ipne novica DuboTniške vesti, Cesar je imenoval č. g. Rudolla Janežič, špirituala mariborsLega bogosl©vja, za la^antinskega kanonika. Vojoa procesija. V nedeljo dne 31. oktobra popoldne so se zbrali verniki mariborskega mesta v stolnico. kjer so imeli prevzviženi nadpastir popoldansko pobožnost, litanije Srca Jezusovega in slovesni blagoslov Potem se je pričela druga vojna procesija. Pomikala se je od stolnice, skoz Stolno ulico na glavni trg, odtod skoz Viktringhofovo ulico proti Marijini baziliki. Udftležba je bila tako velika, da -o veraiki — cenili smo jih na 4000 — napolnih popolnDma prostorno baziliko. Tu so zopet prevzvišeni knezoško! molili litanije Matere božj«; t»r podelili dvakrat blagoslov z Najsvetejšim. Potem pa so z ozirom na rek sv. Pavla do Hebrejcev: »Bratje, prosim vas, sprejmite besedo tolažbe« podali v gf nljivem govoru petero virov tolažbe v tem hudem vojnem času: sveto vero, praviCnoat naSega boja, varstvo Kraljice sv. Rožnsga venca, priprošnjo vseh svetnikov in skrb, ki jo ima sveta Cerkev za verne duše sploh in zdaj zlasti *.i duže padlih vojakov. Ravno v tem bojnem ietc so duhovniki prvikrat srael na veraih duš dan slusiti tri nvete maše. — Prev/.v. nadpastir so vernike tudi povabili, naj po vzgledu Izraelcev ob času Mozesovem radi darujejo. kar prernorejo, za don.ovino in za njeno pravi^no stvar. in naj v tem zmislu tudi po svojih močeh podpisujejo tretje vojnc posojilo. — Z velikim zanimanjem so sledili poslušalci tolažilnim ia prepričevalnim besedam priliubljenega govornika. Cela cerkev je na to zapela avstrijsko himno, ki Je sklenila vektiemlm wrkr«M m deaie^ibne sreč&DMt V^raik daš dan bs mariborskea ptkopališS«. Posebao slovesno se je ietos slavil dan Vernih dufi na marib»rskem mestnem in vojaškem pokopališču na Pobražju. Na grobove umrlih vojakov ao položili krasne vence polkovnik Holik v imeau Ca-»tnikov in vojašiva z ginljivim nagovorom, nadalje župan mesta Maribora istotako z Mgovorom ter gojeae« tukajšnje vojaške viš|e realke. Urbanek, ludi z nagovorom ter več drugh. Popoldne so pa romale velikanske rnnožine Jjudstva na pokopališie. Grobovi padLh junakov so bili krasno ovemčani in razsvetIjeai. Ceciijanski pevski zbor je pr&i.v«ial dve zelo lepi pesmi, izmed kat.er)h je bia druga točka krasna skladba tuk%jšnjega profesorja g. E. Berana. Gospsd Umek vojašxi kurat, je imel lep nagovor o saovi: Kaj nam govorijo danes vojaški grobovi. Za celo slo*esnost &i je pridobil posebne zaslage g. učitelj in četo^odja Žagar, kojega neumorni trud je psstavil tako lepe nagrobne spomenike padlim junakom. Vojai kurat 6. g. Alojsij Cižek, župnik v Slovenj Gradcu, je odlikovan z duhcvniškim zaslužnim križcem II. razreda na belo - rudečem traku. Ces&r abdaril el*?ensk6ga očeta. ki ima 7 sia«T v T»jai. Martin Hrovat, kmet v Šniariu pri Jelšah ima 7 sinov v vojni in je zato dobil od presy. cesarja kot odiikovanje srebrno uro z iniciali iu 590 kroa v denarju. Vojio p»sojilo. Dae 6. nor. poteSo rok za podpisovanje tre-J«^* rejne^s p««jila. Op«»rj*mo, d& ee lahko podpil« tadi 32UK9 2R 100 i« 100 K Čeprar mno Sloveoai nWgi, veitdar sterimo ps svojffe močsh, k« driava prič*kuje «d ¦!