, ki jih je imel tako rad, čeprav so mu včasi tudi bolj na trdo razčesali lase. In spet Jože odpre knjigo: Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji,": v dnevih kralja Heroda, pridejo Modri z Jutrovega-----? »Herod je bil velik falot,« pripomni Grahut. Ko tedaj Herod vidi, da so ga Modri ukanili, se silno razsrdi in pošlje in pomori vse dečke, kar jih je bilo v Betlehemu. — »Zadnjega je pa Silvestrov dan, je v cerkvi za-hvalna pesem za vse dobrote, ki smo jih med letom prejeli.« »Potlej je pa konec leta. Potlej je pa gmden truden pa gre spat.«------- Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč: le Devica z Jožefom tam v hlevcu varuje Dete nam. Spavaj, Dete, sladko! ¦i ¦ < Veseli pevci. 57'