«. Na Čežkein se je r Pragi utaa*41 po*«ib«» •dbor, ki 8gt»ir» mgd čehi es pcdpUoTatje Tejse^.a poeojiiK. Vsi B«rodi <*kra«j»jo, da pokkiajo pri tam roJBem p»sojiia sroje remifao doasoljnblje, ki p% je «b«sem tndi čia dobrega gtfppcdaritv*, ker nmdi to f9t»jilo ntaavadne d«~ narne adobaosti. Sloreaei, nd»ldSixao ea po »Tcjih mod«fe hm^dgs voj«?eg!i pssojila. 1a Aij^ko kuhtnjo v Minbom s« ^sror *H : Di lUdoAlav Ptpttn, odretnik, 100 kroa, Anto^ TnDkaafi, kapelan, 8 krou, Okrajn^ hraailniaa v SioTeajgradcn, 70 krom, Fram« Raupre, kapelan, 50 kron, d*. Auton Medrtd. prefesor, (mento Teaea na jrob f Sr«žka S&gnar) 10 kron. K»ri vptklid Črnevtjaik©v. Domobransko ministerstvo raž.glaša, da so poklicani pod orožje na 16. noverabra 11. tisti črnovojniki, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznaai za orožje sposobni in sicer letaiki 1873 do vštevš*ga IetDika 1877, nadalje letniki 1891, 1895 in 1896, črnovojniki, ki b«do pri prebiranju do 16. novembra 1915 spoznani za sposobne ter letniki 1875, 1876, 1877, 1891 in 1895, če že ni.so pod orožjem, ali pa, če so bili odpuš&^ni na določeno ah nedoloč<fno dobo. OJIikoraa je bil s srebrno kolajno I. ra>sreda praporščak Josip Ilc, ki leži ranjeii v vojašM bolnišnici v Chrudiau na Češkem. G-obovi Hasih juaakov. Danajski rtjio pooiožni nrad mm J« poslal poz;r, r kakroa pr&vi da je vojno preroat« T»djitex» itv. I. t Sa*koni y »Y»i«ja delckrogu, I. j. •aeo^j« aT«tajsKt>-ruikega b*ji66a, prip»^ijeno skrbeti, da 86 grobcri mnkih joaakev ne b«d» MpaitiJi, ampsk da M jih bo kraalo in rsaiiieralo. Kw ao grebdri z«l« raatroB«ni p« Bjiv4tfa, g««d :vili io iploM pnvaed, kj«r «e j« ttiil boj, m je b*ti, da gr->b»ri in tvesvask; kriiei razfadej«. C. in kr. V«gn» prerorno T»4*r« It I. (Feldtraasportleitaag) v Krakeru ^jrejceaa darar« ul TBdršerasJB grobur. lavalidtv se vedna red oglaža. Za štajerske vajake, ki so p«habljeai vsled na bojišfi« prid»bljenih raa, so se uredile v deaeli zares prar kl*godejne in nad vse koristne upra^e. Do sedaj je v deželi le deret živečih vojakov, ki so pop«lnoma slcpi. Ti so oskrbljeai v Gradcu v zavodn za slepce in se u^ijo primern-ga dela. Uuetnik udov je dobilo v dež?r> do sedaj okrog 200 štajerskih vojakov. Kuratorij oskcbuje tudi za te sir«make, da se učij« ra^neg* pasla, k<kor je za vsakega primerno. Ta kuratorij oskrbuie tudi jetične vojake, katerih je do sedaj že si»ro do 2000 Štajercev v raznih zavodih. In?alidi, ki še nis« popolnoma ozdraveli in so že dosaa, se naj obr- nejo na dež. »db*rnika dr. Versfovšeka. Preskrbftvalie |»«dp»r« xa draiiBA inv&iidov. Domobransko ministrstvo je sporazumno z finančnim in vojnim ministrstvom urcdilo, da se podporo za družine invalidnih vojakiv tudi tedaj naprej izplaču/-jo, ce dobi invalid svojo invalidno. podporo. Odredba je bila izdaai dne 28. sept < * T»?lo perilo i» obranbsa sredstva zoper nraz xa v«ja«tv». atajenk« naM«taiitre nam naznanja, 1% u nu Utm toplo p«rik ia •bmiebna uodstva zoper mm m v*ialtT« b« bojiMa p«dati edtntle «a Bnr»d za nsisk* oakzM" pri eerisrJii nanata^i » Grsdca, Bttrgergu*o Bt. t., I. nafetropje. PaSiljt^* iatplik predmotov po stepoo po^j^o^prspo/eialo, ker so neksteri vojaki bili e takimi predaieti preobložaai, dragi pa zo jot ii.io ni<5 dohili. Vl&g&eje jjfošesj m i*pfrs*titeY o^ vtjaške slnžbe. V*jao miaistrstvo je odredilo, da se morajo vlagati od ssdaj naprej vse prošaj'? za opro^titev od vojaške služba oseb poldicanih pod orožje, ki so p» poklicu polj*.d^ci, ali ki pripadajo g*zda/skema stanu ter raiodelcev, ki so važni za km tijstvo, braz izjeme na dotičao o^irajm političae oblast Osrajni političiia ablast preiskaje istia*st v prošnji navedenih razlogov fer pošilja vse tosadevne prošn;e ?a oprostilev od vojašKe slažbe pristojnemu **ojašteaiu poveljctru. Ta Uoločb.s, velja sa>no za o*ebe, ki pripadajo k moštvu in ki prosijo za oprostitev od vojaške siažoe samo za, dobo do 3 m.iscev. Na poljedelsk* m nisterstvo se pa inorajo vlagati prošnje ta oprostHev od vojaške složbe za daljšo dob^ kakor za 3 mesce t«r prošoje gažtstov in aspirantov. P.-dsaje za »jtrsstUe? s& y»j&ške služše ae msrAjo kol«ko?afi. Kakor poroča jiraški »D. Agrarblatt«, prošnje za o;.>rastitev od vsjaške ali čraovajniške službs nho koleka proste. Te prjšnje so podvržtaie kolekovanju ia sicer po postavi z dne 13. decembra 1862 Vs^ka posamezna pola se msra kolekovali s k#lkom xa 1 K priUge pa s kolkom po 30 viaarjev. ¦>?<¦'?$r,^ Hl »Psfcta Besaa«, sredslvo .proti peronospori, se ne dobi več, ker tovarna nirna bakra. I7)obili smo opis tega sredstva. ki ga priobčimo, ko i>o tovaraa zcpet razpolagala s tvarino. Bftkfena galica. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu iaia zasiguranih več vagonov bakren; galice. Okr^"nf. zastopi so naročili te dni občinam, da zberejo sezaame vinogradnikov, ki rabijo galico. Ceaa bo 3 K 30 v 1 kg. Vinogradaiki, oglasite ^e pri svojih občmah in zEhtevajte, da se vzame vaše naračilo na znanje. vi c^f^ :-*% -\*i Rik irirasrje žft*. V nekaterih občinah mariborskega okraja se je zadnji čas odredilo rekviriranje žita: koruze, pšenice, rži, ječmena, ovsa, fižola itd. Ljudje so zelo razburjeni, ker bi na te pozire morali nekateri skoro več oddati kot imajo, oziroma rabijo za svoje potrebe in za seme. Naše uredništvo je povprašalo na merodajnem mestu, kaj je s t« zadevo. Dobili smo sledeči, popolnoma zaaesljiT odgovor: Mariborsko okrajno gkivarstvo (in meada tudi druga na Spodnjem Štajerskem) še dosedaj ni odredilo v lebcai &»čiii rtkTiriraiga kake mrste žita. Vse, kar se je dosedaj v tem oziru i-a noTO žito odrodilo, so samo ©dredbe p»oblaščencev vojno-žitao prometnega zavoda, kateri pa do rekvirbraoja niinajo pravice,, arapak samo do prestovoljnega nakupevanja. Kadar feo politična •blast določila rekvirir*n|e, se bo t© po občinah javno razglasilo. Čč. župni uradi se naprošajo, da pojasn^o Ijudstvu to važno z*devo. — Ornenja *o še tudi, da se nam je na uradnein mestu zatrdilo, da ae sme koruza prosto pokladati tudi živini. Orea za seme iu konje Kakor znano, se. mora odriišni oves oddati vojno žitno prometnemu zavodu in sicer do 10. novembra. Oves za senie in za pokladanje konjem se sme doma shraniti, kakor se bo poročalo obžinam. Za senie se računi, kakor smo izvedeli iz verodostojnegs rira za 1 ha 250 kg ako ae seje z roko, če se pa seje s sejalnim strojem, pa 150 kg. Ker pri nas sejejo večinoma z loko, se toraj sme računati za en oral 6 do 7 mernikov semtaa. Za 1 konja se račuaa na dan 1 kg ovsa. Ak» torej imaš dva konja, si smeš shraniti razun aeinena ie okrog 700 kg ovsa za konje. 0r»eii liak. Kakor izvemo, dovoljujeio politiCne ofclasti za kraje, kjer pečejo kroh iz ©rsene moke, da se sme oves v te svrho zamleti. Občine ali pa posamezniki se morajo v tem oziru obrniti s pos.ebno ulogo na ekrajno glavarstvo, ki potem naroči pristojnim miinarjem, da morajo prevzeti oveu za mletje. ^.f Oddaja nove kornze v storžu. C. kr. ekrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Ker so zaloge stare koraze (turšice) jako male, nova koruza pa se pred spcrnJadio nfc da dobro rabiti, so napravih nekateri velemliuv sušitaice, da tako omogočijo predčasno zmletev koruze. Ne priporoča pa se odpošiljati osmokano, to je od storža odločeno novo koruzo v vrečab, ker se mokrotna koruza jako hitro spridi. Vojnopromctni zavod za žito je torej odredil nrkup nove koruze na storžu, kar dckaj znoaršuje neva:nost izprijenja med prezozom in vložbo. S tem »e doseže dvojna korist, in sicer je pridelovalcu mogoče blago poprej in fcrez izgube teže, ki znaša pn ©saaukani ftovi k«ruzi d« 14% *** P" koruzi ua storžn 4» 2i»% (<xkUtk«T), prddati, m s drife strmiu ae zatnoe 'preb valstvo poprej preskrbeti s koru^no »oko. Geoa ismukaai novi korazi se je zasedaj določili na 26 K in novi koruzi na storžu na 18 K xa 103 kilogramtv od skladišča vojaopronetnega zaroda za žito ali zele^niške postaje. Zadnja c^na je zategaielj nekoliko nižja, ker ae storž naravno tudi soUhta in piačuje. Di se vse te koristi pravočasno izkoristijo, je treba ktliksr le inogoče hitfo dovažati koruzo na sioržu, zategadelj se posestniki pozivljajo, da »ddaj« razpoložtie (olvišne) zaloge komisijonariem vojnoprometne|a zavoda za žito in sicer d« nove odredbe zbiralneuu skladišču vojaoprometnega ^avoda za žito v Maribora, Tegetthoffova cesta štev. 70j| 4i|§ Fižtl »a koraga. Glede rekviriranja ali nakupovanja fižola ia koruze po kornisijouaijih vojnožitno prometnega zavoda smo iz zanesljivega vira izvedeii sledeče: Nekateri koraisionarji nameravajo zahtevati fižol le pri tistih posestnikih, ki iraajo vec kot 100 kg fižola. Posebno pa se bo oziralo tudi na tijte, ki nimajo drugega žita. Koruza se bo tudi morala v kratkem oddati in sicer ali zluščena in posušena za 26 K 100 kg, ali pa v strokih (nezluščena) 18 K Cena za koruso pa ^e ni popolnoma trdno določena, ampak se bo še najbrž zvišala. Glede ječmena zaslopaja nekateri komisijonarji stališče, da se tistira posestnikom in drugim slojem, ki imajo le majhne množine ječraena in sploh nimajo drugega zrnja za kruh, pusti ječoiea za mletev. Kekyizicija fii»fA. Kranjski deželni odbo^* je brzojavno prosil ministrstvo, da se naj vsaj najmanjšim posestnikom pusti fižol, ki so ga pridelali, za lastao potrebo. Dne 21. oktohra je dobil deželni glavar dr. Šusteršič obvestilo, da ]e ministrstvo notranjih zadev ukazalo, da tistim pridelovaleem, ki fižola ali drugih stročnic nimajo več kot ga rabijc za lastno potrebo, nič ne odvzame. Še le ko se t>© izvršilo ugotovitev zalog, se bodo tozadevno izdale morebitne nadaljne odredbe. Komisionarji in nakupovuine podružnice vojnožitnega zavoda so vsled ministrskega ukaza dobila potrebna navodiJa. Ne*bfielaBa zenljtšša. Dae 21. oktobra je izšla miaistrika «dredba, ki določa, da se Ccsarska odredba z die i0. oktobra 1914, po k:iteri se no rajo neobdelana zemljišča do dolrienega roka go tovo obdelati, podal.jša za 1. 1^16. Cesarska naredba določa, di mara občina ali žeivena komisija opozoriti poŁ>estnike, da morajo vso zemljo, ki je določena za njive, vsaj do 15. apnla pripraviti za posetec ali pa če jimradi nastalir razmer (pomanjkanje delavskih moči, živine lid.) ts ni mogoče, pri politični oblasti zapresiti zi podaljšanjc tega rok*. Ažo se določeai rok ne drži, ima eb čina, oziroma ž«*tvena komisija pravico dotične neobdelano zemije oddafi kaki tretji osebi, da jo obdela. Ta tretja oseba sms d^tično zemlje do 15. oktobra nemotenc . uporabljati. Pridelek je popolna lastniaa tistega, ki je zeralo ©bdelal. Krtaipir in j&Je* &n Marife«r, Kcr se je zadnji čas izvažalo telik^ množine krompirja in jajc iz mariborskega okr&jnega glavarstva, je mesto Maribor prišle v strah, da zmaajka teh dveh živil za njegovo prebivalstv©. Cesarsko namestništvo je torej na prošnjo mesta Maribor odredilo, da se izvažanje krompirja in jajc iz okraja uitavi. Mesto Maribor rabt okrog 30.000 kg krompirja. Da se more čimprej ta količina dobiti, se bcdo poztali najprvo večji lastniki krompirja, predvsem iz občin na Dravskem polju, da prodajo svoj odvišni krompir m<»stu Maribor. Kd#r na uradiii poziv svojega odvišnega k.ompirja ne bo hotel prodati, sc mu bo ioti siloma odvzel in bo dobil zanj nižjo ceno, kol za proslovoljno oddani krompir. Cene b«do sledeče: za velike množine, t. j. od 1000 kg naprej 11 K 100 kg, pod 1000 kg pa do 13 K. Ko bo mesio M;tribor imelo onih 30.000 kg krompirja zagoto.ijemh se bo ta odredba zopet preidicala. V okraju samem pa je promet s krotnpirjem popolnoii.a prost in se sme za lastne potrebe nakupovati oziroma prodajati kakor poprej. Omenjin.o, da se kronipirja, ki ga kdo rabi za seme ia za lastne potrebe svojega gospodarstva, ne sme odvzeti. Za jajca veljajo skoro enaka določila. Pri zasegi jajc pridejo v prvi vrsti v poštev zaloge, ki jih imajo trgovci. Cena je določena zasedaj 12 v za koraad. Iz\ren okraja se torej odslej jajca nikakor ne smejo izvažati. Ako bi kdo pri rekviriranju nepmviln« postopal, naj ee aam takoj jari, da p«akrbiaa* «a odp«M«Ł. : ||0b«iinki l»F-|y jDrFanji. Dae 11. novera- bra,|1915. ob 11-tih dopoldne v občinski pisarai pri Sv. Lanartu v Slov. gor. se vrši javna dražba občinskega lova Drvanje za čas do 30. junija J916. g -.^| , ^g * Odkod prlhaja beseda »lapet"? Odkod izvira beseda kmet so si različni učeni jezikosidvci ž« pr»v veliko belili svoje glave in imajo različna domn«vajŁ» ja, ki jih različui jezikoslovci z veliko vnemo zago« varjajo. Zadeva še pikakor ni končno dognana in h ma morda še največ za-se r»«laga tistih jezifcosltss« cev, ld trdijo, da izvira beseda kmet iz latinske b&» sede n.comes" (rod. ,,,comitis"), ki znači toliko kakorj spremljevalec. Svob<*dna gospoda (grajščaki itd.) j® hodila na potoivanja in zlasti v vojsko v spremgtvia svojib podložnih, ki so imeli odkazana zemljišča v otn delovarije, ki so bila last njih gospode. Ti podložniM so bili torej spremljevalci gospode, ki so se latinski imenovali ,,comes" (comitis). V teku dolge dobe ao P» morda latinsko besedo popa^ili in je iz nje nastala sedanja oblika ,,kmet," Po izvajanjih; našega slavnega slavista Miklosiča je beseda kmet prvotno značila: veljak, celogruntar, krajevni staregina, soctnik, podložnik, posestnik zemljigča, glavni gruntar, svobodnik. Erich Berneker, v!gvojem slovariskem etimologiškjem besednjaku označi besedo ,,kmet" za tisto2 kar je bogat in ugleden kmet, velikogruntar, svoboden kmet, vaški starešina, župan, plemič, podložnik^ razsofinik. V JagiSeviem arhivu za slovansko filoi*gijo, XVITT zvezek, stran 308, se nahaja ocena Ad. Karszniewiszeve razprave „0 izviru in pomenu !>•sede kmet", ki je izšla v nemSkem jeziku leta 1895 e Zagrebu. Koiedar za sloreaske vojake za letu 1916 je Ieto^i gotovo nsjboljši in časa najiolj primeren hIov. koiedar. Obsega tndi še ssdnje 4 meseee ietošnjega lota. Erasi g» lepa slika ceearje7a. V koledirja aajdeš 10 strani moliter, ki 80 pritnerne za vojake na bojišžm. Razven tega te ta koleclar podači o podporak dfažin, o peasijak vdor in eirot, o p^nsijah ua?alidov i. t. d. Ob konca ims. tadi vzorce za prošaje n& razne arade v zadevi podpor in penzij. Koletfarja se je dosdaj razpažalo med aior. Tojaš:?oia že KfOOO. To kstl«, ksko je priljabljea vojakom na fronti, ki ga eokrat ridijo, Bi ga gotovo naroče in ga teiko priS$kijejo. Stane p« s pOiitnijio vred 1K; bres poiitoine 10 t naanj. NVročijlB dobi m r tiskarai sv. Cinla v Mariborj. 91 Dopisi. Vi. m Maribor. V mestni prodajalnici v Freihausulici št. 3, se od srede dne 8. novembra naprej prodaja ze!j • v manjših in večjih množinah. Od dan^s, 4. novembra pa se bo prodajaio tudi krompir, čehulo, in piča za kokoši. Mž^ib*?'. Mesto Maribor je baje kupilo na Ogrskem več ragonov pšenične, ržene in koruzne moke, katera se bo po zirni prodaja'a prebivalstva. Marilm'. N* italijanskem boji^či1. je pidel orožaiški ptražmojster mariborske orožniške postaje, Franc Ulaga. P«br^4jc pri Marib^a. Dne 2. novembra je umrl v bolnišnici ustnilieaih bratcv v. Gradca tukajšaji posestnik in gostilničar Jarij Gašparič v 53. lettu sveje starosti. V Selnici ob De&vi se obhaja bratovska nedelja dne 7. noveiihra L j. v nedeljo po spominu vernih duš, kakor vsako leto. Fram Padel je zopet eden naš h najboljših lantov Tonček Bezjak iz ugledne hiše Bezjakove iz Frama. Sovražna graaata je koačala 22. okL mlad«, n^depolno življeaie. Blagi, poaižai Toaček počivaj v nuiru. Iskreao sožalje dobri rodbiai! Ploderšnica Na polju časti je umrl Jurij Habiager, posestnikov sia aa PloderSnics. Bil je dne 24. okt od poleatarjeve graaat zadet aaravaost T glavo. Žrtvoval je svoje mla o življmje /a presvitlega cesarja ia domoviao. Težko prizadeti družini izražamo svoje aajgloblje sožalj-e, posebao stari vdovi-materi. Ne jokaj se mati! Potolaži se s tsm, da je tvoj sia padel sa sveto stvar domoviae. Mati imej zaupanje, da se bosta tam goraj nad zvezdami še eakrat videla. — Jurij, aaj ti bo tuja z mljica lahka! — Počivaj v miru! $ Vurberg. Unirl je dae 26. oklobra Mihael Kro:sl. Bil je povsod priljubljea, ia vrli aaš pristaS. Rajai zapušča žalujočo žeao, ia tri siaove, ki s» vsi v vojaški službi. Vzgojil jih je v strogo krščaasko-aarodaem duhu. Blagemu možu svetila večna luč; ostalim pa naše iskreao sožalje! Ptnj. V nofi dae 30. oktobra t. 1. je nstrelil vojak Avg jst Woif v aeki tukajfin.ji kavami iz Ijubosumoos- ! 23letao aatakarico Terezijo Wohlmut Ko so ga aato ukleaili in apravili v vojaSki zapor se je obesil v zaporu. „ , Ptaj. V nedeljo 7. nov. ob 1/r •• wi pop. le vrši v prostorih kmečke posojilaice okrožni shod, katerega se naj ndeleže lirokcijenapji vs«k eadrng v •fcraj«. * Muretiiici pri Ptuju. Desetnik Ivan Streleo oam piše z italijanskega bojišča, da se nahaja na tirolski gori, ki je visoka približno 2686 ms Na gori je fe zapadel nov sneg. Streleo ima, ttobrega prijatelja Bimona Obran iz Zabovec pri Ptuju. Strelec je Bisto blizu italijanskih jarbov, tak» da sliši Lahe govoriti. Kima bo letos v Tirolah zelo huda. Na tej gori je pattel Strelčev prijafelj Franc Cuš iz Mezgovec. . Bodi mu tuja zemlja lahka! — S te gor« pošilja pozdravi talB Jlokt JTepth oi 8v. Martina po9 Vurbergo«. s Celje, Vsied|raa, zadobljenih na boji&ču, ^e umrl Franc Drugovič iz Brežic. častnik c. kr. feataljona prostovoljnih strelcev. Pokopan je bil [na tukajšnjem mestnem pokopališču. ?ggi ; iHP-"^ Mozirje. V četrteli dne 28. t. m. se je vršil pri nas okrožni zadružai shod za zadruge v okraju Gornji grad, katerega so se udeležli zastopaiki vseh zadrug, v okraju razea ene ter zastopaiki zadrug \z Mirna pri Gorici. katere zadruge delujejo v so»ednjani Vrbovcu. Nadrevizor Vlad. Pušenjak \z Maribora je predaval o obrestni politiki, v predavanju orisal sedanje razmere, katerih posledica je spošno znižanje obrestae mere, ter dajal nasvete zadrugam glede obrestne mere. V drugem predavaaju je govoril o zadružaem delu po vojski. Po obeh predavanjih se je vnela prav živahna debata, v katero je poseglo več zborovalcev. Laško. Dae 27. oktobra zjutraj je umrl Alojzij Kraajc, hišai posestaik v Gorici. Rsjai je šel iskat zaželjenega zdravja v Gorico, odkoder pa se je zopet vrnil ob izbruhu vojske, nazaj v svoj rojstai kraj, kjer je našel sočutje svojih starih laškh prijateljev, posebao v svoji dolgi ia mučai bolezni. Bil je globokoverea, velikodušea Sloveaec in vrlo delaven za pravičao slovensko stvar. Priljubljea je bil v vseh krogih. Pogreb se je vršil dae 28. oktobra ob obilai udelažbi. Vsem iskreaa hvala. Rajnemu pa bodi domača zemljica — v materiaem grobu —Jahka! fj|_ Brežice. V znameaje zlatega klasa je priredila podružaica Rudečega križa v Brežicah ia kmetijski podružnici Brežice in Zakot v nedeljo 24. oktobra na obrežnem dvoru brežižkega gradu ljudsko tombol® z dobitki v raznib jedilih (sadje, moka, vino, žpecerije M). Isti daa so se prodajali tudi znaki zlatega klasa in drugi predmeti. Ta prireditev je priaesla čistega dobička 1001 K 47 vin. kar se je odposlalo c. kr. namestniji v Gradcu. Zlatih klasov se je prodalo 900. Za naše razmere dovolj lep uspeh! Gernjigrad. Iz naskega njelništva se je oglasil Jožef Potočaik posestnik v Gornjemgradu ,žt. 1904., o katerem že od 18. avgusta miaulega leta ni bilo nobeaega poročila. Splošao so bili vsi maenja, da je imeaovani že pokojaik. Sedaj pa piše svoji žeai, da se nahaja zdrav ter da dela v tovarai sladkorja guberaija Poltava, Skorochodowo v Rusiji. * St. KriSttf pri Lafekem. Zopet nas je pretresla žalostna novica, dosla s severnega bojišča, da je padel blag fant iz naSe sredine, Joiel Kačur, kmečki sin, star šele komaj 20 let. Prideljen je bil 17. pešpolku. Dne 27. septembra ga je zadel Srapnel. Se pred kratkim je pisal svojim starišem, da se bodo zopet Yi'deli, ko nastopi ljubi mir, a njegove srfcne želje se niso uresničile. Tako je padel naS Jožek za cesarja in domovino, katero je tako ljubil. Naj mu Iju- bi Bog da vefini mir na tuji zsmlji in V8&na Iu8 naj mu sveti! Prosi sedaj Gospoi .. vojskinih trum, naj ahrani in obvaruje našo domovino pr»d so^Tažniki! StariSem naše sožalje.